URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

popolnjevanju, razširjanju znanstvenih spoznanj in zabavi. Kupujejo poleg knjig tudi vse druge nosilce informacij, slike, mikrofilme, filme, magnetofonske trakove, plošče itd. Zagotoviti morajo, da so knjige in vsi viri informacij v polni meri dostopni vsakemu bralcu v njegovi krajevni knjižnici. Javne knjižnice so tesno povezane s komuno, ki ji služijo. Njihove službe pa niso namenjene samo individualnemu bralcu, ampak tudi organiziranim skupinam in ustanovam. Obstoj strokovnih knjižnic pri institucijah, katerih fond se podvaja ali v bistvu spada v program javne knjižnice, pomeni, da javna knjižnica ne posluje zadovo­ ljivo. Knjižnica je dolžna dajati tudi najbolj izčrpne podatke o kraju, kjer deluje [42]. Zato ima vsaka javna knjižnica do neke mere domo­ znansko nalogo za svoje območje. Srbi so v svoj predlog standardov za javne knjižnice [43] vključili poseben domoznanski oddelek v matičnih knjižnicah. Krajevna knjižnica je zelo različna; lahko je le obisk bibliobusa ali pa velika centralna referenčna knjižnica, odvisno od kraja, kje ljudje živijo. Razumljivo je, da so možnosti bibliotečne službe v večjih krajih boljše. Vendar danes vsi standardi za javne knjižnice predvidevajo osnovno preskrbo z literaturo tudi v manj ugodnih geografskih pogojih. Bazirajo na prepričanju, da ljudje potrebujejo podobne knjižničarske usluge, če žive v mestu, predm estju ali na deželi. To pa je mogoče doseči le, kadar se m anjša knjižnica poveže z večjo enoto v biblioteč- nem sistemu. Krajevna knjižnica postane del sistema in vezni člen, ki povezuje bralca s fondom celotnega bibliotečnega sistema in preko njega s fondom največjih knjižnic v deželi. Članstvo v sistemu ji omo­ goča, da posreduje svojim bralcem vire in usluge, ki jih sama nikoli ne bi zmogla. Mednarodni standard FIAB za javne knjižnice [44] loči dve kategoriji knjig. V prvi so knjige, ki jih je treba kupiti v krajevni knjižnici — imenujejo se lokalni fond; v drugi so knjige, ki jih sicer v kraju ni, dobiti pa jih je mogoče iz drugih knjižnic, iz osrednje knjižnice sistema, ki je pogosto prava referenčna knjižnica, ali celo iz strokovnih knjižnic. Ameriški standard za javne knjižnice [45] pred­ videva, da naj lokalni fond strokovne literature zadovoljuje v krajih pod 10 000 prebivalcev približno 35—50 % zahtev; v krajih od 25 000— 49 999 prebivalcev 65—80 "o; v krajih od 50000—99999 prebivalcev 80— 95 %. Srbski standard za javne knjižnice [46] navaja iste številke. Bibliotečni sistem predstavlja novo kvaliteto v organizaciji biblio- tekarstva. Njegovo bistvo sta vključevanje posameznih delov v celoto in njihova sm otrna dopolnitev. Bibliotečni sistem je zato najvišja in najbolj sm otrna organizacijska oblika bibliotekarske službe. Uspešen in gospodaren sistem predpostavlja neko določeno velikost. K ajti 20 000 prebivalcev, ki hočejo imeti svojo samostojno bibliotečno službo, m ora na vsakega prebivalca plačati za adekvatne usluge skoraj dvakrat več kot 200 000 prebivalcev [47]. Ameriški standard [48] priporoča bibliotečni sistem, ki naj zajame od 150 000 do milijon prebivalcev. Nemški predlogi [49] za bibliotečni sistem predvidevajo pol milijona prebivalcev za najugodnejšo velikost. V Angliji potrebuje 40 000 prebivalcev, ki hočejo imeti svoj lastni sistem, 2 — Knjižnica 17