The art of immersion with smell and sensorial theatre language

angleški

2021

letnik 9, številka 2

psihološka potopitev   senzorialno gledališče   spomini   vonj   zaznavanje resničnosti

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zadnjem času je opaziti trend oz. potrebo po doživetju učinka potopitve v dogajanje na področju gledališča, drugih vej umetnosti in turizma v vsakdanjem poslovnem in zasebnem življenju. Vajeni smo avdiovizualnega sporočanja, ki je že od razsvetljenstva prevladujoč kanal za predajanje sporočil, vsi drugi čuti so postali manj pomembni. Skoraj do srede prejšnjega stoletja voh ni imel vidnejše vloge v gledaliških praksah, pomembnejši čuti so prevzeli mesto sporočanja in uprizarjanja. Tu pa tam se je vonj priplazil v prostor kot opazen rekvizit, vedno zelo pazljivo, saj ga po besedah strokovnjakov ni mogoče nadzorovati kot zvok in luč. Pozabili pa smo, da ima vonj, še posebej v kombinaciji z zvokom, lahko močan čustveni vpliv na obiskovalca oz. naslovnika. Tako kot drugi čuti tudi vonj poustvarja kontekst spominov in lahko prikliče intenzivno podoživljanje čustev ter dogodkov. Lahko tudi izzove ponovno vrednotenje ali prevrednotenje preteklosti in s tem vpliva na dojemanje sedanjosti. Resničnost dojemamo s prilagajanjem čutnih občutkov, ki se izoblikujejo in interpretirajo pod vplivom preteklih izkušenj. Izkušnje ustvarjajo pričakovanja, ta pa našo vedno subjektivno realnost, tako v vsakdanjem življenju kot v gledališču, še posebej pa je to opazno v senzorialnem gledališču. V zadnjem desetletju je prisotno prizadevanje, da bi vonje in druga orodja senzorialnega gledališča vrnili na oder, saj so bili, sodeč po tujih virih, pomemben del dogodkov že v antiki. Tako lahko oder obogatimo z dodatno dimenzijo sporočanja in izražanja. V prispevku so predstavljene različne metode in poskusi uporabe vonja in drugih orodij senzorialnega gledališča, pri čemer se njihova učinkovitost ovrednoti s perspektive uprizoritvenih umetnosti in psihološke znanosti.

18.02.2022