Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
27.1.2017
Stare razglednice Ljubljane
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si digitalizira stare razglednice Ljubljane, ki v sebi skrivajo čarobnost nostalgije in zgodovinsko zavedanje preteklosti. Vabimo vas, da jih prelistate in zajadrate v čas, ko naše prestolnice še niso dušile prometne konice in hitrost modernega življenja. Skozi zbirko spoznajte Ljubljano, ko jo je še objemal salonski duh. Preberite si o razvoju poimenovanja ulic in zgodovinskem nastanku določenih pomembnih stavb, ki so danes glavne slovenske institucije.
16.12.2016
Sreča je v knjigah
V katekizmu Jurija Japlja iz leta 1789 smo našli štiriperesno deteljico. Štiriperesna deteljica, spravljena med platnicami, po ljudski vraži namreč prinaša srečo in uspeh. V predprazničnem obdobju zato navdušeno delimo svojo srečno najdbo z vami in vam sporočamo, da se sreča in uspeh zagotovo skrivata prav v knjigah.

S Kosovelovo pesmijo Voščilo vam želimo vesele praznike in srečno novo leto 2017, naj bo obogateno z obilico novih znanj in z velikimi uspehi!
29.11.2016
Novi dLIb!
Dragi uporabniki, z največjim veseljem vas v predprazničnem vzdušju razveselimo tudi mi, z novo, osveženo in modernizirano podobo Digitalne knjižnice Slovenije. Naš namen je izpopolniti uporabniško izkušnjo. Želimo, da je gradivo čim lažje dostopno vsakomur, zato je ključnega pomena, da vam številno in raznoliko gradivo ponudimo na različne načine. Gradivo, ki ga iščete, lahko vpišete v iskalno vrstico, lahko pa raziskujete po šestih skupinah – knjige, periodika, rokopisi, slike, glasba in zemljevidi. Vse več bo tudi vsebinskih zbirk, ki naše najatraktivnejše gradivo zaokrožijo v smiselno celoto in podajo širšo zgodbo gradivu.
Prenovljena stran vizualno sledi trendom in želi biti optimalno dostopna na vseh elektronskih napravah, po novem tudi na mobilnih napravah. Želimo vam prijetno raziskovanje!
Vaše mnenje nam veliko pomeni, zato bomo veseli vaših odzivov, ki nam jih lahko sporočite na elektronski naslov: dLib@nuk.uni-lj.si
26.10.2016
Festival Borštnikovo srečanje
51. Festival Borštnikovo srečanje, največji nacionalni gledališki dogodek, kjer se vsako leto srečajo slovenski teatri, je ravno za nami. Bilten FBS je festivalski dnevni časopis, kjer si lahko preberete kaj vse se je v letošnjem letu dogajalo v Mariboru. Poleg gledaliških predstav slovenske produkcije, so bile na ogled tudi švedske predstave v sklopu Fokusa, ki je vsako leto namenjen drugi državi, letos Švedski. Na simpozijih sta bili obravnavani dve temi, obeležje 150. obletnice Dramatičnega društva v Ljubljani in radijska igra. Glavno počastitev, Borštnikov prstan, pa je ponosno prejel Dare Valič. Čestitke lavreatu!
7.10.2016
10 let Zakona o obveznem izvodu publikacij

Pred desetimi leti smo v Republiki Sloveniji sprejeli sodoben zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, UL RS št. 69/0; UL RS št. 86/09), ki vključuje tudi nove pojavne oblike objavljanja oziroma publikacij. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je s tem zakonom pooblaščena javna ustanova, ki zbira, ohranja in omogoča dostopnost do vseh publikacij kot nacionalne kulturne dediščine. Poleg zbiranja in ohranjanja knjig, časopisov, zemljevidov, zvočnih in slikovnih zapisov, glasbenih in drobnih tiskov ter drugih oblik zapisov od leta 2008 zajemamo in ohranjamo tudi spletne publikacije, od leta 2015 pa tudi spletna mesta z domeno .si.

