ŠOLSTVO IN IZOBRAŽEVANJE
Zbirka pisnih nalog za bibliotekarski izpit

Za samostojno opravljanje strokovnih knjižničarskih del v knjižnici ali drugi organizaciji, ki deluje na področju knjižnične dejavnosti, morajo zaposleni imeti opravljen bibliotekarski izpit. Bibliotekarske izpite na podlagi javnega pooblastila organizira in izvaja Narodna in univerzitetna knjižnica.
Zbirka obsega pisne naloge, ki jih izdelajo knjižnični delavci v okviru opravljanja izpita. Kandidat pripravlja pisno nalogo v času strokovnega usposabljanja za izpit, ki poteka v knjižnici pod vodstvom in nadzorom mentorja. Pisna naloga za bibliotekarski izpit je samostojna pisna obravnava izbrane strokovne teme s področja knjižnične dejavnosti. Obravnavane tematike zajemajo vsa področja knjižničnega delovanja.
Naloge so rezultat lastnega strokovnega dela in znanja ter pridobljenih izkušenj v času usposabljanja za izpit. V zbirki lahko najdete pisne naloge vseh kandidatov, ki so izpit uspešno opravili.

Publikacije Zavoda RS za šolstvo v podporo učiteljem in drugim strokovnim delavcem

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je osrednji nacionalni razvojno-raziskovalni in svetovalni zavod na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in splošnega srednješolskega izobraževanja. Njegovi začetki segajo leto 1956, ko je bil ustanovljen Zavod za proučevanje šolstva. Od takrat naprej si Zavod z mnogimi aktivnostmi prizadeva za izboljšanje znanja in dosežkov, rezultatov učenja in poučevanja ter kakovost vseživljenjskega učenja. V njegovem delovanju sta se ves čas prepletali svetovalna in razvojna, v določenem obdobju pa tudi nadzorna vloga. Podpira šole in vrtce ter jih spodbuja pri izmenjavi dobrih praks, sodeluje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, povezuje se z visokošolskimi organizacijami in drugimi javnimi zavodi ter partnersko sodeluje v mednarodnih mrežah in organizacijah. Med drugim organizira številna tekmovanja šolarjev.
S publikacijami, ki jih izdaja, skrbi za strokovno ter osebnostno rast učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Šolska poročila

Šolska obvestila o uspehu učencev zasledimo že v 18. stoletju. Predhodniki Izvestij so bili Classifikationen za osnovne šole in Juventusi, v katerih so glavne šole, normalke in gimnazije do leta 1849 objavljale sezname učencev ter jih razporejale po razredih ter glede na učni uspeh, navedeni pa so bili tudi podatki o socialnem poreklu učencev. Juventuse so izdajale gimnazije od leta 1770 do 1849. Po letu 1849 se je zahtevalo tiskanje Programov za gimnazije in realke, ki so kasneje dobili naziv Jahresberichte oziroma Letna poročila ali Izvestja.
Izvestja so izhajala vse do leta 1941 s krajšo prekinitvijo v obdobju 1918-1929. Po letu 1918 so začela izhajati letna poročila za vse vrste šol. Uradni jezik je postala slovenščina. V času 2. svetovne vojne Izvestja niso izhajala, kasneje pa izdajanje poročil ni bilo več določeno z zakonom, zato so jih izdajale le še nekatere gimnazije. Pomemben del letnih poročil do leta 1900 so bile strokovne razprave znanih pedagogov, matematikov, zgodovinarjev in drugih, ki so jih velikokrat uporabljali tudi kot pripomoček pri pouku.