untitled

101 saj je vračilo gradiva odvisno od uporabnika in njegovega upoštevanja knjiž- ničnega pravilnika o poslovanju oz. postopkov izterjave s strani knjižnice; torej je v interesu knjižnice, da se gradivo vrne v knjižnico, čeprav ima pretečen rok izposoje. Tretji pogoj, ki se nanaša na vračanje knjižnega gradiva, ki je bilo rezer- virano, je potreben, če želi knjižnica zagotoviti učinkovito delovanje rezervacij. Uporabniki morajo zato gradivo, ki je bilo rezervirano, vrniti pri izposojeval- nem pultu in ne s pomočjo knjigomata. Med raziskavo smo opazili, da so nekateri sodelujoči z nepravilno postavitvijo gradiva knjigomatu onemogočili razmagnetenje oz. namagnetenje zaščitnega ele- menta, zato se je ob izhodu sprožil alarm oz. je bilo gradivo vrnjeno na police nezaščiteno. Za rešitev problema bi bilo potrebno uporabnike bolj podrobno seznaniti s pravilno uporabo knjigomata z dodatnimi navodili na zaslonu. Zaslon sicer ponudi sliko pravilne postavitve knjige ob izposoji oz. vračanju, a uporab- niki na prikazano pravilno postavitev običajno niso dovolj pozorni. Zato navodilo, naj se hrbet knjige dotika knjigomata, ne bi bilo odveč, zaščitne elemente v knji- gah, ki so bile vrnjene s pomočjo knjigomata, pa bi bilo potrebno pred postavitvi- jo na knjižne police (ponovno) namagnetiti, kar bi preprečilo potencialno odtu- jitev knjižničnega gradiva. Uporabniki, ki so knjigomat uporabljali prvič, so imeli težave tudi pri pravilni postavitvi knjižnične izkaznice, saj so izkaznico neredko postavljali s črtno kodo navzdol namesto navzgor in tako laserskemu žarku v čitalniku onemogočali bran- je črtne kode. Z naslednjimi poizkusi postavitve knjižnične izkaznice so ugo- tovili pravilno nastavitev in nadaljevali z izposojo. Nekaj uporabnikov je domnevalo, da ima knjigomat zaslon, občutljiv na dotik, in so sprva pritiskali na ekran namesto na številčnico. Uporabnica, ki si je pred uporabo knjigomata v Knjižnici Prežihov Voranc knjige izposojala s knjigomatom v Delavski knjižnici (enoti Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani), se je soočala s težavami, ker je knjigomat želela uprabiti na enak način (zaslon na dotik, prebi- ranje črtne kode med premikanjem gradiva po izposojevalni površini) in za iste transakcije (menila je, da je mogoča le izposoja), čeprav sta se knjigomata razliko- vala tako po funkcionalnosti kot po načinu uporabe. Med raziskavo je bilo tudi opaziti negodovanje uporabnikov nad potrdili, ki jih je knjigomat izpisal po končani transakciji. Vzrok lahko pripišemo vsebini potrdi- la ter njegovi obliki. Knjigomat je namreč izpisal le informacije o transkacijah, ki jih je uporabnik na knjigomatu opravil, ni pa zajemal podatkov o stanju na bralčevem kontu. Ob izpisu večjega števila transkakcij je dolžina izpisa narasla tudi nad 30 cm, zaradi česar bi bilo smiselno izpis prilagoditi uporabnikovim potrebam, izpustiti nepotrebne informacije in podatke pregledno urediti. Kraljič, M.; Maver, J. Uvajanje samopostrežne izposoje in odziv uporabnikov