Spletne publikacije, pridobljene iz naslova obveznega izvoda, lahko prebirate in pregledujete prav tu, na našem portalu, označene so z oznako Obvezni izvod spletnih publikacij. Različice zajetih spletnih mest pa so dostopne na portalu Spletni arhiv NUK.

Obletnico želimo obeležiti tudi z nizom dogodkov, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

29.9.2016
Beethovnova 6. simfonija na spletu
Na dLib.si smo objavili prepis partiture Beethovnove 6. simfonije znane kot Sinfonie pastorale, z njegovimi lastnoročnimi popravki.
Ljubljanski filharmoniki so izvedli Beethovnovo 6. simfonijo 28. februarja 1818; skladatelja so morali naprositi za partituro, ki tedaj še ni bila natisnjena. Očitno jim je ustregel in poslal prepis z lastnoročnimi popravki; ta je zdaj shranjen v Glasbeni zbirki NUK.
Filharmoniki so nato leta 1819 s posredovanjem dunajskega magistratnega svetnika Mathiasa von Tuscherja izročili skladatelju diplomo častnega člana z datumom 15. marec 1819 skupaj s statutom Filharmonične družbe (Philharmonische Gesellschaft) in članskim seznamom. Beethoven se je zahvalil s pismom z dne 4. maja 1819, v katerem je zapisal, da zna ceniti priznanje za »nevelike« zasluge v glasbeni umetnosti, ki mu jih je ljubljanska Filharmonična družba potrdila s to počastitvijo. Pismo so najprej hranili v arhivu Filharmonične družbe, toda takoj po prvi svetovni vojni so ga prodali (Glasbena matica) v Švico, leta 1956 pa je prišlo v Beethovnovo hišo v Bonnu.
25.8.2016
Slovenka - borbenost v drugi svetovni vojni
Digitalna knjižnica Slovenije postopoma digitalizira pomembne dokumente preteklega časa. Predvsem medvojno gradivo nujno potrebuje digitalno kopijo, saj je v slabem stanju zaradi težkih okoliščin v katerih je nastajalo. Tokrat objavljamo časopis Slovenka (1943-1945), glasilo Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko, ki je nastajal v času druge svetovne vojne po različnih partizanskih tehnikah: "Nanos", "Čaven", "Porezen", "Grmada", "Špik", "Snežnik", "Matajur", "Krn", "Sabotin", "Javornik", "Žena", tiskarna "Slovenija" in druge, neugotovljene tehnike. Časopis so likovno opremili tudi tako pomembni avtorji, kot je denimo Ive Šubic. Propagandni odsek v drugi svetovni vojni je resnično zajemal vse segmente družbe in nagovarjal slehernega Slovenca oz. Slovenko. Uvodne besede uredništva v prvi številki tako nagovorijo celotno populacijo Slovenk: "Slovenka hoče biti zrcalo, v katerem se bo odražalo življenje in borba žena na Primorskem, brez ozira na stan, starost in poklic. Delavke, kmetice, služkinje, meščanke! "Slovenka" želi postati v resnici - glasilo vaših želja, upov in pričakovanj, pa tudi vaših teženj in naporov v teh težkih časih." V času druge svetovne vojne se je mnogo žensk podalo v borbo in se hrabro zoperstavilo okupatorju. Časopis tako ne apelira zgolj na tipične ženske vloge matere in žene, kot je velikokrat značilno za druge t.i. ženske časopise, ampak v Slovenkah podžiga tudi borbenost in spodbuja aktivizem.

