URN_NBN_SI_DOC-ZSROSRAS

Šolski knjižničar m ora razviti kriterije za vrednotenje kvalitete online servi­ sov, prav tako kot za ostale medije. 3. Knjižnične zbirke in slo v en sk e šolsk e knjižnice V 80-tih letih tudi v Sloveniji začenjam o govoriti o šolski knjižnici - m ediote- ki, zlasti v srednjem usm erjenem izobraževanju. Teze za delo v šolskih knjižnicah na šolah usm erjenega izobraževanja, ki sta jih pripravila Ignac K am enik in M artina Šircelj, uvrščajo m ed knjižnično zbirko poleg knjig, periodičnega tiska in drobnega tiska tu d i AV sredstva in ustrezno ap aratu ro (Teze, 1979, str. 3). Leta 1989 je strokovni svet za knjižničarstvo sprejel nove stan d ard e in norm ative za šolske knjižnice, ki m ed knjižnično gradivo uvrščajo tu d i neknjižno gradivo. V endar statistični p odatki kažejo, d a slovenske šolske knjižnice v teh letih še niso bile razvite do te m ere, da bi se preobrazile v m edioteke. Kot ugotavlja Silva N ovljan v analizi stanja šolskih knjižnic za leto 1992, so naše šolske knjižnice še vedno zelo tradicionalne, zato pojm a m edioteka v 90-tih letih še ne m orem o uporabljati, saj je razm erje m ed knjižnim in neknjižnim grad i­ vom 96% : 4% (Novljan, 1994, str. 5). Kaže, da so se računalniki v šolski knjižnici uveljavili veliko hitreje in uspešnejše kot pa različne vrste neknjižnega gradiva. Prav tako narašča po nudb a online informacij uporabnikom šolskih knjižnic. V praksi torej večinom a še vedno govorim o predvsem o knjižni zbirki šolske knjižnice. Č eprav je število tem eljne knjižne zaloge ustrezno (176% dose­ ganje stan d ard a v OŠ, 87% doseganje stan d ard a v SŠ), p a lahko dvom im o o ustrezno oblikovani knjižnični zbirki, saj so šolske knjižnice v letu 1992 pridobile le 0,78 knjige v OŠ in 0,47 knjige v SŠ. O snovne šole so odpisale 1,6 % tem eljne zaloge, srednje šole pa 1,42 %. "Knjižnicam srednje šole krade dragoceni p rostor zastarelo gradivo...N a slabo sestavo opozarja velik obisk učencev v splošnoizobraževalnih knjižnicah zaradi potreb, ki jih določa šola." (Novljan, 1994, str. 8). O prim ernosti knjižnične zbirke nam veliko povejo tu d i podatki o izposo­ jenem gradivu. Tem eljna zaloga knjižničnega gradiva v vseh knjižnicah srednjih šol se je obrnila 0,50 krat, en učenec si je v enem letu izposodil 6,66 enot knjižničnega gradiva, kar je odločno prem alo za uspešno usvajanje zn a rja v srednji šoli.