Digitalna knjižnica Slovenije postopoma digitalizira pomembne dokumente preteklega časa. Predvsem medvojno gradivo nujno potrebuje digitalno kopijo, saj je v slabem stanju zaradi težkih okoliščin v katerih je nastajalo. Tokrat objavljamo časopis Slovenka (1943-1945), glasilo Slovenske protifašistične ženske zveze za Primorsko, ki je nastajal v času druge svetovne vojne po različnih partizanskih tehnikah: "Nanos", "Čaven", "Porezen", "Grmada", "Špik", "Snežnik", "Matajur", "Krn", "Sabotin", "Javornik", "Žena", tiskarna "Slovenija" in druge, neugotovljene tehnike. Časopis so likovno opremili tudi tako pomembni avtorji, kot je denimo Ive Šubic. Propagandni odsek v drugi svetovni vojni je resnično zajemal vse segmente družbe in nagovarjal slehernega Slovenca oz. Slovenko. Uvodne besede uredništva v prvi številki tako nagovorijo celotno populacijo Slovenk: "Slovenka hoče biti zrcalo, v katerem se bo odražalo življenje in borba žena na Primorskem, brez ozira na stan, starost in poklic. Delavke, kmetice, služkinje, meščanke! "Slovenka" želi postati v resnici - glasilo vaših želja, upov in pričakovanj, pa tudi vaših teženj in naporov v teh težkih časih." V času druge svetovne vojne se je mnogo žensk podalo v borbo in se hrabro zoperstavilo okupatorju. Časopis tako ne apelira zgolj na tipične ženske vloge matere in žene, kot je velikokrat značilno za druge t.i. ženske časopise, ampak v Slovenkah podžiga tudi borbenost in spodbuja aktivizem.

Prešernov rokopis pesmi Slovo od mladosti je napisan v bohoričici, zato lahko nastanek rokopisa umestimo med leto 1830, ko je bila omenjena pesem prvič objavljena v prvem zvezku Krajnske čbelice in leto 1843, ko je bohoričico zamenjala gajica, za kar so bile zaslužne predvsem Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice. Drugi Prešernov rokopis pa je pesem Dohtar, ki lahko datira med 4. zvezkom Krajnske čbelice iz leta 1833 in letom 1846, ko so nastali cenzurni rokopisi Poezij. Dohtar je sicer napisan v gajici.

Severna Amerika je vse od odkritja dalje veljala za obljubljeno deželo - vanjo so se zgrinjale trume ljudi, ki so iskale boljše pogoje za življenje. Slovenci so se tja najbolj množično preseljevali v 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja, po letu 1945 pa je sledil nov val. Še v začetku 20. stoletja so tako v Sloveniji rojeni priseljenci predstavljali večino skupnosti, danes pa so vodilno vlogo prevzele tamkaj rojene generacije, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov slovenske izseljenske populacije.

Razstava V OBLJUBLJENO DEŽELO: SLOVENKE V ZDA, ki bo na ogled do 26. novembra 2016, želi predstaviti zgodovino preseljevanj in naselitvena območja, stanje v določenih slovenskih središčih danes in pomembne osebe, ki jih v slovensko-ameriški zgodovini ni manjkalo. Rdeča nit razstave je tipična slovenska izseljenska zgodba dekleta z imenom Micka, ki je s štirinajstimi leti odšla v svet in v daljni deželi postala Mary. V Razstavni dvorani NUK se boste srečali z zgodbami nekaterih Slovenk, ki so dale svoj pečat izseljenski zgodbi.Vljudno vabljeni!