7.7.2016
Prešernova rokopisa iz Clevelanda
Z izjemnim veseljem in navdušenjem vam sporočamo, da lahko sveže odkrita Prešernova rokopisa najdena letos v Clevelandu, prelistate tudi na naši spletni strani dLib.si.
Prešernov rokopis pesmi Slovo od mladosti je napisan v bohoričici, zato lahko nastanek rokopisa umestimo med leto 1830, ko je bila omenjena pesem prvič objavljena v prvem zvezku Krajnske čbelice in leto 1843, ko je bohoričico zamenjala gajica, za kar so bile zaslužne predvsem Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Drugi Prešernov rokopis pa je pesem Dohtar, ki lahko datira med 4. zvezkom Krajnske čbelice iz leta 1833 in letom 1846, ko so nastali cenzurni rokopisi Poezij. Dohtar je sicer napisan v gajici.
Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu je rokopis daroval Evgen Favetti. Tudi njegov oče je rokopis prejel v dar, ko je delal kot knjigarnar na Stritarjevi ulici pri Magistratu v Ljubljani. Družina se je po drugi svetovni vojni preselila v ZDA, z njimi pa tudi Prešernovi rokopisi.
5.7.2016
Razstava V OBLJUBLJENO DEŽELO: SLOVENKE V ZDA
Severna Amerika je vse od odkritja dalje veljala za obljubljeno deželo - vanjo so se zgrinjale trume ljudi, ki so iskale boljše pogoje za življenje. Slovenci so se tja najbolj množično preseljevali v 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja, po letu 1945 pa je sledil nov val. Še v začetku 20. stoletja so tako v Sloveniji rojeni priseljenci predstavljali večino skupnosti, danes pa so vodilno vlogo prevzele tamkaj rojene generacije, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov slovenske izseljenske populacije.
Razstava V OBLJUBLJENO DEŽELO: SLOVENKE V ZDA, ki bo na ogled do 26. novembra 2016, želi predstaviti zgodovino preseljevanj in naselitvena območja, stanje v določenih slovenskih središčih danes in pomembne osebe, ki jih v slovensko-ameriški zgodovini ni manjkalo. Rdeča nit razstave je tipična slovenska izseljenska zgodba dekleta z imenom Micka, ki je s štirinajstimi leti odšla v svet in v daljni deželi postala Mary. V Razstavni dvorani NUK se boste srečali z zgodbami nekaterih Slovenk, ki so dale svoj pečat izseljenski zgodbi.Vljudno vabljeni!
13.6.2016
Zaključna poročila ARRS
ARRS je leta 2007 začela, v letu 2008 pa sistematično pristopila k javni objavi zaključnih poročil sofinanciranih raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov in ciljnih raziskovalnih programov v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si). V informacijskem sistemu SICRIS so v predstavitvi posameznih programov in projektov na voljo povezave na zaključna poročila, ki jih lahko pregledate na portalu dLib.si.
Ob prejemu zaključnih poročil projektov, ki so se iztekli v letu 2015, smo zabeležili 2.220 objavljenih poročil.
Statistiko si lahko gledate tudi na spletnem mestu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

25.5.2016
Slovenski izseljenski in zamejski tiski
Slovenci so se v različnih zgodovinskih obdobjih izseljevali iz matične domovine in povsod, kjer so se naselili, pustili svoje sledi. Negovali so svojo kulturo, jezik, običaje in poskrbeli za pisano besedo. Kar ena petina pripadnikov slovenskega naroda živi izven meja Republike Slovenije, številna je tudi tiskana beseda, ki je nastajala in še nastaja izpod slovenskih izseljenskih in zamejskih peres. Del te »produkcije« je v digitalni obliki dostopen na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, kjer lahko listate med izjemno raznovrstnim časopisjem in mnogimi knjigami.
4.5.2016
Simpozij ob 75-letnici Brede Smolnikar
21. aprila 2016 je v čitalnici Rokopisne zbirke NUK potekal simpozij ob 75-letnici pisateljice Brede Smolnikar in njeni razstavi Ena s špago zvezana.

