URN_NBN_SI_doc-M9HHD2ZP

39 L. Vidmar: Knjižnica Žige Zoisa kot žarišče slovenskega kulturnega nacionalizma , 33–46 Knjižnica, 59 (2015) 3 Jožef Kalasanc baron Erberg, člani družine Hohenwart in drugi kranjski plemiči. Zois je knjige kupoval še na dražbah, na primer leta 1798 na dražbi Penzlove knjižnice, leta 1795 in 1807 pa na zapuščinskih dražbah Japljeve in Linhartove knjižnice. Vzpostavil je mrežo informatorjev, ki so na podeželju Kranjske in Koroške zanj iskali stare rokopise in redke tiske, na primer izvode Dalmatinove Biblije . Med njimi sta bila bukovnika Anton Gubanc in Anton Korbič iz Vodic. Po letu 1809 je rast knjižnice otežilo in omejilo več de­ javnikov: francoska zasedba Kranjske in visoka kontribucija, ki so jo Zoisu naložile nove oblasti, pretrgane ali oslabljene knjigotrške povezave in prepoved nakupovanja knjig zunaj državnih meja v času Ilirskih provinc ter vse slabši finančni položaj baronovega gospodarstva. Zois je v zadnjem desetletju svojega življenja zmanjšal knjižne nakupe, na koncu pa premišljeval celo o prodaji knjižnice, čeprav se ni njenemu dopolnjevanju nikoli popolnoma odpovedal. Zoisova knjižnica je bila shranjena v posebej izdelanih omarah v njegovih zasebnih prostorih v drugem nadstropju palače na ljubljanskem Bregu: v predalih spodaj je bila mineraloška, na policah zgoraj pa rokopisna in knjižna zbirka. Knjižnico so vodili baro­ novi najtesnejši sodelavci in varovanci, in sicer Blaž Kumerdej (vsaj v letih 1784–1786), Jožef Schober (okoli leta 1797), Jernej Kopitar (v letih 1803–1808) in Jakob Zupan (po letu 1810). Zois je dal knjižni fond večkrat popisati, in sicer okoli leta 1780, 1798 in 1804. Okoli leta 1804 je Kopitar za Zoisa sestavil nov katalog, urejen po temah: filozofi­ ja, etika, politika, naravoslovje, zoologija, botanika, mineralogija, ekonomija, trgovina, metalurgija, kemija, matematika, glasba, gledališče, arhitektura, geografija, vojna stra­ tegija, zgodovina, statistika, filologija, literarna zgodovina, biblicistika, arheologija, kri­ tika, antična književnost, lingvistika, beletristika, časopisi, pravo, medicina, teologija, igre, tehnologija, opere. Posebej je bil leta 1798 in 1810 popisan korpus slovenskih, slo­ vanskih in slavističnih knjig. Sloves knjižnice je daleč presegal kranjske meje. Ogledali so si jo številni Zoisovi gostje, med njimi nadvojvoda Janez, maršal Marmont, guverner Fouché in minister Metternich (glej npr. Stefan, 1907, str. 61−62; Pirjevec, 1940; Kidrič, 1929−1938, str. 205−690; Gspan in Badalić, 1957; Valenčič, Faninger in Gspan Prašelj, 1991; Južnič, 2009a; Južnič, 2009b; Vidmar, 2011). 4 Žarišče slovenskega kulturnega nacionalizma Za razvoj preroda so bili v baronovi knjižnici posebej pomembni slovenski, slovanski in slavistični rokopisi. Med Zoisovimi literarnimi teksti so bile erotične pesmi Hej Mina, hej Mina , Joj dekleta in Efeška vdova , pesem za pratiko Letas kaže , prepesnitvi Bürgerjeve balade Lenora in Castijevega speva Mačka ter korekture in dopolnila k Vodnikovim pe­ smim. Med Zoisovimi slavističnimi teksti so bili koncepti člankov, seznami slovenskih rastlinskih in živalskih imen za slovar, popisi starih slovanskih tiskov z mladostnih po