544
Razne stvari.
naega jezika, ako bi se kolikor moi bliali junim svojim bratom." A dvomimo, da bi komu ugajalo tako meanje jezikov: prepeen mo (za: resen mo, str. 5), mesta (domiljija), molnja (hrvako munja), udoin (106), duegojno (115) itd.) Pisatelj je dodal svoji pesmi slovarek tujih besed, a ta je nepopoln. Celo hrvako konnico smo zapazili, ker slovenska ni dala rime: rod Slovena" (15); da se opozicija ne sklanja (knez Boruta), bi se dalo tudi v slovenini izpriati, ne pa: od matere podoba". Ej oice, 6ice, Ej solzlce, solzice" se pa dobi v narodnih pesmih srbskih, a v slovenini to ne gre. Pesnika oblika je posnemanje srbskih narodnih pesmij: Blagoglasni etverostopni trohej v tiri-vrstnih kiticah tee mu res melodino; e ga bujno-iroko epino pripovedovanje oddalji od predmeta, vrne se s ponavljanjem kitice k vsporedu; popisi so posneti po narodno epinih. Posebnost njegova je, da elidira soglasnike, kadar bi imel na-
Nae slike.
Na str. 521. vidijo itatelji podobo znamenitega kipa muze ^Melpomene"-. Muze so bile boginje petja, in bilo jih je v poznejem asu grkega bajeslovja devet. Med njimi je bila Melpomena muza aloigre ali tragedije. Kip, ki ga kae naa slika, je skoro tiri metre visok in je narejen iz jednega samega kosa pentelikega marmorja. Torej je kip res pravi orjak. Ta kip je bil dolgo asa na dvoriu apostolske kancelarije v Rimu. To palao je zidal kardinal Riario proti koncu 15. stoletja. 44 stebrov te palae je povzetih iz Pompejevega gledalia, zato je verjetno, da se je tamkaj nael tudi ta kip. Pape Pij VI. ga je dal prenesti v Vatikan. Kip je malone popolnoma staro delo v prvotni obliki; samo nos ima popravljen in pa desni laket, ki nosi Herku-lovo krinko (masko). Izvira iz grke ole, toda ne da se doloiti, kdaj je bil narejen. O Pompejevem gledaliu v Rimu omenjamo, daje bilo velikansko, veje kakor katerokoli grko. Morave" (str. 536). Morave so znamenita in dokaj velika vas na Gorenjskem. Zlasti v cerkveni zgodovini kranjske deele so bile Morave nekdaj na vanem mestu. Naa slika nam kae Morave e pred potresom. V mora vki upniji je bil rojen baron Vega, slavni matematik, in pesnik Jovan Vesel-Koseski, egar slav-nost se je pred kratkim obhajala. Blizu Morav je tako imenovana Limbarska gora, iz narodne pesmi o sv. Valentinu in Peregrinu dobro znana.
stati hiatus": Svetlo oroje (61), prislonila se o brdino (73); a ni dosleden: Lok od hrasta i od strune" (61), ko oko" (67) itamo brez izpahnjenja samoglasnikov, celo izpolniti je treba zev", da dobimo iste troheje: Od temena do vznoja" (82). Rime niso stalne, v obe dobre, a zapazili smo med njimi udne izjeme: besno jezno", sosedje nedrje" (75), mnogokrat rabi navidezne rime: srca lovekega" (81); vekrat si pomaga z apostrofom (64, 74, 110 itd.). Prevekrat rabi mesto stavkov vsklike, ki so brez sintaktike zveze v dolgih vrstah prisloni eni drug na drugega, n. pr. str. 6566, 85). Novo poglavje zaeti sredi kitice, je nekaj isto izvirnega (121). Starkin babjeverski blagoslov: ;,Kaa kaon" itd. je celo v bajki smeen. V popisovanju bajeslovnih strail je pisatelj zelo plodovit (5. poglavje), tudi popisi krajev, oroja itd. so iroko zasnovani, le al, da je jezik tako uden in nenavaden in slog preobloen. E. L.
Glasba.
Glasi radosti. 1. Jubilejska kantata. 2. Moja Avstrija. Povodom petdesetletnega vladanja Nj. Velianstva Fran Josipa I. za moki zbor (sopran in alt ad libit.) uglasbil Janez Laharnar. V Ljubljani 1898. Zaloil skladatelj (organist na t. Viki gori, pota Slap nad Idrijo). Cena 20 kr., po poti 23 kr. Dva ognjevita, krepka zbora, melodijozna, lahka za zvritev, primerna za cesarske slavnosti.
Ecce sacerdos magnus za mean zbor s spremljavo orgelj ali orkestra, zloil Ign. Hladni k. Op. 37. Zaloil skladatelj. Ta veliastna skladba, z mogonim vstopom, kakor ouvertura, z gibno instrumentalno spremljavo, z meanim, mokim in enskim zborom, je zel6 pripravna za velike cerkvene slovesnosti.
Dvanajst masnih pesmi za mean zbor. Zloil I g n. H 1 a d n i k. Op. 35. V Ljubljani. Zaloil skladatelj. Pesmi so melodijozne. Gospod skladatelj je sam spoznal, da so nekatere njegove zlasti kraje skladbe v naglici vihravo zloene, in je tukaj poleg sedem novih natisnil e pet starih popravljenih pesmij. Opozarjali bi gospoda skladatelja, da naj bo zlasti pri zadrkih in pri pripravi disonanc natanneji. Zadrane terce (od tonike) v septakordu (konec 11. pesmi) ali celo vrinjene (konec 5. in 9. pesmi) v cerkveni glasbi nimajo mesta. V tem zvezku so pa kaj pogoste. Inae so pesmi dostojne in cerkvene.
E. L.
Razne stvari.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si