Opis
Avtor v prispevku opredeli vire in zglede za ikonografijo emblemov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma (Dizmova kronika), hranjene v Arhivu Republike Slovenije (ref. AS 1073, I/1), ki še niso bili raziskani. Dizmova kronika je izvirna oblika spominske knjige, v kateri so na pretežno celostranskih miniaturah predstavljeni emblemi in imena članov družbe, njihovi grbi in podatki o vpisu v družbo. Prve miniature so nastale leta 1689, zadnji člani pa so bili vpisani leta 1801. Kakovost iluminacij in ikonografsko bogastvo sta izjemna, tako da Dizmova kronika danes upravičeno velja za najodličnejši baročni iluminirani rokopis, kar se jih je ohranilo na Slovenskem. Najnovejše raziskave kažejo, da se ideja in koncept dela zgledujeta po vsebinsko sorodno zasnovani spominski knjigi bolonjskih akademikov Memorie, imprese, e ritratti de' signori Accademici Gelati de Bologna, izdani v Bologni leta 1672. Zaradi specifičnega konteksta nastanka Dizmove kronike so emblemi izvirne stvaritve, s poudarjeno individualizirano vsebino, kar bistveno otežuje iskanje literarnih virov in morebitnih neposrednih zgledov. Nedvomno je treba upoštevati možnost vpliva večjega števila renesančnih in baročnih emblemskih knjig, vse od inkunabule renesančne emblematike, Alciatijeve Emblematum liber (1531), do sočasnih izdaj. Raziskave zgodnjenovoveške emblematike kažejo, da je med ključnimi viri navdiha za embleme v Dizmovi kroniki popularna, enciklopedično zasnovana knjiga emblemov Mundus Symbolicus Filippa Picinellija, ki je pod naslovom Mondo simbolico prvič izšla v Milanu leta 1653. Picinellijevo obsežno delo z opisi več sto emblemov je prava zakladnica idej za nove embleme. Zdi se, da so bile klasične emblemske knjige, iz katerih bi lahko naročniki preprosto posneli uveljavljene embleme, prav zaradi želje po izvirnosti za člane Dizmove družbe manj privlačne. Analiza emblemov v Dizmovi kroniki pokaže, da tudi v primerih, ko so se naročniki zgledovali po tradicionalnih emblemskih knjigah (npr. po Alciatiju), emblemov niso kopirali, ampak so jih domiselno preoblikovali. Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma ni eklektično delo, ki bi povzemalo obstoječe prototipe, zato se iskanje neposrednih zgledov praviloma izkaže za brezplodno. Gre za edinstveno zbirko izvirnih emblemov, ki razkriva kompleksen odnos do obstoječe tradicije in predstavlja pomemben prispevek v razvoju baročne emblematike.