Opis
Avtorica v prispevku na podlagi že uveljavljene znanstvene literature in zlasti arhivskega gradiva Službe državne varnosti Arhiva Republike Slovenije predstavi v prvi vrsti okoliščine nastanka intelektualne „opozicije“ v osemdesetih letih na Slovenskem, samo dejavnost tako nastajajoče kritične mase civilne družbe, vse glasnejša in dejavnejša alternativna umetniška gibanja ter spremljanje in opazovanje novo nastalih gibanj skozi oči Službe državne varnosti. Osemdeseta, ki so bile že v začetku zaznamovane s smrtjo Josipa Broza Tita in Borisa Kidriča ter s tem povezano politično krizo, finančnimi stiskami in posledično gospodarsko krizo, pretirani federalizem, hegemonistična trenja, ki so poglabljala mednacionalno krizo, so sprožile val kritik, ki so prihajale z vseh strani, še posebej pa s t. i. intelektualne „opozicije“ (ne v smislu političnih strank), ki je bila zbrana okrog raznih revij, zlasti Nove revije, so se v največji meri nanašale na nezmožnost, da se Jugoslavija demokratizira, modernizira in zagotovi nacionalne pravice svojim narodom. Te ideje so za tedanji enopartijski sistem pomenile grožnjo, zato so bili intelektualna „opozicija“ ter alternativna gibanja pod strogim drobnogledom države, natančneje pod operativnim in analitičnim delom Službe državne varnosti. Glavna naloga omenjene službe je bila obveščati vodilne republiške (in posredno zvezne) organe o t. i. »sovražni aktivnosti«, med katere so spadali kritični mediji (predvsem kritiške revije), politična in duhovniška emigracija, nekateri znanstveniki in kulturniki, ki so v javnosti kritizirali tedanji sistem, ter nova alternativna umetnost, mnoga feministična, ekološka, mirovna in duhovna gibanja idr. Med sredstvi in metodami tajnega zbiranja podatkov so bila tajno sodelovanje z informatorji, prisluškovanje, nadzor telefona in telekomunikacijskih sredstev, tajni nadzor pisem in poštnih pošiljk, tajno spremljanje in nadzor oseb, tajno fotografiranje in snemanje pogovorov, uporaba evidenc in dokumentacije in drugo.