V okviru širšega pristopa, imenovanega prevajalčeva etika, se pojmi sodelovanja, tveganja in zau-panja med seboj dopolnjujejo. Sodelovanje kot tehnični termin pomeni, da je zaželeni cilj vsake interakcije, še več, da je temelj družbenega življenja doseganje vzajemnih ugodnosti. V okviru pre-vajalčeve etike se zasleduje še bolj specifični cilj, in sicer krepitev dolgoročnega sodelovanja med kulturami. Koncept tveganja se uporablja za presojo možnosti, da se ta splošni cilj ne doseže, in za razmislek o tem, kakšne strategije in napori se lahko uporabijo, da bi se takemu izteku izognili na način, da se vzajemne ugodnosti še povečajo. Zaupanje pa označuje odnos, ki ga morajo prevajalci imeti s tistimi, ki jih obkrožajo, da lahko prispevajo k sodelovanju, saj je največje tveganje, s katerim se soočajo, izguba kredibilnosti. Skupaj ti trije pojmi omogočajo obravnavo nekaterih težjih izzivov prevajalčeve etike in predstavljajo okvir za nadaljnjo razpravo in raziskovanje.

Pravice