Deutsch-slawischer Siedlungs- und Sprachkontakt im Gebiet zwischen Saale und Neisse : vorgestellt an ausgewählten Ortsnamen (Siedlungsnamen)

nemški

2015

etimologija   geografska imena   germanski jeziki   jeziki v stiku   Namčija   slovanski jeziki

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Reki Sołava in Laba predstavljata skrajno zahodno mejo nekdanjega strnjenega starolužiškega območja. Na severu stara lužiščina meji na staro polabščino, na vzhodu in jugovzhodu pa na poljščino in češčino. Lastna imena so pomemben vir spoznavanja zgodovine naseljevanja kot tudi etničnih, jezikovnih in družbenih okoliščin, saj se v zgodovinski dokumentaciji, povezani z imeni, odražajo procesi zgodovine naseljevanja. Zgodovinska dokumentacija o imenih, njihovi izpeljavi, poimenovalni motivaciji, kot tudi fonoloških in morfoloških značilnostih lastnih imen na območju starolužiških stikov vsebuje številne elemente, ki kažejo na slovansko-germansko kontinuiteto. Članek, ki temelji na obširnih raziskavah o krajevnih imenih, predstavlja nekaj izbranih primerov, ki ponazarjajo slovansko-nemški stik na obravnavanem starolužiškem območju, kjer številne lastnosti krajevnih imen in zgodovinska dokumentacija v zvezi z njimi kažejo na germansko-slovanske naselitvene in jezikovne stike, npr.: 1. razlikovanje med določevalnimi besedami v krajevnih imenih; 2. vzporedna poimenovanja, katerih rezultat so začasna vzporedna imena za isti kraj; 3. spreminjanje imena v zgodovinskih virih; 4. prevodi imen; 5. germansko-slovanske vzporednice pri motivaciji poimenovanj; 6. sekundarna asimilacija starolužiškega krajevnega imena v element superstratnega jezika (nemščine); 7. germansko-slovanske imenske dvojnice; 8. razlikovalni dodani elementi; 8. germansko-slovanska in slovansko-germanska hibridna imena.

11.01.2018