Savinjski vestnik I Cehe, petek 19. nov. 1954 | LETO VIL— ST. 46. —CENA 10 DIN Ureja uredniški »dbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Urediiiitvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račun 62в-Т-2^ Tri NB FLRJ T Celju. - Tisk Celjske tiskaree. Četrtletna naročnina 12^, polletna 250, celolct»« ЗвО din. — Izhaja rsak petek. Poštnina plač««« T gotovini. Vse odkupe naj prevzameo kmetijske zadruge o vzrokih pretirano visokih cen po¿j- skim pnaeLtuim je bilo že dosti pole- mike. Vsakomur je seäaj jasno, aa so temu krivi tudi številni nakupoualci in prekupčevalci, ki so v lovu za dobičkom dvigali cene, ter razmeroma slaba orga- nizacija odkupa poljskih pridelkov pri kmetijskih zadrugah. Tako stanje, ki je zadnje čase bilo že nevzdržno, zlasti pri nekaterih kmetijskih artiklih kot so jajca, sadje in živina, je treba od- praviti. Zato so se v sredo na seji upravnega odbora Okrajne zadružne zveze v Celju o tem temeljito pogovorili in sklenili, da bodo skušali to nenormalno stanje, ki ž'wo posega v žep našega delovnega človeka, vsaj omiliti, če že ne odpraviti. To pa je predvsem naloga kmetijskih zadrug, da bodo odktipovale na svojem področju vse kmetijske pridelke. S tem bodo uspešno intervenirale na trgu, kar ho povzročilo zniževanje cen pri pri- vatnikih in pri raznih podjetjih, hkrati pa bodo onemogočili vsemogoče naku- povalce in prekupčevalce na terenu, ker ne bodo mogli pri kmetu nič več na- baviti. Da bi uspeh kmetijskih zadrug bil še boljši, ne bodo smela -podjetja več odkupovati z nakupovalci in tudi ne izplačevati v gotovini. Odkup poljskih pridelkov je sicer že stara naloga kmetijskih zadrug, žal pa so jo le-te največkrat zanemarjale, za- druge so se bavile vse preveč s trgo- vino, na odkup poljskih pñdelkov pa so pozabile, čeprav je to ena njihovih osnovnih nalog. Ali so naše kmetijske zadruge spo- sobne z uspehom izvrševati vse od- kupe? Mnogo zadrug v ok.raju se brez dvoma lahko takoj z uspehom loti tega posla. Nekatere od njih že nekaj dni z uspehom intervenirajo na celjskem tr- gu. Celjani so z veseljem pozdravili ta ukrep, saj imajo možnost kwniti poU- skp. pridelke po znatno nižiih cenah. Želeli bi le. da hi se v Celju pojavVo v^č kmetijf'kih zadrug z večjimi koli- činami blaga. Da bodo kmf^tijske гаФ-иде spodobne odkupovati poljske pridelke na svojem območju, hodo morale čimprej urediti vrsto stvari. Večje zadruge bodo mo^-ale imeti človeka, ki se bo brigal samo za to, da ho zadruga odkupila čim več tei- dr. ho odkupna organizacija čim boljša. Nekatere zadruge kot n. pr. zadruga v Zrp.čoh m Ločah te ljudi že imajo. V mani'^ìh zadniqah va se h^do morali z odkupi havifi tudi rc^lovodje, ki se sedaj vrav malo ^animaio za odknpe. Poslovodje hodo morali prekiniti s staro prakso, češ da je nj'hova nalo'^n. samo V trgovini 7a vultom, za ostalo po^lnvanir; v zadrugi va jim ni m^^r. Poslovodja n" "me MH po-^o travice, tp.mif^č mora. ^Чг prežet tu'^i r zadruž- no mi'^lijo. Kdor te ne n^f^iiti, ta ne svada v 7ad-''4oo. V km.'^fii'^kih ^a'^'^-'t- gah ne sme hiti niti рп^да jjcIt"'^^''', кг hi te o'-novn-^ valoge n". vr'41. ^e V"dv.o je v zadrunah dn-^fi Hu'fi. ki m^^liio, da- «o anmo t^notici. Zni^o ha- vijo le s trgovino; to pa v hodo'.e ne h^ cTv^-iTo 'Doč hiti. Zaradi t^an ^e V'^"- poro'lnvo, da ti in novi trgovski kadri v naHh zadrugah gredo v tečaje ali zadružno trgovko šolo. ki'^r bi n'jj v^- leg ':t~okovn'i vzgoje sprejeli predvsem zad'"U'no zavest in miselnost. \Z^d-";iq'> hodo marni" "krhcfi Ui'^ì za zholj-anje doi^o^a poli'^kih r^ideU'ov do trga in '^a dr^bro oraani'^nci'o ndkitpa. Le tako ho ñ-nterv^nciña učinkoMtn. Ce- ne hodo padle, po vaseh pa ne ho vrč rrr.