Topološki defekti se pojavijo ob faznih prehodih, pri katerih pride do zloma simetrije in so vseprisotni v naravi. Okolje, v katerem jih najlažje lahko preučujemo, so nematski tekoči kristali. Nematske strukture opišemo na mezoskopski skali s tenzorskim ureditvenim parametrom in določimo ravnovesna stanja z numerično minimizacijo proste energije. V sistem vsiljujemo topološke defekte preko robnih pogojev na mejnih površinah. Najprej pokažemo, da se že z vsiljevanjem enega defekta lahko vzpostavijo različna ravnovesna stanja glede na debelino celice. V primeru vsiljevanja večih defektov na spodnji mejni površini lahko v sistemu vzpostavimo ravnovesna stanja z "nenabitimi" linijskimi defekti. Z vsiljevanjem 4x4 kvadratne mreže defektov lahko v sistemu vzpostavimo kompleksne vzorce nenabitih linijskih defektov, kjer jih je 18 kvantitativno in 7 kvalitativno različnih. Prikažemo, da lahko z uporabo zunanjega električnega polja reverzibilno prehajamo iz enega vzorca v drugega. Prikazani sistemi bi se lahko uporabili v multistabilnih optičnih prikazovalnikih in prevezljivih nanožičkah.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-9Z4BHRXU

COBISSID

162396163

DOI

10.18690/analipazu.13.1.33-50.2023

Objavljeno

30.08.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Harkai, Saša, Kralj, Samo (2023). Multistabilne mreže topoloških defektov. Anali PAZU, letnik 13, številka 1, str. 33-49. URN:NBN:SI:DOC-9Z4BHRXU from http://www.dlib.si

MLA:

Harkai, Saša, Kralj, Samo. "Multistabilne mreže topoloških defektov." Anali PAZU letnik 13. številka 1 (2023) str. 33-49.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Z4BHRXU>

Anali PAZU
2011-
(Zbirni zapis)