Bolnišnica v Mariboru od ustanovitve do 2. svetovne vojne
General hospital Maribor from its foundation till world war II

slovenski

2004

letnik 73, številka 4

Bolnišnica   History of medicine   Hospital   Splošna bolnišnica (Maribor)   Zgodovina medicine   zgodovinski pregledi

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Leta 1799 je mestni magistrat izdal okrožnico o ustanovitvi mestne bolnišnice v tedaj znova prenovljenem poslopju mestnega špitala, kjer je bilo poslej prostora za 24 bolnikov. Mariborska bolnišnica je v špitalskem poslopju delovala do leta 1855, v obdobju od ustanovitve do selitve pa je pridobila dodatnih 26 postelj. Zadnji desetletji delovanja bolnišnice na prvotnem naslovu je s svojim prizadevnim delom zaznamoval mestni fizik dr. Anton Kuker. Prebivalstvo Maribora je v prvi polovici 19. stoletja hitro naraščalo, predvsem zaradi gradnje južne železnice. Mestna oblast je zato kupila Prosenjakovo vilo v Magdalenskem predmestju, v kateri je z letom 1855 pričela delovati mestna bolnišnica z 28 sobami za 110 bolnikov. Nego bolnikov so za celo stoletje prevzele sestre usmiljenke reda Sv. Vincencija Pavelskega. V bolnišnico so kmalu sprejemali več kot 1000 bolnikov letno, najpogostejše bolezni pa so bile pljučni katar, gastritis in vročica. Leta 1872, ko se je v bolnišnici zaposlil magister kirurgije Feliks Ferk, sta se dokončno ločila interni "medicinski" in "eksterni" kirurški oddelek. Kljub pomanjkanju možnosti za izobraževanje je v tem obdobju v bolnišnici in v mestu delalo že precejšnje število slovenskih zdravnikov. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so bolnišnico pogosto prenavljali in širili. Do prve svetovne vojne se je modernizirala tudi infrastruktura (telefon, vodovod, ogrevanje, razsvetljava). Leta 1914 je bolnišnica dobila prvo rentgensko napravo. Za razvoj bolnišnice med obema svetovnima vojnama so bili pomembni prihodi slovenskih zdravnikov Ivana Matka, Mirka Černiča, Janka Dernovška in Hugona Robiča. Iz prvotnega eksternega in medicinskega oddelka so se osamosvojili interni, kirurški, dermatovenerološki, ginekološko-porodniški in infekcijski oddelek, rentgenski zavod in prosektura ter pljučni odsek, ustanovljen je bil tudi oddelek za ušesne in očesne bolezni. Po razpadu avstroogrske monarhije se je mariborska bolnišnica izvila iz sence dotlej dominantne regionalne bolni šnice v Gradcu. Ob večjem dotoku bolnikov se je začel hitrejši strokovni razvoj. Ob začetku druge svetovne vojne je bolnišnica obsegala šest oddelkov, dva zavoda in lekarno; imela je razvejano upravo in številne pomožne službe.

15.05.2023