~'".ih prryj^ii-^r^iinic^i-) T^ot f'cr'a^ ko '^o I^-ti n. pr. kv.-noiinU ja^ra r>n 16 din in jih. nn.fn prnda-ali vo 22 do 2т đ'n. Zadruaa ho morala .^^-^^^^i *ntn. "timu^at'i-i'nr' fer da h'^do plačeval" h^ngo po kvaliteti. Lmdi. ki se ho^o bavili z nakti'oo^, pa ho rryo-'oln. ■ynd^ìtga po uspehu tuđi pri- ш^^^г^о naq^rid'ti. Da, ho wri^h 7ndo'>ioljiv. hodo morali zadTii'^ne 7a'i''"'ti in r'i-^r-^-i'n" k'-f d^- sl"!. Ta naj bi se odražala v tem, da hodo ve f^voje vridcTke vodaiali km*^- tiñ'^kÁ -^adruai. Fai drxwace si je sko~ai n'^m^noče 7amÂ-linti. j-? kr^^t čMn zadrnqt, je gotovo edino pravilno, da prodaja svoji o^nani-'acin. S tem za- d^vno k-rppi. jača zadružno 7ave<;t in zad^iiai ho vrnv gotoi'o tudi nj"mu več v-arnia v nhliki ^a^n'h ugodno'íti. Kaj takega, da hi ^adrii'^nik n. vr. na Dan- skem prodajal stwje vridelke drugam, si je nemogoč-^ zamisliti. Kajti kirepiti zadr-чао pomeni kr^p-ti odno<;e do za- družnikov, knt^n hodo imeJi od tega na^'ii-'č коНФ. D'elei so na^e zadrune, oduo-^no zadru'^niki v t"m pogledu kaj maio storili. V zadrugah ni v zadnjih l"t'h nič kaj ^cdovolHv prompt v kme- tijski prcyizvodnJi, kljuh temu. da so zadru'''niki sprej-^mali ^omoč v ohVki fegre<'ov. To pom^'ni. da je zavest m- š'^pr', kmeta še dokaj ni^ka. Kmetoval- ca h\ mo-rii P'^n'^no I" -^a^'^datì, da je njihov standard v prim.erjnv' г d"- ^avc T\ bo'''"?, -^aradi dokaj vi<^okih cen Ipfr. m polj-kih pridelkov t'^" ~arrdi '>'fi-n\h ^<~n^esov. L^tos fa je tudi davč- roliíika г; kori'^t krnita (odm'^^a kтn''č^.-. doh'^dn'n-' po katastrii), vied ^""a- Je l^-ta .''amo v na'cm okraju -"a 70 ■bilijonov din n'^ja kot prej'nia leta. hoč2mo i~boljiat\ in poceniti pre- arano natrga d4avca, ј'г ^adnji сач. da Preu-ram^fo km-^tij^tke "adrug? viC kme- осккр^ na ^г-'0"а ram^'na, fcm^^o- ""'c'. T. n-"' t^ud^^o pHd-lati toliko, da bo 7ndo'čeno povpraševanju na na- "етп tr~išču. S seje gospodarskega sveta LOMO Celje Proračun celjske mestne občine bo povečan Člani Sveta za gospodarstvo in komu- nalne nadeve pri LO MO Celje so na zadnji seji razpravljali o zelo aktualnih celjskih problemih, kot so n. pr. menze, Mlekopromet, premog, zvišani proračun za tekoče leto, cene in drugo. Vsi delovni ljudje, ki se hranijo po celjskih menzah, se upravičeno pritožu- jejo nad nezadostno in slabo priprav- ljeno hrano. Zato je nujno, da začne Celje resno razmišljati o ustanovitvi nove kuhinje oziroma menze, kjer se bo naš delavec po zmerni ceni lahko do sitega najedel. Predlagali so, da bi eno tako menzo odprli v gabrskem predelu, eno pa v mestu samem. Prebivalci okrog Skalne kleti zagovarjajo stališče, da je tudi v njihovem koncu nujno po- trebna menza oziroma odprta gostilna z ozirom na mnogoštevilno delavstvo, ki bo tu zaposleno na regulaciji Savinje. Delavsko kuhinjo pri Sicalni kleti bi upravljal »Beton« in bi v njej preda- jali tudi pijače. Dobro delavsko menzo pa bi v kratkem času odprli tudi na Mariborski cesti v zasebni gostilni pri Vovku. Svet za gos-podarstvo pri LO MO je zavzel pravilno stališče z odločitvami, da se v Celju v bodoče zavre vsako nadaljnje ustanavljanje novih gost.ln, namesto njih pa bodo Celjani bolj ve- seli številnejših prodajaln s sadjem in zelenjavo, predvsem pa