Prispevke si sedaj lahko ogledate tudi na posnetku.
26.4.2016
Praznik dela, 1. maj
Bliža se 1. maj, mednarodni praznik dela, zato vas vabimo, da na našem portalu raziščete odmeve na praznik dela skozi različna zgodovinska obdobja.
1. maj je vzniknil leta 1886 v Chicagu z množičnimi delavskimi demonstracijami. Delavci so se uprli težkim razmeram in nečloveškim urnikom (tudi po 16 ur, 7 dni na teden). Njihovo geslo treh osmic je pomenilo naslednje zahteve: 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur kulture oz. zabave. V kasnejših spopadih so stavke zaznamovale tudi smrtne žrtve, veliko je bilo ranjenih, voditelje delavskih gibanj pa so obsodili na dosmrtno ječo, celo na smrt.
Dve leti kasneje, leta 1888, so na kongresu federacije dela v Saint Louisu razglasili 1. maj za dan spomina na žrtve majskih stavk. Mednarodno pa je bil praznik dela priznan na zasedanju Druge Internacionale v Parizu leta 1889 ob 100-letnici francoske revolucije.
Pri nas je Narodna vlada SHS v Ljubljani izdala uredbo o uvedbi osemurnega delovnika 30. decembra leta 1918. Takrat je deloval še 48-urni delovnik, kar je pomenilo, da se je delalo tudi ob sobotah.


18.4.2016
Digitalizacija Savinjskih novic
V sredo, 20. aprila, ob 19. uri bo v Galeriji Mozirje predstavitev digitaliziranega arhiva Savinjskih novic. Gre za končno dejanje projekta, pri katerem so sodelovali Savinjske novice, Osrednja knjižnica Celje in Osrednja knjižnica Mozirje.
Aktivnosti digitalizacije omenjenih sodelujočih je obrodilo sadove, saj je arhiv Savinjskih novic, zgornjesavinjskega časopisa, od leta 1969 do danes objavljen na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si).
Predstavitvi tega velikega dosežka bo sledila predstavitev nove spletne strani Savinjskih novic, ki bo omogočala branje zgornjesavinjskega časopisa v elektronski obliki.

26.2.2016
Propagandna grafika 2. svetovne vojne - Janez Vidic-Janez
Likovna umetnost v času narodno osvobodilnega boja na Slovenskem je bila pod okriljem propagandnega odseka, kjer se je razvila v unikum svetovnega merila. Predvsem grafične podobe vse do danes veljajo za umetniške mojstrovine, takrat pa so bile predvsem močno orožje proti okupatorju. Propagandna grafika je sovražnika prikazovala razčlovečenega, premaganega, ga smešila in s tem krepila moralo naši vojski.
V digitalizacijo smo prejeli del dragocene zapuščine Janeza Vidica-Janeza, ki je mojstrsko upodabljal prikazni vojnega časa. Partizanom se je pridružil leta 1944 in v pokrajinski tehniki TRILOF v Davči ustvaril najvidnejše propagandne grafike NOB. Ogledate si lahko trosilne listke, letake in linoreze, ki denimo krasijo bibliofilsko partizansko izdajo Prešernove Zdravljice ob stoletnici njenega nastanka. Prvič do zdaj smo digitalizirali tudi raritetno grafiko, odtisnjeno na tekstil!

