Hoverflies (Diptera: Syrphidae) as biodiversity indicators for assessing urban forest habitats
Muhe trepetavke (Diptera: Syrphidae) kot kazalniki biotske pestrosti za ocenjevanje habitatov mestnih gozdov

angleški

2022

biološke lastnosti   ekosistemske storitve   gospodarjenje z gozdovi   mestni gozdovi   muhe trepetavke   saproksilne vrste   Syrphidae

Gozdarski inštitut Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Mestni in primestni gozdovi sestavljajo pomembne habitate za ohranjanje biotske pestrosti v mestih. V tem članku predstavljamo metodo za uporabo muh trepetavk kot kazalnikov biotske pestrosti v urbanih gozdnih habitatih. To metodo smo uporabili za oceno gozdnih habitatov v treh primestnih in mestnih gozdovih ter jih primerjali s podeželskimi gozdovi v Sloveniji. Kot mestni gozd je bil izbran Rožnik (Ljubljana), kot primestni gozd sta bila izbrana Mestni log (Ljubljana) in Brdo (Kranj), kot podeželske gozdove v različnih ekoloških regijah v Sloveniji pa smo izbrali osem gozdnih območij. V teh gozdovih smo primerjali bogatost gozdnih vrst muh trepetavk in njihovo vrstno sestavo glede na biološke lastnosti v izbranih mestnih, primestnih in podeželskih gozdovih. Poleg tega smo spremljali tudi odziv vrstne pestrost muh trepetavk glede na različne vremenske razmere med posameznimi leti. Število vrst z raziskanimi biološkimi lastnostmi v mestnih in primestnih gozdovih je bilo v podobnem razponu kot v podeželskih gozdovih. Število saproksilnih vrst je bilo večje v mestnih in manjše v primestnih gozdovih kot v podeželskih gozdovih. Deleži vrst z različnimi načini prehranjevanja in različnim trajanjem razvoja so bili podobni med mestnimi, primestnimi in podeželskimi gozdovi. Deleži vrst, katerih razvoj traja manj kot dva meseca ali več kot eno leto, ter deleži plenilskih vrst so bili podobni v mestnih in primestnih gozdovih, ne pa tudi v podeželskih gozdovih. Vrstna sestava drugih bioloških lastnosti se je med primestnimi in mestnimi ter podeželskimi gozdovi razlikovala. Bogatost vrst in njihova številčnost sta pokazali velike razlike v fenološkem razvoju muh trepetavk v letih 2012 in 2013. Te razlike so povezane z razlikami v minimalni temperaturi zraka v teh letih. Rezultati so obravnavani v povezavi z gospodarjenjem z mestnimi gozdovi, primernostjo muh trepetavk kot kazalnika biotske pestrosti in možnostjo za razširitev predlagane metodologije na druge skupine vrst.

10.11.2023