Izhodišča. V primerjavi z rakom požiralnika incidenca raka želodca pri nas in po svetu upada. Umeščenost tumorjev se seli iz distalnega dela v proksimalno smer, proti kardiji. Kljub napredku v kirurškem zdravljenju raka želodca se napoved izida bolezni teh bolnikov v zadnjem desetletju ni bistveno izboljšala, predvsem zaradi prepozno ugotovljene bolezni. Sistemske in lokalneponovitve bolezni so pogoste tudi po radikalni resekciji (RO) in razširjeni limfadenektomiji. Multidisciplinarni pristop z adjuvantno (pooperacijsko) in neoadjuvantno (predoperacijsko) kemoterapijo, radioterapijooziroma kombiniranim zdravljenjem je predmet številnih študij. Problem pri študijah je razporejanje bolnikov glede na umeščenost tumorja, razširjenost bolezni, vrsto resekcije, obseg limfadenektomije, izkušenost kirurga ali ustanove. Vsak od teh dejavnikov lahko neodvisno vpliva na napovedizida bolezni. Zaključki. V prispevku so predstavljeni najpomembnejši napovedni dejavniki pri zdravljenju raka želodca in principi zdravljenja raka želodca. Predstavljeni so tudi rezultati kirurškega zdravljenja raka želodca na kirurških oddelkih v Sloveniji. V zadnjih letih se je zmanjšalo število zdravljenih bolnikov z rakom na želodcu na kirurških oddelkih, medtem ko bistvenega izboljšanja zgodnjh rezultatov v zadnjih sedmih letih nismo dosegli.

Pravice