Jezikovna ustvarjalnost Margaret Atwood presega meje običajnega diskurza. Njen eliptičen jezik ustvarja interpretativne vrzeli, dvoumnost in odprtost njenih besedil pa včasih namerno zavajata bralca. Prevajalec njenih del je tako nedvomno postavljen pred izziv, kako prepoznati bogat interpretativni potencial originala in ga ohraniti v ciljnem jeziku. V času, ko smo priča vzponu umetne inteligence, se naravno postavlja vprašanje, ali obstaja upanje (oziroma strah), da bo prevajalca pri prevajanju besedil avtorjev, kot so Margaret Atwood, nekoč zamenjal prevajalnik. Članek prispeva k nadaljevanju razprave o strojnem prevajanju literature, s tem ko analizira slovenska prevoda kratke proze Margaret Atwood z naslovom "Life Stories", dobljena z uporabo dveh nevronskih strojnih prevajalnikov (Google Translate in Translator.eu), in ju primerja s prevodi študentov prevajalskih študij. Za namene raziskave smo namenoma izbrali literarno besedilo, katerega estetska vrednost temelji predvsem na avtoričinem slogu in za katerega smo predvidevali, da bo predstavljal prevajalski izziv.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-4ROPFR56

COBISSID

22277891

Objavljeno

07.01.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mohar, Tjaša, Orthaber, Sara, Onič, Tomaž (2020). Machine translated Atwood: utopia or dystopia?. ELOPE (Ljubljana), letnik 17, številka 1, str. 125-141. URN:NBN:SI:DOC-4ROPFR56 from http://www.dlib.si

MLA:

Mohar, Tjaša, Orthaber, Sara, Onič, Tomaž. "Machine translated Atwood: utopia or dystopia?." ELOPE (Ljubljana) letnik 17. številka 1 (2020) str. 125-141.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ROPFR56>

ELOPE
2004-
(Zbirni zapis)