23.12.2015
Slovenski poročevalec v NOB
Digitalna knjižnica Slovenije vas z veseljem obvešča, da smo v sklopu počastitve 70. obletnice konca druge svetovne vojne v celoti digitalizirali in objavili medvojnega Slovenskega poročevalca. Poročevalec je prvič izšel leta 1938 in s svojim delovanjem ponovno nadaljeval leta 1941. Od takrat je bila redakcija časopisa vključena v propagandni odsek, Slovenski poročevalec pa je bil podnaslovljen kot Informacijski vestnik Osvobodilne fronte.
Dr. France Škerl-Bregar, eden od urednikov Poročevalca v medvojnem času, se je spominjal pomembnosti časopisa za OF: »Prevzeti uredništvo osrednjega glasila našega osvobodilnega gibanja, je pomenilo predvsem prevzeti težko odgovornost tako pred tistimi, ki so mi tako dolžnost naložili, še bolj pa pred našim narodnoosvobodilnim gibanjem, ki mu naj Slovenski poročevalec kaže pot, ga spodbuja, krepi, mobilizira in organizira v boju za narodno in socialno osvoboditev slovenskega naroda.«
Poročevalec je nosil osrednjo propagandno vlogo v narodnoosvobodilnem boju med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh. O tem priča dejstvo, da so okupatorji lahko celo ubili človeka, pri katerem so našli številko Poročevalca, kar se je zgodilo denimo mladi Vidi Pregarc. Vseeno pa je časopis povečeval naklado in se širil iz centra delovanja, osvobojenega ozemlja in Ljubljane, na vsa področja našega ozemlja, od Primorske, Štajerske ter Gorenjske. Slovenski poročevalec in Ljudska pravica sta se leta 1959 združila v časopis Delo.
8.12.2015
Koroški fužinar, Informativni fužinar in Metal dosegljivi na svetovnem spletu
V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne smo digitalizirali vse letnike Koroškega in Informativnega fužinarja ter časopisa Metal. Že več let je bil ta projekt med prioritetami digitalizacije, saj je bilo povpraševanje po teh virih kar veliko. Skupaj to pomeni sto deset letnikov in okoli 22 000 strani časopisov, ki so izhajali v naši ravenski železarni.
Časopisi so ob pisanju o delovanju železarne na Ravnah prikazovali tudi preteklost koroških krajev in industrije, pa narodne običaje, kronike župnij, društev…
Vsi trije časopisi so bili in bodo nepogrešljiv vir številnim uporabnikom, posameznikom, delavcem, fužinarjem ter raziskovalcem in publicistom.

4.12.2015
Trubarjevo priznanje 2015
Spoštovani prijatelji Digitalne knjižnice Slovenije!

Veselo in ponosno smo se na včerajšnji slovesni večer okitili s Trubarjevim priznanjem, ki je podeljeno za pomembne prispevke oz. zasluge na področju varovanja in ohranjanja nacionalne pisne kulturne dediščine.
Priznanje nas bo motiviralo, da temeljnim dediščinskim in ustvarjalnim dosežkom še naprej gradimo most med tradicijo in tehnološkim napredkom, ki bo vse trdnejši in močnejši.

3.12.2015
10 let Digitalne knjižnice Slovenije

Včerajšnji posvet Kultura in znanost v digitalni dobi je razširil naše horizonte. Radostni in ponosni smo, da je deseti jubilej Digitalne knjižnice Slovenije počastilo toliko zanimivih in lucidnih (so)govorcev. Tako tuji kot domači gosti, ki se zanimajo za naša prizadevanja, so kompas usmerili proti novim zmagam. Kultura in znanost sta si podali roke in dokazali, da je prihodnost na strani sodelovanj. Iskrena zahvala vsem, ki ste bili z nami.

Praznovanja pa še ni konec! Na Prešernov rojstni dan slavimo tudi mi, saj bo Digitalna knjižnica Slovenije prejela Trubarjevo nagrado!

Danes, 3. 12. 2015, ob 18:30 uri vas vabimo v Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice, da praznujete z nami!


