URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

bewegung. Cilj tega gibanja je bila ameriška public library, ki je dobila v Nemčiji ime Bücherhalle ali enotna knjižnica (Einheitsbiblio­ thek). Napovedala je vojno tako ljudski knjižnici — dobrodelni ustanovi za nepremožne in neizobražene [54], tako pa tudi učeni mestni knjižnici, ki je postala fosilna in neuporabna [55], Razlogov, zakaj se tip knjižnice kot public library v Nemčiji ni mogel zasidrati, je gotovo več. Tu je dolga bibliotekarska tradicija in ugled nemških univerzitetnih knjižnic, ki so po letu 1870 doživele edinstven vzpon in z zgledom pritegovale tudi pokrajinske in mestne znanstvene knjižnice; politične in socialne razmere v cesarski Nemčiji, kjer ni bilo mesta za svobodno knjižnico, ki bi širši krog prebivalstva pritegnila k razmišljanju; samoljubje meščanstva, ki ni hotelo deliti kulturne institucije z neizobraženim ljudstvom [56]; odlična pruska šola, ob kateri nemška javnost ni resno jemala izobraževalnih institucij, ki ne morejo izkazati svojega dela s spričevali in pokazati konkretnih številk, kot so npr. število m aturantov itd. [57]. Zgodovina nemškega knjižničarstva ni predm et naše naloge, njeno preučevanje pa bi nam v mnogočem razjasnilo tudi razvoj našega knjižničarstva. Zagovorniki posebnega tipa znanstvenih knjižnic trdijo približno takole [58]: Področje znanstvenih knjižnic sega preko univerzitetnih knjižnic, nacionalnih, deželnih, pokrajinskih do mestnih znanstvenih knjižnic, včasih celo do enotne knjižnice. Lahko so različne po velikosti, pa tudi po svoji funkciji, vse združuje pomen za znanost (Bedeutung für die Forschung). Zaradi tega pomena so vse istega ranga. Strokov­ njaki, znanstveni delavci, raziskovalci z akademskimi naslovi ali brez njih ne prebivajo samo v krajih univerz, ampak tudi drugje, posebno v večjih mestih. Ti delavci potrebujejo nujno svojo znanstveno knjižnico in je popolnoma vseeno, ali se imenuje mestna znanstvena knjižnica, deželna, državna ali univerzitetna knjižnica. Ljudske knjižnice imajo zelo pomembno področje delovanja, a niso poklicane, da bi posredovale literaturo vedno večjemu številu akademsko izobraženih ljudi, ki težko pridejo do potrebne literature v preobremenjenih visokošolskih knjiž­ nicah. Tako stališče je dobilo v Nemčiji (ZRN) svoje uradno in stro­ kovno priznanje v Priporočilih znanstvenega sveta. Zadnji trditvi, da morajo tudi strokovnjaki, ki ne žive v univerzitetnih centrih, priti do strokovne in znanstvene literature, ugovarjajo zastopniki javnih knjiž­ nic, da ima v Nemčiji samo 40 mest znanstveno knjižnico, da pa v 244 drugih mestih prevzemajo take naloge javne knjižnice [59]. V okviru tipa znanstvenih knjižnic lahko knjižnice tudi drugače kategoriziramo. Definicija, ki smo jo našli pri Nitzeju [60], se glasi: »Znanstvene knjižnice so tiste, katerih prim arni cilj je zadovoljevanje potreb znanosti po literaturi. Pri tem ne gre za to, ali neka knjižnica ima ali zbira znanstvena dela, omogoča znanstveno delovanje, ali temu samo v pretežni meri služi, ampak le za to, ali je namen knjižnice v glavnem v pospeševanju znanosti. Temu pojmovanju ustrezajo vse univerzitetne knjižnice, vrsta državnih oziroma nacionalnih in velikih deželnih knjižnic, nasprotno pa mestne znanstvene knjižnice in enotne knjižnice ne ustrezajo postavljenim kriterijem . Kajti zgolj možnost