Microsoft Word - ZUMERF2001-3.doc

7 3 Rezultati 3. 1 Rezultati bibliometrijske analize objav 3.1.1 Analiza objav po letih Prva objava o šolskih knjižnicah je bila v letu 1948 in do leta 1999 sta bili samo dve leti brez objav o šolskih knjižnicah, in sicer leti 1949 in 1951. V ostalih letih je bilo različno število objav, od ene objave v letu 1948 do 60 objav v letu 1992. Objave po desetletjih se z veliko prednostjo povzpnejo v devetdesetih letih, ko je bilo objavljenih kar štirikrat več prispevkov kot v osemdesetih letih, v šestdesetih in sedemdesetih letih pa je bilo le za desetino objav, ki so bile objavljene v devetdesetih. 3.1.2 Analiza objav glede na vir objave Do leta 1957 , ko je začela izhajati revija Knjižnica, zasledimo objave o šolskih knjižnicah le v pedagoških serijskih publikacijah, predvsem v štirinajstdnevniku Prosvetni delavec. Značilnost objav je bila, da je Prosvetni delavec kot glasilo Ministrstva za prosveto in kulturo objavljal prispevke o vseh vrstah knjižnic, prinašal poročila in zapise s sej Sveta za prosveto in kulturo LRS, kjer zasledimo le delne omembe šolskih oz. šolarskih 9 knjižnic. V tem obdobju so bile poleg učiteljskih knjižnic po šolah največkrat locirane splošne knjižnice. V 60. letih se v Prosvetnem delavcu poleg splošnih vprašanj na področju knjižničarstva pojavi prva obširnejša objava s konkretno vsebinsko opredelitvijo šolskih knjižnic (Rijavec, 1961) 10 . 9 Do šestdesetih let zasledimo izraz šolarske knjižnice, šele kasneje se pojavi izraz šolske knjižnice. 10 Med zaključki problematike slovenskega knjižničarstva v točki 2 preberemo, da bo potrebno "uresničiti aktivno sodelovanje pri pošolskem, zlasti strokovnem izobraževanju, ki je s šolsko reformo dobilo izrazito množičen pomen; postalo je sestavni del strokovnega izobraževanja delavcev, bodisi, da je to vključeno v sistem šolskega izobraževanja ali pa ga nudijo samostojne ustanove, delavske univerze in podobno. Vlogo knjižnic s prioritetnim in dopolnjenim knjižničnim fondom (zlasti na področju uporabnih ved) v tej dejavnosti ni težko zamisliti. Predmetniki današnjih nižjih in srednjih šol so zelo ozki. Učenci ne morejo dobiti v šolah vsega onega splošnega in praktičnega znanja, ki ga življenje terja od njih. Zato je nujno in logično, da šolske knjižnice ob primernem sodelovanju pedagoških delavcev prevzamejo del izobraževanja, v prvi vrsti v pošolski dobi in v nadaljnjem razvoju človeka. Fondi šolskih knjižnic so iz razumljivih razlogov precej skromni (žal, večinoma preskromni), da bi krili vse potrebe učencev, še veliko bolj pa potrebe učnega osebja." V točki 4 nadalje piše: "Posebno pozornost zaslužijo pionirske knjižnice oz. mladinski oddelki ljudskih knjižnic ter šolske knjižnice. Prvih (pionirskih) je odločno premalo, druge (šolske) pa so zelo pomanjkljivo oz. premalo strokovno vodene in marsikje s pomanjkljivo in nesodobno knjižnično zalogo. Vprašanje šolskih knjižnic(zadostnih kreditov, primernega knjižnega fonda in strokovno usposobljenih knjižničarjev) je po našem mnenju zelo važno in zasluži resno pozornost in učinkovito rešitev."