30.11.2015
10 let Digitalne knjižnice Slovenije
Posvet ob 10. obletnici Digitalne knjižnice Slovenije (www.dLib.si) z naslovom Kultura in znanost v digitalni dobi, bo potekal 2. decembra 2015 v Mestnem muzeju, Ljubljana.
Prva dva dela (od 9:00 do 13:15) bosta zajemala referate sledečih strokovnjakov: Zoran Krstulović, NUK: Digitalna knjižnica Slovenije po desetih letih, Samo Zorc, Direktorat za informacijsko družbo, MIZS: Digitalna knjižnica - od kod in kam?, Sofija Klarin Zadravec, NSK, Zagreb: Izazovi uspostave digitalne knjižnice, Miran Hladnik, FF UL: dLib in slovenska književnost, Vuk Ćosić, spletni umetnik: e-Farenheit 451, Maja Bogataj Jančič, IPI: Reforma avtorskega prava v EU?, Matija Ogrin, Znanstvenoraziskovalni center SAZU: O velikih in majhnih igralcih na digitalnem polju. Različne vloge, komplementarni učinki, Tamara Butigan Vučaj, NBS, Beograd: National library of serbia: back to the (digital) future, Maja Žumer, FF UL: Digitalna knjižnica: z uporabniki za uporabnike in Luka Frelih, Ljudmila: Slovenska kultura na spletu: Dostopnost onkraj komercialnih algoritmov?
Posvet pa bo zaokrožila okrogla miza (od 11:30 do 15:00), ki jo bo moderirala novinarka, soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, Nataša Briški s sogovorniki, direktorjem ARRS, Józsefom Györkösem, predstojnikom Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL, Mihaelom Kovačem, profesorico slovenščine, Marjetko Krapež, novinarjem Dela, Lenartom Kučičem in pomočnikom ravnateljice za vodenje strokovnega dela NUK, Zoranom Krstulovićem.
Zaradi izrednega zanimanja so vsa mesta že zasedena.

16.11.2015
Napovedujemo
Posvet ob 10. obletnici Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si) z naslovom Kultura in znanost v digitalni dobi bo potekal 2. decembra 2015 v Mestnem muzeju, Ljubljana. Ideja Digitalne knjižnice Slovenije je dostopnost in ohranjanje kulturne dediščine tudi za prihodnje rodove. Digitalne kopije daljšajo življenje originalnemu gradivu in s tem tudi slovenski kulturi nasploh. Vse več je tudi izvorno digitalnega gradiva, ki spreminja dinamiko založniškega trga in zahteva večje, močnejše ter hitrejše spletne platforme. Po desetih letih delovanja spletnega portala Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si) je čas, da retrospektivno razmislimo o dosežkih in se zazremo v prihodnost. Tuji in domači strokovnjaki z različnih polj delovanja bodo kritiško presejali današnje in prihajajoče trende tehnološkega razvoja v kulturi. Razmislek nam bo vodilo k nadgradnji vaše uporabniške izkušnje v prihodnosti.
6.11.2015
Tone Mlakar - Spomini na profesorja Plečnika
Ob zaključku razstave Odloči se pravilno! v Narodni in univerzitetni knjižnici objavljamo prvi del intervjuja z arhitektom Tonetom Mlakarjem, ki je v času druge svetovne vojne sodeloval v propagandnem odseku partizanske ilegalne tehnike, katere originalno gradivo ste lahko videli na naši razstavi. Pričujoči video v fokus postavlja Mlakarjeve spomine na svojega profesorja Jožeta Plečnika, pri katerem je leta 1954 tudi diplomiral.
Vabljeni k ogledu!
21.9.2015
Razstava Odloči se pravilno!
V Razstavni dvorani NUK poteka razstava Odloči se pravilno! Propaganda v času druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Do 7. novembra 2015 si lahko ogledate originalne tiske, ki so nastajali v improviziranih tiskarnah po celi Sloveniji. Največ je časopisja, ki so ga ustvarjale različne vojaške formacije. Angažma ljudi je bil neverjeten, naslovnice posameznih serijskih publikacij so ponekod prave umetnine. V domeni propagande je bila tudi kultura. Narodno zavest so budili Prešeren, Cankar, Jurčič, Gregorčič in seveda tudi takratni pesniki kot je bil denimo Kajuh. Tudi likovna umetnost je bogato zastopana preko propagandnih plakatov, ki so jih ustvarjali umetniki kot so Ive Šubic, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in mnogi drugi. Gradivo postopoma digitaliziramo, v prvi fazi pa že lahko prelistate virtualno razstavo trosilnih listkov, ki v sebi nosijo kratka a bistvena sporočila takratne dobe.
10.9.2015
VABIMO!
V sredo, 16. septembra 2015, ob 18. uri vas vabimo v Razstavno dvorano NUK na odprtje razstave Odloči se pravilno! Propaganda v času druge svetovne vojne na slovenskih tleh.
Medvojna propaganda je bila premetena, marsikdaj lažniva, a hkrati tudi domiselna in ustvarjalna v najrazličnejših pojavnih oblikah, od glasil, letakov, trosilnih listkov in plakatov. Zvijačnost propagande je na kocko postavila marsikatero življenje, zato v NUK obeležujemo 70-letnico konca druge svetovne vojne prav skozi prikaz močno sporočilnega gradiva takratne dobe.

