ZNANOST
Desetletja raziskovanj v publikacijah ZRC SAZU

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je eno vodilnih raziskovalnih in izobraževalnih središč v Sloveniji in je povsem primerljivo z najbolj prodornimi akademskimi ustanovami v srednji in jugovzhodni Evropi. Na samostojno pot je ZRC stopil leta 1981, čeprav je večina inštitutov že desetletja prej delovala pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Delo ZRC SAZU je izrazito interdisciplinarno in temelji na sodelovanju, dopolnjevanju in sinergiji. Več kot tristo sodelavk ter sodelavcev ZRC-ja je razporejenih v osemnajstih inštitutov, ki so samostojni, a med seboj usklajeni in povezani. Delo raziskovalcev, ki je mnogovrstno in raznotero, obsega preučevanje kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov in praks. Rezultati njihovega dela so med drugim vidni v znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankih ter monografijah v tiskanih in spletnih različicah.

Življenje v številkah

Kakšni smo prebivalci Slovenije in kako živimo, v čem smo podobni preostalim Evropejcem in v čem se od njih razlikujemo? Res živimo v deželi gozdov? Kako se gibljejo cene naftnih derivatov? Koliko turistov obišče Slovenijo in kaj si ogledujejo? Kakšne so bile temperature in koliko oblačnih ter sončnih dni je bilo v naših krajih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja?
Statistični urad Republike Slovenije zbira in obdeluje najrazličnejše podatke o Sloveniji in njenih prebivalcih, pa tudi o Evropi in svetu. Poslanstvo slovenskega statističnega urada je zagotoviti uporabnikom statistične podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem ter okoljskem področju. Podatki pa morajo biti kakovostni, pravočasni, časovno in mednarodno primerljivi ter predstavljeni jasno in razumljivo.
Zbirka vključuje njihove publikacije od leta 1953 dalje, od suhoparnih tabel pa vse do sodobnih uradnih statistik. Te so vedno pregledne in zanimive, na Statističnem uradu pa znajo poskrbeti tudi za to, da je statistika zabavna.

Opera Operosorum

Leta 1693 je bila po vzoru italijanskih znanstvenih akademij ustanovljena Academia operosorum Labacensium oziroma Akademija delovnih Ljubljančanov. Pobudnika njene ustanovitve sta bila zgodovinar in pravnik Janez Gregor Dolničar ter stolni prošt Janez Krstnik Prešeren. K sodelovanju sta pritegnila večino tedanjih najvidnejših izobražencev. Najpomembnejši člani Akademije so bili: stolni dekan in ustanovitelj Semeniške knjižnice Janez Anton Dolničar, odvetnik deželnih stanov Janez Štefan Florijančič, pravniki Franz Erazem Hohenwart, Jurij Andrej Gladič in Janez Jurij Hočevar, predsednik deželnega sodišča Janez Bertold Höffer ter zdravniki Marko Grbec, Janez Andrej Coppini in Janez Krstnik Brložnik. Posvečali so se leposlovju, domoznanstvu ter znanosti in umetnosti. Na pobudo akademikov so bile ustanovljene tudi Academia philharmonicorum, Academia incultorum ter podružnica rimske Arkadije - Academia Emonia. Akademija je prenehala delovati leta 1725 po smrti Janeza Gregorja Dolničarja.
Zbirka predstavlja izbor del članov Akademije iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so bila primerna digitalizacijo.

Potovanja in raziskovanja

Zbirka obsega prek 250 potopisov, dnevnikov in poročil z različnih raziskovalnih, alpinističnih, misijonarskih, etnografskih in trgovskih odprav, diplomatskih misij ter plemiških in drugih popotovanj. Med avtorji so tudi znani slovenski popotniki in raziskovalci ter nekateri domači in tuji popotniki, ki so opisovali slovensko ozemlje. Monografije so že na pogled zelo raznolike, saj so nekatere izšle v 16., najmlajše v zbirki pa v začetku 20. stoletja. V zbirko so vključeni potopisi z angleških, francoskih, nemških, španskih in drugih raziskovalnih odprav poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja, ki izvirajo iz knjižnice Žige Zoisa.
Nekatere knjižice so skromne, druge pa bogato opremljene z nazornimi ilustracijami. Med njimi izstopajo botanične in zoološke študije za tedanjega zahodnega človeka redkih in slabo poznanih rastlin in živali. V zbirko so vključeni popotni dnevniki oglejskega kanclerja Santonina, ki je vpoznem 15.stoletju trikrat obiskal naše dežele. Prvič so v latinščini, deloma italijanščini, izšli 1943.

Zaključna poročila ARRS

Javno financiranje raziskovalnega dela je temelj raziskovalnega sistema vsake države. Države v ta namen ustanovijo javne agencije, ki preko javnih razpisov ocenijo in izberejo najboljše raziskovalne projekte za financiranje.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem sprejete Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije v okviru veljavnega proračunskega memoranduma in državnega proračuna, ter druge naloge pospeševanja raziskovalne dejavnosti, skladno z namenom ustanovitve. ARRS opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja.
Zbirka vsebuje poročila Javne agencije za raziskovalno dejavnost o zaključenih raziskovalnih in ciljnih raziskovalnih projektih, raziskovalnih programih in podoktorskih projektih, ki jih NUK v sodelovanju z Agencijo v elektronski obliki zbira od leta 2007 dalje. Vsa poročila so prosto dostopna.

Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas

V zbirki so nekatera vplivnejša dela s področja anatomije, ki so bila leta 2015 predstavljena v Narodni in univerzitetni knjižnici na razstavi Ko mrtvi žive uče. Znanstvene študije, priročniki, anatomski atlasi in drugo gradivo, ki ga hranita NUK in Semeniška knjižnica, kažejo na razvoj področja, ki sega od prvih znanih poskusov sistematičnega spoznavanja zgradbe in delovanja človekovega telesa vse do 20. stoletja. Na ogled so dela številnih svetovno znanih imen, kot so Hipokrat, Galen, Avicenna, Mesue, Vesalij, Bartholin, Evstahij, Hunter in Zinn, pa tudi dveh domačih avtorjev, ki sta pomembno prispevala k razvoju anatomije na Slovenskem: Alojzij Homan in Janez Plečnik.
O tem, da je bilo zanimanje za medicino oziroma anatomijo na današnjem slovenskem ozemlju še kako živo tudi v preteklosti, pričajo tudi lastniške zabeležke in drugi rokopisni dodatki na naslovnih straneh, spojnih listih in ob robu besedila predstavljenih knjig. Številne izmed njih so bile nekoč v lasti pomembnih posameznikov in ustanov.