URN_NBN_SI_DOC-ZSROSRAS

izgubo in tu d i zagotovi, da bo gradivo dostopno vsem učencem in učiteljem, ko ga bodo potrebovali. Izposoja Sistem in politika izposoje grad iva v šolski knjižnici m ora zagotoviti njeno m aksim alno uporabo, vzpodbujati učence za izposojo m aterialov za u p o ­ rabo v šoli, na dom in v sam i knjižnici. Izposojevalna politika om ogoča prost d o sto p do g ra d iv a in inform acij šolske knjižnice vsem u d eležencem vzgojnoizobraževalnega procesa. V šolski knižnici je d ostopna tu d i oprem a za u porabo različnih v rst gradiva, ki je sestavni del knjižnične zbirke. Vsa oprem a m ora delovati, zato jo m oram o ves čas preverjati, servisirati in vzdrževati. 2.4. Online informacije, dostopne preko šole Prihod knjižničnih m rež, koordinacija razvoja zbirk in vzajem no načrtovanje zbirke nud i učencem in učiteljem m ožnost dosto pa d o inform acij tu d i izven šolske knjižnice. O nline iskanje v bazah podatkov in vzajem ni katalog, ki združuje vire različnih vrst knjižnic in inform acijskih servisov, n u d ita šolski knjižnici m ožnost, da zadosti inform acijskim potrebam uporabnikov. Šolske knjižnice se lahko pridružijo m režam , da povečajo in razvijejo kva­ liteto svojih zbirk in inform acijsih servisov. Istočasno p a lahko šole p risp e­ vajo svoj delež k m reži z vzajem no delitvijo njihovih originalnih zbirk. Delitev virov lahko zahteva sprem em bo organizacije knjižnice (izposoja, obdelava gradiva), in ker si šolska knjižnica izposoja gradiva od drugih, m ora biti tu d i sam a pripravljena, d a bo im ela javnost dostop do njenih virov. Polnopravno članstvo nam reč pom eni vzajem ni prispevek vseh članic. Internet se vse bolj širi v izobraževanje, predvsem v izobraževanje učiteljev, pritegne pa tu d i učence, pri katerih vzpodbuja ustvarjalnost in učenje. Infor­ macijski servis WWW na Internetu je univerzalno m ultim edijsko okolje, v katerem se inform acije posredujejo s hkratnim prepletanjem besedil, slik, zvoka in videa. D anes si lahko vsaka šola, ki je vključena v Internet, za m alo denarja privošči predstavitev svoje inform acije po vsem svetu. Elektronska knjiga, elektronska knjižnica, nastop nadbesedila, m ultim edijev in računalniških m rež so sprem enili tu d i pojem pism enosti. M iran H ladnik pravi, da "N orm e pism enosti ne določajo več pisatelji, am pak bralci sam i, ki so se otresli pasivnosti in se n a tuja besedila nezad ržno odzivajo...ter tako sam i postajajo avtorji - nad b esed ilo briše m ejo m ed avtorjem in bral­ cem ...N adbesedilo je p o p u larno geslo sodobne pism enosti" (H ladnik, 1995, str. 250).