Complexity of stand structures in two mixed mountain old-growth forests and adjacent managed forests in Bosnia and Herzegovina : doctoral dissertation
Raznolikost sestojnih struktur v dveh mešanih gorskih pragozdovih in bližnjih gospodarskih gozdovih v Bosni in Hercegovini : doktorska disertacija

english

doktorska dela

2015

Bosnia and Herzegovina 

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Raziskava je bila izpeljana v Dinarskih jelovo-bukovih pragozdovih Janj in Lom (OG) ter gospodarskih gozdovih v bližini (MF) na primerljivih rastiščih (Piceo-Abieti-Fagetum illyricum), kjer že več kot stoletje prebiralno gospodarijo. Proučevale so se naslednje značilnosti gozdov: svetlobne in zeliščne razmere, pomlajevanje, drevesna sestava, gostota, temeljnica in debelinska struktura sestojev ter veliki drevesni ostanki. Kot je bilo pričakovati, so značilnosti OG: višja in večja drevesa, višje temeljnice, večji deleži terminalne faze in več drevesnih ostankov. Za ekologijo pomlajevanja v OG je bila značilna manjša količina in variabilnost svetlobe, manjša pokrovnost in raznovrstnost vaskularnih rastlin, v zmesi mladja pa je bolj prevladovala bukev kot v MF. Gostota manjšega bukovega mladja je bila v pozitivni povezavi s temeljnico bukve, medtem ko so vse razvojne faze jelovega mladja nakazovale negativno povezavo s temeljnico jelke. Bukev je tudi značilno prevladovala v srednji drevesni plasti pragozdov v primerjavi z MF. Porazdelitve prsnih premerov OG in MF so, kljub visokim lesnim zalogam, nakazovale demografsko ravnotežje. Najpogostejše vrstno specifične oblike porazdelitev so nakazovale demografsko stabilnost ali napredovanje bukve in demografsko neravnovesje ali nazadovanje iglavcev. Kljub znatnim deležem smreke in jelke v zgornji plasti, so njuni čakalci v spodnji plasti nakazovali slabe možnosti za nadomestitev odraslih dreves v OG. Podobno kot pri naravnem vzorcu motenj v OG Janj in Lom, prebiralno gospodarjenje ni bistveno izboljšalo deleža smreke in javorja v srednji plasti. Dolgoročna primerjava strukture OG je nakazala nazadovanje iglavcev (predvsem smreke). Vendar pa primerjalna analiza zadnjih podatkov v OG in MF nakazuje, da lahko gojenje gozdov prispeva k zadrževanju dolgoročnega nazadovanja iglavcev, kajti gospodarski gozdovi izkazujejo večjo stabilnost zmesi.

30.12.2015