Med knjižnimi zbirkami druge polovice 18. in začetka 19. stoletja je po aktualnosti vsebine ter neposredni vpetosti v razvoj znanosti in kulture na Slovenskem, pa tudi širše, izrazito izstopala knjižnica barona Žige Zoisa (1747–1819), zemljiškega gospoda, industrialca, trgovca, naravoslovca, jezikoslovca ter razsvetljenskega mecena in mentorja, ki jo danes hrani NUK.
Zoisovo poglobljeno in sistematično spremljanje sodobnih duhovnih tokov, udejstvovanje v razvoju naravoslovnih, tehniških, uporabnih, humanističnih in drugih ved tako na Kranjskem in v habsburški monarhiji kakor v celotni Evropi ter njegove razsvetljenske agende so pripomogli k temu, da je njegova ljubljanska palača postala središče učenosti in zbirališče deželne, pa tudi evropske znanstvene in kulturne srenje. Skupaj z literarnim salonom je bila tamkajšnja knjižnica, ki jo je Zois velikodušno odpiral tudi tedanjemu izobraženstvu, pravzaprav stičišče znanstvenega in kulturnega dogajanja na Kranjskem, baronova ključna vloga v kulturnem prerodu na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje pa je še dandanes splošno znana in zaznavna.
Vljudno vabljeni!