URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

z vseh področij. Kajti kljub vsem razlikam v specifičnih nalogah, ob­ segu, razvoju in poglobitvi, ki so danes pripeljale informacijsko službo v različnih vrstah knjižnic do silnih variacij, so mnogi strokovnjaki m nenja [38], da gre v bistvu za eno in isto funkcijo, samo v različni izpolnitvi. V veliki knjižnici imamo posebne oddelke, v srednji posebno sobo ali kotiček, v najm anjši dve ali tri police, kjer zberemo tak biblio- tečni material, ki omogoča bibliografsko in strokovno informacijo v čim večjem obsegu in čim hitreje vsakemu interesentu. Inform acija se začenja pri telefonskem imeniku in konča pri medkrajevni povezavi z večjimi in največjimi knjižnicami in informacijskimi centri. Vsaka naj­ m anjša knjižnica m ora biti povezana z osrednjo knjižnico preko tele­ fona. Bralec se lahko sam neposredno po telefonu obrača na osrednjo knjižnico. Prav tako najdemo v vseh standardih za javne knjižnice zahtevo, da so centralne knjižnice povezane preko telexa z nacionalnimi informacijskimi centri oziroma velikimi knjižnicami. Živimo v dobi informacije. Naša kultura je tako visoko razvita, znanje našega časa tako obsežno, da se je pojem izobraženosti pretek­ lih stoletij umaknil pojm u informiranosti. To misel, ki nam zveni precej površno, nam lahko osvetli in približa stavek, natisnjen na publi­ kacijah javne knjižnice v Clevelandu: »A m an’s judgment is no better than his information«, človek lahko o neki stvari sodi le toliko dobro, kolikor je o njej informiran. Poznati neko stvar, biti o njej informiran, pomeni ne imeti predsodkov, svobodno in pravilno presojati in ukrepati ... V anglosaksonskih deželah so bile knjižnice tiste ustanove, ki so dajale spodbudo za zbiranje, urejevanje in posredovanje informacij. Delale pa so v deželah z drugačno tradicijo in z drugačnim pojmova­ njem kulture. Najlepše nam bo to razliko pojasnila Eliotova [39] defi­ nicija, ki pod kulturo razume vse karakteristične dejavnosti in interese nekega naroda; vse proizvode človekovega duha in človekovega dela, od gotskih cerkva in Elgarjeve glasbe do derbyja in načina prehrane; vse navade in običaje ljudi. Zaradi tega se je knjižničarjem v Angliji in Ameriki zdelo popolnoma naravno, da poleg literature in umetnosti stoje adresarji, statistike, vozni redi in da so knjižnice tiste ustanove, ki m orajo odgovarjati na vsa vprašanja, ki jih ljudje potrebujejo, čeprav pogosto ne služijo visokim namenom, niti študiju ali izobraže vanju. Zaradi tega je tudi tam informacijska služba v javnih knjižnicah visoko razvita. Chandler [40] pravi, da niti najm anjša javna knjižnica ne nosi upravičeno svojega imena, če nima oddelka za informacije. Lahko rečemo, da so ta naziranja izraz določenega koncepta o bibliotekarskem delu, in sicer koncepta, da je knjižnica banka podat­ kov [41], ki za naše razmere ne more zadostovati. Ugotavljamo pa lahko, da so knjižnice v anglosaksonskih deželah s takim konceptom uspele obdržati tradicionalno vodstvo v kulturnem življenju komune. Cilji in vsebina dela javne knjižnice se v svetu razlikujejo. Odvisni so od političnih in kulturnih okolnosti. Funkcija javne knjižnice pa je danes ne glede na politično ureditev ali tradicijo v vseh razvitih državah enaka. Služijo v enaki meri splošni izobrazbi, strokovnemu iz