dobrih in ce- nenih menz. Trgovine s sadjem in ze- lenjavo bi bile v zaprtih gostinskih obratih zasebnih lastnikov, kot so Ota v Zavedni. Metka in Turška mačka. Te trgovine bi vodilo trgovsko podjetje OZZ. Celje pa se vsekakor ne more izogniti predlogu in prošnji Vinarske zadruge iz Kostanjevice in podjetja »Fruškogorski biser«, da j'm v Celju ne bi dovolilo odpreti dveh novih pro- dajaln vin.r. in to pri bivšem Siršetu (Vino Kostanjevica), na Trgu mučeni- kcv pa »FruškogoriJci biser«. Pred tedni smo v našem listu precej na široko pisali o poslovanju Mleko- prom.eta. Članek je med potrošniki na- letel na veliko odobravanje in pričako- vati je bilo. da se bo stanje pri boljši organizaciji odkupa vendarle izboljšalo. Toda mleko se je namesto pocenilo še podražilo za 2 din. Kljub temu, da ku- puje Mlekopromet mleko po 16 do 19 dinarjev ter ga prodaja po 32 din, ima poleg vseh pribitkcv 4,51 din izgube pri litru, tako di znaša mesečna izguba približno 300.000 din. Ker pa gre ta iz- gu'ba že v mili ione, ki jih bo morala kriti mestna občina, je nujno, da Mleko- promet takoj prevzame Okrajna za- družna zveza in končno izpolni obljubo, ki nam jo je pred meseci dala. namreč, di bo v Celju mleka dovolj — po 25 dinarjev... Zelo pereče je v Celju vprašanje na- bave premoga, ki ga povsod primanj- kuje in si ga privatniki sploh ne morejo nabaviti. Na LOMO prihajajo dnevno prošnje in pritožbe, vendar premoga ni. Situacija s premogom je trenutno tako pereča, da bo ogrožena celo industrija, saj pojenjujejo že zadnje rezerve. Ljud- ski odbor mestne občine je interveniral na merodajnih mestih, vendar do zdaj še ni uspel omiliti te krize. Razen ve- lenjskega rudnika namreč noben drugi rudnik Pri nas ni dobavil zaključene oziroma obliub-jene količine, ker imajo ogromna naročila drugod. Mestni proračun za leto 1954 se je kliub sistemu skraine štednje skoraj za dvakrat povečal. Najbolj se je povečala v njem postavka negospodarskih inve- sticij, in sicer od 80 milijonov na kar 253 milijonov dinarjev. Vzroki za to so bili predvsem v močno povečani komu- nalni dejavnosti v zvezi s proslavo na Ostrožnem in zaradi poplave same. Za popravilo naših kulturno prosvetnih ustanov nismo dobili ničesar, prav tako je bil povečan sklad za ustanavljanje novih državnih obratov, stroški za na- bavo novih rentgenskih aparatov, očišče- valne akcije itd. Pri vsem tem je Ljud- ski odbor mestne občine delal zelo smotrno in štedljivo, držeč se načel: a) širiti materialno bazo; b) nadaljevati našo komunalno dejavnost; c) uspešno reševati in rešiti premnoge socialno zdravstvene in kulturno prosvetne pro- bleme našega mesta. Iz poročila odbora za blagovni promet glede cen in marž ter iz poročil tržne in finančne inšpekcije smo posneli, da bi lahko mnoge celjske trgovine znižale obstoječe marže in s tem tudi cene po- sameznim artiklom. Z znižanjem marž bi lahko vsaj pri nekaterih trgovskih podjetjih dosegli povprečno za 2,5 % nižje cene. V živilski industriji pa je po poročilih tržne inšpekcije možno znižati cene povprečno le za 0,41 %. Ze skoraj dva meseca vodi Celje in- tenzivne akcije za znižanje, vendar v trgovinah še ni opaziti večjih spre- m.emb. Vzrok za visoke cene je iskati predvsem v industriji, gla\ma krivda trgovine pa je v tem, ker akceptira vsako ceno pri proizvajalcu oziroma mu ceno celo sugerira. Da bi intenzivne borbe za znižanje cen rodile zadovoljive uspehe, bi bilo po mnenju članov go- spodarskega sveta