Odločite se pravilno in pridite!
31.8.2015
31. grafični bienale Ljubljana - Nad tabo/ti
Prvi ljubljanski grafični bienale sega v leto 1955 in letos praznuje 60. obletnico nastanka. Pravzaprav se lahko pohvali kot ena najstarejših grafičnih prireditev na svetu in je mednarodnega značaja. Jubilej nas vselej nagovarja k oziranju v preteklost, zato smo tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije raziskali lastno gradivo. Ogledate si lahko plakat, denimo prvega iz ustanovnega leta 55. Preberite odmeve na dogajanja v revijah kot so Naša sodobnost in Sodobnost. Preko starejših objav lahko natančneje spoznamo razvoj bienala, njegov pomen in vsebino. Vabimo vas k virtualnemu raziskovanju zgodovine, hkrati pa naznanjamo, da v letošnjem letu Narodna in univerzitetna knjižnica sodeluje kot gostiteljica ene od razstav 31. grafičnega bienala. Od 29. avgust do 15. september ter od 23. oktober do 30. november 2015 je v Plečnikovem hodniku NUK na ogled razstava Med spanjem rasteš britanske umetnice Becky Beasley.

10.8.2015
2. svetovna vojna – režimsko časopisje
Časopisje je med vojno oz. že nekoliko prej prešlo v roke okupatorja. Publicistika, ki je bila odločno proti fašizmu in nacizmu, je izgubila svoj glas. Tipičen režimski časopis je postal na primer Slovenski dom (1935-1945). Tu sta svoje nagovore objavljala ljubljanski škof Rožman in domobranski general Rupnik. Priloga Slovenskega doma in Slovenca, Teden v slikah (1936-1937), je bila zaradi slikovne narave časopisa še posebej ilustrativna. Kljukasti križi nacistične stranke, Mussolini, ki podeljuje nagrade - vse je bilo v službi sovražnikove propagande. Beležil pa je tudi pomembna dogajanja tistega časa, kot so na primer fotografije postavljanja temeljev Narodne in univerzitetne knjižnice. Slovenski glasnik (1943) je bil predvsem osredotočen na prikazovanje partizanske strani kot monstruozne rdeče pošasti in je veliko pisanja posvečal ruski Sovjetski zvezi, ki jo je seveda prikazoval skrajno negativno. Šlo je za boj proti boljševizmu, časopis pa je želel apelirati predvsem na slovensko kmečko prebivalstvo. Upokojenec (1936-1942), glasilo Društva državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani, se je ukvarjal z denarnimi problemi, izplačili pokojnin, pokojninskimi skladi v razburkanih časih, ko se je oblast spreminjala in je prebivalstvo živelo v negotovosti. Aprila 1941 je Ljubljana pristala v rokah okupatorja. Tako v časopisu zasledimo razglase rajha, fašističnemu komisarju za Ljubljansko pokrajino, Emiliu Grazioli, pa so celo zaželeli veliko uspeha pri izvrševanju poslov.

