The impact of educational habitus on subjective health and substance use and the moderating effect of gender : findings from a nationally representative study of Slovenian youth

angleški

2020

letnik 30, številka 3

izobraževalni habitus   kulturni kapital   neenakosti   sociologija mladine   spol   zaznave šolskega okolja   zdravje

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen naše raziskave je bil preučiti odnos med različnimi kazalniki izobraževalnega habitusa, subjektivnega zdravja ter uporabe substanc, ob tem pa smo preučili tudi moderatorsko vlogo spola. Izvedli smo analizo podvzorca šolajočih se mladih, zajetih v anketnih podatkih nacionalnega reprezentativnega vzorca raziskave Slovenian youth 2013, v kateri so ciljno populacijo predstavljali prebivalci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, stari od 16 let do 27 let (N = 608, Msubstarost = 20,9 leta). Zdravstvene izide smo preučili s petimi kazalniki subjektivnega zdravja (samoocenjeno zdravje, duševno zdravje, pogostost doživljanja stresa, samoocenjena depresivnost in zadovoljstvo z življenjem) in štirimi kazalniki uporabe substanc (pogostost uživanja alkohola, kajenja ter uporabe mehkih in trdih drog). Izobraževalni habitus smo merili s samoocenjeno težavnostjo šolanja, šolskim uspehom, povprečnim dnevnim številom ur učenja/študiranja, zadovoljstvom z izobraževalnim sistemom v Sloveniji, (ne) pripravljenostjo obiskovanja šole in pričakovanji mladostnika glede težavnosti pridobitve zaposlitve po koncu šolanja. Rezultati so pokazali, da: 1) je bila statistično značilna dobra tretjina bivariatnih korelacijskih koeficientov med kazalniki habitusa in zdravstvenimi kazalniki; 2) je bilo zadovoljstvo z izobraževalnim sistemom v Sloveniji v bivariatnih analizah najbolj konsistentno povezano s kazalniki subjektivnega zdravja, z uporabo drog pa šolska prilagojenost; 3) sta v multivariatnih analizah ob vključitvi vrste socioekonomskih in starševskih kontrolnih spremenljivk le v dveh primerih kazalnika habitusa izmed dvanajstih ostala statistično značilna napovedovalca (zgolj uporabe substanc); 4) je spol moderiral odnos dveh kazalnikov izobraževalnega habitusa z uporabo substanc, ne pa tudi s subjektivnim zdravjem. Prispevek sklenemo z implikacijami rezultatov.

19.04.2021