Tišina kot hermenevtična oaza glasbe
Silence as a hermeneutic oasis of music

angleški

2007

letnik 43, številka 2

časovno-prostorska enovitost   fenomenologija prostora glasbe   glasba   hermenevtični "akord suspenza"   tišina v glasbi

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Besedilo želi prikazati možnost trenutkov glasbene tišine znotraj glasbenega toka in glasbenega zvoka, ki jih prikazuje kot specifične hermenevtične oaze glasbe. Za glasbeno tišino štejejo predvsem kompozicijsko dobljeni segmenti, kjer se tišina uteleša s sredstvi zvoka. In kjer umirjenost stanja zvoka glasbene tišine preskoči v neki drugi prostor: prostor neintencionalnega, ki dejansko spodbuja asociativne in kognitivne poti. Zadeva specifični suspenz prostora, ki ponuja nekoliko več časa in prostoraza različne tokove emocij in misli, za njihovo avtentifikacijo in utemeljitev; za vzpostavitev in opredelitev naracij in celo njihovega opuščanja. Ta teza se obravnava na primeru treh skladb srbske glasbe iz devetdesetih let 20. Stoletja. Gre za naslednja glasbena dela: The Abnormal Beats of Dogon za basklarinet, klavir, ustno harmoniko, tolkala in živo elektroniko (1991) ter Nisam govorio za altovski saksofon, basovsko ustno harmoniko, recitorja in mešani zbor (1995) Zorana Erića in Nocturne of the Belgrade Spring 1999 AD za komorni ansambel, živo elektroniko in avdio trak (1999) Srđana Hofmana.

17.07.2012