Percutaneous closure of secundum-type atrial septal defects using Amplatzer septal occluders
Perkutano zapiranje defektov interatrijskega septuma tipa sekundum z Amplatzovimi septalnimi zapirali

angleški

2003

letnik 72, številka 1

Bolnik, izbor   defekti   Ehokardiografija   kirurško zdravljenje   Prospektivne študije   septum   srce   Srce, kateterizacija   Srce, pretin, defekti preddvorni   srčne bolezni

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Defekt interatrijskega septuma tipa sekundum (ASD II) je ena najpogostejših prirojenih srčnih napak. Klasično zdravljenje ASD II je kirurško. Od leta 1974 dalje je bila preizkušana vrsta različnih tipov zapiralza perkutano zapiranje ASD II. Pri vseh zapiralih so bile ugotovljene pomembne pomanjkljivosti, zato se nobeno od zapiral ni uveljavilo v klinični praksi. Najpogosteje ugotovljene pomanjkljivosti zapiral so bile: zapleteni postopki vstavljanja zapiral, številni zapleti med in po posegu vključno s poznimi embolizacijami zapiral, zlomi oz. mehanskimi poškodbami zapiral ter visok delež rezidualnih šantov. Leta 1995 je bilo prvič klinično uporabljeno Amplatzovo septalno zapiralo (ASZ). Zapiralo je bilo zasnovano z namenom, da preseže pomanjkljivosti predhodnih zapiral in tako izboljša rezultate perkutanega zapiranja. V članku smo predstavili prve klinične izkušnje s perkutanim zapiranjem ASD II z uporabo Amplatzovega septalnega zapirala v Sloveniji. Metode. V prospektivno študijo smo vključili 50 zaporednih bolnikovz ASD II. Pri vseh bolnikih smo opravili transtorakalni TE) in transezofagealni (TEE) ehokardiogram. Za perkutano zapiranje smo izbrali bolnike, ki so izpolnjevali naslednje kriterije: 1. s TEE izmerjen največji premer defekta < 30 mm; 2. dolžina robov defekta >5 mm, razen zgornjega sprednjega roba; 3. interatrijski septum daljši od premera levega diska ASZ. Perkutano zapiranje smo pri vseh bolnikih izvedli v splošni anesteziji s sočasnim diaskopskim in TEE nadzorom. Zapiralo smo vstavili preko desne femoralne vene. Velikost zapirala smo izbrali na osnovi meritve razteznega premera defekta. Meritev smo izvedli z Amplatzovim merilnim balonskim katetrom. Za zapiranje smo izbrali 2-4 mm večje zapiralo od izmerjenega razteznega premera defekta. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

10.04.2014