O časopisni bibliografiji Vitanja, ki je predstavljena v tej zbirki, je Zmago Šmitek na šesti strani uvoda v knjigo Kruh in politika med drugim zapisal naslednje: Posebno pozornost smo posvetili člankom, razpravam in knjižnim izdajam, ki bolj ali manj podrobno obravnavajo Vitanje in okolico. Po katalogih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in mariborske študijske knjižnice smo sestavili bibliografijo prispevkov o Vitanju za obdobje zadnjih sto let. Od leta 1975 do 1979 smo redno pregledovali tudi vse številke glasila osnovne šole Vitanje. Od pomembnejših tekstov o Vitanju in okolici naj omenimo monografijo dr. Angelosa Baša Gozdarski in žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov (Maribor 1967). Celotna publikacija Kruh in politika je na voljo na tem naslovu.

Vir fotografije: Etnoinfolab

Peter Dajnko (Črešnjevci pri Gornji Radgoni, 1787–1873, Velika Nedelja), duhovnik, jezikoslovec in pisatelj, je najplodovitejši štajerski pisec Prešernove dobe. V slovensko slovstveno zgodovino se je zapisal predvsem s pisavo dajnčico, ki jo je predstavil v slovnici Lehrbuch der Windischen Sprache (1824), v kateri je oblikoval norme in predpise za vzhodnoštajerski knjižni jezik. V novi pisavi je napisal številna dela, v katerih se predstavlja kot prevajalec zahtevnih svetopisemskih besedil, kot pisec samostojnih proznih del ter sistematičen poljudno-strokovni učitelj. V njegovih delih so ohranjeni neprecenljivi zapisi vzhodnoštajerske slovenščine prve polovice 19. stoletja. So pomembno etnološko gradivo o tedanjem življenju na vasi ter vir za raziskovanje pokrajinskega obrednega jezika ter slovenske čebelarske terminologije.

V zbirki so predstavljeni posamezni izvodi Dajnkovih del, pa tudi članki in nekatere študije, ki obravnavajo njegovo življenje in delo.

Območje Spodnjega Podravja sestavljajo tri naravne enote: Haloze, ravnine ob Dravi in Slovenske gorice. Prepoznavno je po svoji agrarni usmerjenosti, zlasti po vinogradništvu, ki ima najpomembnejšo gospodarsko vlogo in po katerem je celotno območje znano v slovenskem in širšem prostoru. Regionalno središče je Ptuj, ne le zaradi svoje zgodovine, temveč zaradi današnjih upravnih, izobraževalnih in poslovnih funkcij.

Do osamosvojitve Slovenije je bil Ptuj sedež ene največjih občin v Sloveniji, leta 1995 pa je prišlo do reforme in so začele nastajati nove manjše občine. Danes obsega Spodnje Podravje 19 občin, in sicer so to občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Podlehnik, Mestna občina Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale.

Osnovo zbirke predstavlja popis člankov na kataložnih listkih, ki ga je pred desetletji pripravljal zaslužni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Bogataj. V pregledu omenjenega dela, ki ga je pripravil za pričujočo zbirko, je med drugim zapisal: Jedro gradiva za letne bibliografije je podpisani dobil s pregledom listkov v bibliografskem oddelku NUK v Ljubljani. Seveda objav ni iskal le pod decimalko 39, v katero so bila uvrščena etnološka (in etnografska) dela, ampak je marsikatera objava »zašla« tudi k zgodovini, geografiji in sociologiji ter še v nekatere druge razdelke. Naslednji korak je bilo zbiranje objav v osrednjih etnoloških ustanovah, na Oddelku za etnologijo, v Slovenskem etnografskem muzeju in na ISN SAZU. Veliko gradiva je nabral iz spremljanja objav med letom in jih je sprotno zapisoval na bibliotečne listke. To je bilo zelo koristno delo, saj je bil na tekočem z vsem, kar je v stroki izhajalo. Celotno besedilo dr. Bogataja o slovenski etnološki bibliografiji je dostopno na tem naslovu.

Vir fotografije: Etnoinfolab

Območje med Pohorjem in Halozami, danes občine Slovenska Bistrica, Makole, Oplotnica in Poljčane, predstavlja zaokroženo geografsko celoto s skupno preteklostjo. Že od časa jantarske poti je to pomembno prehodno ozemlje, o čemer še danes pričajo zgodovinske najdbe ter pisni in drugi viri. Domoznanska zbirka v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se lahko pohvali z lepim številom raznovrstnih razglednic iz 19. in 20. stoletja. Velika večina je digitaliziranih. Stare razglednice veljajo za neprecenljivo kulturno dediščino in so odličen vir za raziskovanje in odkrivanje naše preteklosti. Imajo pomembno dokumentarno vrednost, saj nam pričajo o podobi kraja in o življenju ljudi nekoč. S pomočjo starih razglednic lahko spoznavamo spremembe v kulturni krajini, vsakdanje življenje, politične razmere, gradove, cerkve, objekte, ki jih že zdavnaj ni več, razvoj turizma ...

V zbirki so na ogled izbrane razglednice iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ter nekaj literature, ki priča o preteklosti, predvsem načinu življenja in razvedrilu ob ljudskih običajih na tem območju.

Na Ptuju se je tako kot v drugih slovenskih mestih najprej pojavilo nemško časopisje. Februarja 1878 je v tiskarni Jakoba Schöna ugledal luč Pettauer Wochenblatt, ki pa je izhajal le slabo leto. Pettauer Zeitung je pričel izhajati desetletje kasneje in je kmalu postal eden najbolj branih spodnještajerskih časnikov. Sprva je bil list z nepolitično vsebino, kasneje pa je postal glasilo ptujskega nemštva. Na prelomu stoletja je na Ptuju začel izhajati Štajerc (1900-1908), ki je na Spodnjem Štajerskem oznanjal ideje nasprotnikov slovenskega narodnega gibanja. V času med obema vojnama sta na Ptuju izhajala liberalni Ptujski list (1919-1922) in Narodna sloga (1932-1933), glasilo radikalov.

Po drugi svetovni vojni je na Ptuju pričelo izhajati Naše delo, predhodnik Ptujskega tednika oz. Tednika. Od 2003 izhaja pod naslovom Štajerski tednik. Z leti je prinašal vedno več neodvisnih, splošno informativnih, poučnih in razvedrilnih vsebin in tako postal glasilo, ki so ga ljudje sprejeli in v katerem so prepoznali sebe, svoje prijatelje in svoj domači kraj.