ANNA WIRSZCZYNSKA
Anna wirszczyriska seje rodila leta 1909 v Varavi in umrla leta 1984 v Krakovu. V mladosti je bila delena umetnostne vzgoje v oetovi slikarski delavnici, kjer je dodobra spoznala evropsko slikarsko izroilo. Sama je svoje zgodnje pesmi oznaila za slike, naslikane z besedo. Med okupacijo je sodelovala v varavskem ilegalnem kulturnem ivljenju in se leta 1944 udeleila varavske vstaje. Po tej usodni zarezi v svojem ivljenju je dolgo iskala pesnika sredstva in obliko, s kakrnimi bi mogla izraziti vso grozoto doivetega in videnega, a ele leta 1974 je izla zbirka lapidarnih, zgoenih pesmi, skorajda miniatur - pretresljivih, a osvobojenih slehernega patosa - pod naslovom Gradila sem barikado.
Po bleeem in izredno obetavnem prvem nastopu je za dolga leta umolknila, tako daje bila v poljski literaturi kljub izdaji Zbranih pesmi leta 1958 v glavnem poznana kot avtorica odline otroke literature v verzih in prozi. Leta 1967 je izdala rne besede, stilizirano poezijo, ki posnema afriko ljudsko pesem in upesnjuje razlina, pogosto tesnobna eksistencialna stanja. O iskanju lastnega stila se je izrazila programsko: Slog je pesnikov sovranik, njegova najveja odlika je, e ne obstaja ... Pioi ima dve nalogi. Prvo - ustvarjati lastni slog. Drugo - unievati lastni slog. Drugo je teavneje in terja ve asa (1973).
Poglavitni temi njenega kasnejega opusa (zbirke Veter, 1970; Baba sem, 1972; Srena kakor pasji rep, 1978; posthumna Trpljenje in radost, 1985) sta enska usoda - osvetljena s kar se da razlinih zornih kotov - in telesna ljubezen. Njene erotine pesmi razkrivajo temeljno, tragino razklanost na telo in od njega odmaknjeno, hladno analizirajoo zavest. Zaradi slednje poteze in monega doivljanja minljivosti lovekovega telesnega obstoja, kije e tesnobneje sprio pesni-inega agnosticizma, jo Czeslaw Milosz imenuje metafizino pesnico.
Sodobnost 1999 / 554
Predstavljamo
Anna Swirszczyriska
Zahvaljena bodi, usoda
Velika poninost je v meni,
velika istost je v meni,
ljubim se s svojim milim,
kot da se ljubim v smrti,
kot da se ljubim v molitvi,
moje roke, roke njegove
oblivajo solze,
ne vem, ali sem alostna
ali vesela, ne razumem
tega, kar utim, ne
razumem niesar, jokam,
jokam, ponina,
kot bi bila e mrtva,
hvalena, zahvaljena bodi, usoda,
res nisem vredna, tako
lepo je moje ivljenje.
Samota
Samota,
ogromni biser samote,
vanj sem se skrila.
Prostor,
ki se razpira,
vse ve meje v njem.
Tiina, vir glasov.
Negibnost, mati giba.
Sama sem.
Sama sem, torej sem ni.
Kakna srea.
Ni sem, torej sem lahko vse.
Eksistenca brez esence,
esenca brez eksistence, svoboda.
ista sem kot nekaj, esar ni,
varna kakor Platonova ideja,
kakor monost bogata.
Smeje iztezam roke
k svojim tiso udovitim bodonostim.
Sodobnost 1999 / 555
Anna Swirszczyriska
Lahko se v morsko peno spremenim
in doivim njeno sreo benosti.
Ali v meduzo in se polastim
vse meduzine ljubkosti.
Ali v ptico z njeno sreo leta,
ali v kamen s sreo venosti,
ali v Rimsko cesto.
Sama sem, mona sem. Varuje me samota. Sama sem, torej me ni, ni me, torej sem, popolno kakor popolnost, raznovrstno kot raznovrstnost.
Kasneje bodo prili ljudje. Mi dali koo, barvo oi, spol in priimek. Dali preteklost in prihodnost vrste homo sapiens.
Sodobnost 1999 / 556
Anna Swirszczyriska
Kakor dojenek
Tvoja ljubezen ubija mojo, preve strastno me ljubi.
emu naj se muim,
ti za naju obajoe v noeh
od ljubosumnosti in hrepenenja.
Tvoja ljubezen postaja vse lepa, ti si mistini grm v Dantejevem raju, vodnjak ekstatinega plamena, ki vsak dan bolj pogumno viga nad mano.
Bohoti se
v trpljenju. Jaz pa krnim kakor telesni organ, ki se ne uporablja.
Ne vem ve, kaj pomeni trpeti, e malo, pa bom imela duhovno ivljenje dojenka.
Drgeta drobovje
Podaril si mi uitek, podarila sem ti uitek. Brezmadena si gledava v oi.
V mojem telesu in v tvojem telesu sije kot jantar isti spol. Pod koo drgeta drobovje.
Podaril si mi istost, podarila sem ti istost. Najvejo istost sveta.
Sodobnost 1999 / 557
Anna Swirszczyriska
Vzmet
Najveja srea, ki mi jo daje, je srea, da te ne ljubim. Svoboda.
Grejem se pri tebi
v toploti te svobode
krotka
s krotkostjo moi.
Nena,
oprezna kot vzmet.
V vsakem mojem objemu je pripravljenost, da grem. Kot je v atletovem telesu bodoi skok.
Ne bo dosegel
V naem enskem obupu je toliko sramu.
V naem razvratu toliko ptijega petja. Tvoje trpljenje
je brezsramno kot tvoje telo.
Z iskrenostjo dojenka
krii.
In takrat te gledam s prezirom.
Boste, preprosti, okorni, kdaj razumeli nje, ki imajo telo lahko kot izbruh smeha. Tuj vam je
trepetavi pogum zublja, ki se venomer uniuje, da bi spremenil.
V nas je njegovo bogastvo, njegovo gibko obilje.
Sodobnost 1999 / 558
Anna Swirszczyriska
S teboj
sem drugana, kot sem bila z drugimi,
vsa, od peta do glave.
In nova druganost
e aka v meni.
Ti pa bo odnesel, ko bo el,
alostno obrabljeno
ploo z eno samo melodijo.
Moje ljubezensko nebo
in ljubezenski pekel
se razcvetata visoko. Ne bo ju
dosegel niti, da bi ju uniil.
Imam deset nog
Ko teem,
se smejem z nogami.
Ko teem,
goltam svet z nogami.
Ko teem, imam deset nog. Vse moje noge kriijo.
Samo takrat sem, ko teem.
Sodobnost 1999 / 559
A n n a Sw irszczynska
Moje pete in Sokrat
Ko stojim na glavi, so moje pete visoko nad mano kot dve ali.
Poduujejo mojo duo iz avtoironije. Se prepirajo z njo o hierarhini lestvici.
So jezine kot Sokrat, divje kot nadrealizem. Vesele kot priletna gospa, ki stoji na glavi.
Prevedla Jana Unuk
Sodobnost 1999 / 560
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si