29.7.2015
Zamejska Demokracija

Demokracija je nastala kot glasilo zahodno, demokratsko in protikomunistično usmerjenih Slovencev v današnjih mejah Republike Italije, ki so v času angloameriške vojaške uprave januarja 1947 ustanovili stranko Slovenska demokratska zveza (SDZ) v Gorici, decembra istega leta pa še SDZ za Svobodno tržaško ozemlje v Trstu. Na začetku sta jo ustvarjala Andrej (Slavko) Uršič in Polde Kemperle. Prva številka je izšla 25. aprila 1947 v Gorici, ko je nastopila nova razmejitev, se je list preselil v Trst. Zavzemal se je za demokratične in enakopravne odnose med Slovenci in Italijani, za samostojno nastopanje Slovencev v politiki in na volitvah, ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja (do 1954) ter uveljavljanje manjšinskih pravic v Italiji. Celotno zbirko hrani knjižnica Dušana Černeta v Trstu. Na portalu Digitalne knjižnice Slovenije jo objavljamo v digitalni obliki.

22.6.2015
Tik pred 2. svetovno vojno
Ko je Evropa dosegala stanje vrelišča, so tudi slovenski časopisi doživljali preobrazbe. Slovenska zemlja je popisovala utrip časa v letih 1935, 1936 in 1940. Veliko jih je bilo kratkega roka. Tednik Stara pravda (1936) je deloval le eno leto. Prav tako ilegalno študentsko glasilo Slovenski študent (1937), ki se je zavzemalo za enakopravnost, svobodo in razvoj slovenske kulture ter znanosti. Mladi na univerzah so bili kasneje tudi prvi, ki so se odločno postavili proti fašizmu in nacizmu. Spogledovanje s socializmom najdemo v kranjskem tedenskem časopisu Sobota (1937-1938). Z odlokom Notranjega ministrstva so časopis prepovedali. Kraljevina Jugoslavija se je z vstopom Evrope v 2. svetovno vojno nagnila k fašizmu in nacizmu, da bi se oddaljila od komunizma, ki se je vse bolj krepil na področju Jugoslavije. Levičarsko časopisje jasno ni bilo zaželeno. Tudi mesečnik Tržiški zvon (1938) je glasno protestiral proti bodočemu okupatorju in zato izgubil svoj glas. Na drugi strani je bilo glasilo Jugoslovanskega ljudskega gibanja Zbor (1936-1938), ki je absolutno zagovarjalo Kraljevino Jugoslavijo. Reich je gibanje celo nezakonito financiral.
15.6.2015
Novice iz Avstralije
Novice=Bulletin je glasilo, ki ga izdaja Slovensko društvo Planica (Springvale, Victoria) iz Avstralije.
Društvo, kjer se od leta 1972 aktivno zbirajo izseljeni Slovenci, je poleg druženja in ostalih aktivnosti, v letu 1980 začelo še z izdajanjem svojega glasila z naslovom Novice=Bulletin.
Na našem portalu objavljamo številke od začetka izhajanja glasila pa vse do danes.
Vabljeni k branju!


8.6.2015
Zadruga Goriška Mohorjeva
Slovenski Primorec (1945-1948) je izhajal v Gorici kot tednik katoliško usmerjenih Slovencev na Primorskem. List je poročal o cerkvenem življenju v svetu in doma, prinašal novice iz domačih krajev in imel odprto Okno v svet. Po obliki je bil skromen – 2 do 4 strani, vendar v načelnih vprašanjih odločen in pogumen, kar so si takrat mogli privoščiti samo duhovniki, ki so list izdajali. V listu so objavljali največkrat nepodpisani sodelavci, predvsem duhovniki, a tudi laiki, ki so bili pod drobnogledom jugoslovanskih političnih oblasti. Prinašal je tudi leposlovne prispevke, izvirno poezijo ter esejistične zapise o znanih Primorcih. Slovenskega Primorca je leta 1949 nasledil Katoliški glas (1949-1995), tega pa Novi glas, ki je nastal z združitvijo Katoliškega glasu in Novega lista (1955-1995). Gradivo je bilo digitalizirano v sklopu projekta Digitisk-Digispomin, ki ga je finančno podprla Dežela Furlanija-Julijska krajina. Digitalna knjižnica Slovenije kot koordinator digitalizacije pozdravlja tovrstna povezovanja, ki segajo izven meja Republike Slovenije. Gre za zgledni primer dobrega sodelovanja.