URN_NBN_SI_doc-LPXSV552

448 Šolska kronika • 3 • 2013 je določal, da naj bo ves pouk mladine v vseh šolah usklajen z naukom katoliške vere, s tem so Slovenci dobili od države priznano versko šolo, to je šolo, v kateri verouk ni bil samo najpomembnejši učni predmet, ampak se je morala z naukom o veri ujema- ti tudi vsebina vseh drugih učnih predmetov in so morali vsi predmeti prispevati k nalogam verske vzgoje. Učitelj je bil tako v popolni odvisnosti od cerkve in podrejen cerkvenemu nadzorstvu (Peček 1998, Schmidt 1988). V 60. letih 19. stoletja so se v Avstriji po padcu Bachovega absolutizma zgodile številne spremembe, ki so prinesle spremembe tudi na področju šolstva. V okviru decembrske ustave leta 1867 je bil sprejet Temeljni zakon o splošnih pravicah državlja- nov , s katerim je država dobila pravico do najvišjega vodenja in nadzorstva v šolstvu, vrhovna šolska oblast pa je postalo ministrstvo za bogočastje in uk. Sprejet je bil tudi Zakon o razmerju med cerkvijo in šolo , ki je odpravil cerkveno nadzorstvo nad šolskim poukom in določil posvetno oziroma državno nadzorstvo šol. 14. maja 1869 je bil na podlagi teh zakonov sprejet Državni osnovnošolski zakon , s katerim je bila uvedena laična šolska uprava in nadzorstvo, vodstvo v šolah z več učitelji pa je prevzel učitelj laik, ki je imel naziv nadučitelj (Ostanek 1969b, Schmidt 1988). Izobraževanje učiteljev med letoma 1855 in 1914 Učitelji so bili do sprejetja Državnega osnovnošolskega zakona leta 1869 »/o/štirji, mežnarji, pisarji, bivši študenti ali vojaki, poučevanje je bilo njihovo dodatno delo, Državni šolski zakon iz leta 1869. (Fr. Heinz, Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem, Ljubljana 1895)