URN_NBN_SI_DOC-ZSROSRAS

knjižnice in šole. Pri tem upoštevam o dobro razvita in slabše razvita področja šolske knjižnice, saj izhajam o iz stanja tem eljne zaloge. Zbirko razvijam o v skladu z učnim načrtom , opredelim o kriterije za odpis ali prerazporeditev gradiva in oprem e, prav tako tu d i za obnovo določenih gradiv. N ačrt p red videva tudi, kdo je odgovoren za posam ezne odločitve pri razvoju zbirke. Če hočem o, d a bo načrt razvoja zbirke učinkovit, m oram o razviti prim erno sodelovanje z učitelji in vodstvom šole. Načrt naj vsebuje naslednje korake - analizo šolskega okolja, saj je za lokalno zbirko pom em bno, ali je v kraju tudi kakšna javna knjižnica, s katero lahko p ri načrtovanju nabavne politike sodelujem o, ali je ni; - izbor gradiva na šolskem nivoju - pridobivanje, ki zagotavlja gradivo za knjižnično zbirko. G radivo lahko pridobivam o z nakupom , darilom , zam enjavo ali z lastno izdelavo. Pri nas pridobivam o gradivo pretežno z nakup om preko knjigarn in založb ali z uvozom tujih gradiv preko uvoznika in ne po znam o pridobivanja preko različnih agencij, ki nudijo poleg dostave gradiv tu d i že procesirane baze podatkov, ki om ogočajo avtom atizacijo poslovanja knjižnic in so tu d i tehnično oprem ljene. Pridobivanje gradiva v razvitih šolskih sis­ te m ih / kjer so šolske k n jižnice že in te g rira n e v sistem , za šolske knjižničarje ne sm e predstavljati velikega napora, saj imajo p red pisan proračun, izbor gradiva, dokaj enostaven način pridobivanja, ki jim n u d i že obdelano gradivo, tako da se lahko posvetijo u porabnikom in z a d o ­ voljevanju njihovih inform acijskih potreb. Pri nas, žal, še ni tako. Z di se, da se še ne zavedam o dovolj, da bi m orala biti splošna do stopnost vseh potrebnih inform acijskih virov problem celotne šole in šolskega sistem a in ne sam o knjižničarjeva naloga. Z ato knjižničarji v praksi izgubljajo veliko energije ravno za to, d a prepričujejo vodstva šol o nujnosti pridobi­ vanja ustreznih gradiv za inform acijske potrebe učencev; - oceno in vrednotenje načrta, celotne zbirke in posam eznih izvodov. To je stalna naloga, ki jo m oram o neprestano izvajati. N a ta način lahko denarne vire usm erjam o v p otreb na področja. Tehnike za vrednotenje so ocene strokovnjakov za posam ezna področja, zadovoljstvo uporabnikov - učencev in učiteljev, razni statistični podatki in analiza izposoje (Infor­ m ation, 1988, str. 76-77). 2 O izboru informacijskih virov je bilo na posvetovanju ZBDS v Mariboru leta 1993 kar nekaj referatov, ki so objavljeni v Knjižnici, 37 (1993) 3.