Teorija retorične strukture zagovarja tezo, da iz določenih kombinacij sopostavljenih besedilnih enot vznikajo implicitne propozicije. Implicitne propozicije so dobile različna poimenovanja, kot so koherenčni odnosi, diskurzivni odnosi, retorični odnosi in relacionalne propozicije. Ko je med dvema deloma besedila vzpostavljen odnos, naslovnik besedila prepozna povezavo med njima tudi brez formalnega znaka, kot je na primer veznik ali diskurzni označevalec. V prispevku pokažemo, da lahko nekatere govorne prvine, kot so parafraziranje, ponavljanje, popravljanje in vrinjeni stavek, vzpostavijo koherenčni odnos med besedilimi enotami, zato jih lahko obravnavamo kot strateška sredstva pri ustvarjanju besedilne koherence. Rezultati analize, osnovane na akademskem govorjenem diskurzu (pet predavanj v brazilski portugalščini), potrjujejo pogostost tovrstnih pojavov in utemeljujejo relevantnost tovrstnih raziskav za poznavanje govorjenega jezika.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0TRWLVF1

COBISSID

50820194

Objavljeno

15.03.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Antonio, Juliano Desiderato, Trombini Rahmen Cassim, Fernanda (2012). Coherence relations in academic spoken discourse. Linguistica (Ljubljana), številka 52, str. 323-336. URN:NBN:SI:DOC-0TRWLVF1 from http://www.dlib.si

MLA:

Antonio, Juliano Desiderato, Trombini Rahmen Cassim, Fernanda. "Coherence relations in academic spoken discourse." Linguistica (Ljubljana) številka 52 (2012) str. 323-336.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TRWLVF1>

Linguistica
1955
(Zbirni zapis)