najbolje, če naše trgovine sploh ne bi delale z maržo, temveč z rabatom. V tej točki so si bili člani sveta edini v tem, da se v Celju še nadalje stalno zasleduje gibanje cen, da se vpliva na trgovsko moralo, da se kontrolira industrijo in da tudi podjetja sama vplivajo pri grosistu na znižanje cen. Kulturno in politično delovanje v Libojah v za-četku prejšnjega meseca je li- boJGka »Svoboda« zaključila svoj veliki kulturni praznik, konec meseca pa je imela svoj letni občni zbor. Na občnem zboru, katerega so se udeležili tudi predstavnik Zveze »Svobod« Slovenije, tov. Bregar, član Okrajnega odbora ljud-ke orosvete Celje tov. Kočevar in tajnik OSS tov. Peperko. se je po ob- širnem poročilu razvila razprava, ki je razjasnila napake dosedanjega dela in dala predvsem priznanje doseženim u- spehom. Slabosti društva so bile pred- vsem v tem, da se je polagalo premalo painie pobiranju članarine, odbori po sekcijah so se zelo redko ali pa se sploh niso sestajali in da niso našli, prave metode za poživitev LU, ki je v tem letu takorekoč spala. Za odpravo teh pomanjkljivosti so sprejeli posebne sklepe, da se bo v tem letu delo dru- štva usmerjalo predvsem v politično ideološkem in vzgojnem smislu. Upajo, da bodo v tem letu želi več uspeha. V prvih letih je društvo imelo le tri sekcije, ki so bile aktivne, dočim jih ima danes kar deset in v teh celo 17 skupin. Za primer, kako se društvo hitro razviia. je samo glasbena sekcija, ki ima sedaj kar tri skupine, in sicer jazz-orkester ter od letos naprej še harmonik^rski in tamburaški zbor. »Svoboda« je povezana tuii z aru- gimi političnimi organizacijami. Tako je bil pretekli teden skupni sestanek z odborom SZDL Kasaz in Libo j ter šolsk'm svetom, na katerem so se po- govorili o orogramu proslave za 29. 11. in načinu izvedbe Novoletne jelke. Za tem je na sestanku poroč-^l tudi pred- sednik odbora za gradnjo nove šcl^. V Libojah se namreč pripravljajo na grad- njo šole že 100 let, kakor pravijo to starejši ljudje. Ta misel pa je sedaj dobila pravo osnovo, ker je OLO Сг1је že odobril sredstva za izielavo načrtov, ki so že gotovi. S pripravami so že tako daleč, da bodo lahko začeli z grad- njo že v naslednjih mesecih. Tudi keramična tovarna se priprav- lja na svoj veliki zgodovinski praznik. V prihodnjem poletju bodo slavili 140- letnico obstoja tovarne, ki je ena naj- starejših tovarn te vrste v državi. De- lavski svet je v ta namen že se,tavil odbor. Zaradi zastarelih naprav ter sa- mega izgleda tovarne bo ta odbor imel zelo veliko dela. Odbor je začel z delom in že pripravlja podroben načrt za od- pravo vseh pomanjkljivosti ter priprav- lja veliko zgodovinsko razstavo umet- nostne keramike in knjigo, v kateri bo opisan razvoj tovarne vse od usta- novitve 1. 1815. LU-BO SMUČARSKI TABOR na Mozirski bo 29. novembra — Vabljeni! Noši kmetje zahtevajo strokov^no i^obra^zbo svojiti otroK Prva leta po osvoboditvi so v naših krajih številni izobraževalni tečaji vce- pili veselic do nadaljnjega izobraževa- nja mnogim kmečkim mladincem. Vzpo- redno s Tvirastom naše industrije, pa tudi z vedno večjo zahtevo po izobrazbi sploh, so <^krajni cibori pričeli ustanav- liaii kmetüs'^e šole v večjih krajih. Iz odi-'ljenejših kmetijskih predelov, kjer so bili mladinci te šole najbolj potrebni, je bil obisk zaradi oddaljenosti slab. Celjski okraj je hotel v letošnjem letu to napako popraviti in je ustanovil namesto lanskih dvanajstih, dvajset kmetijskih šol. Potrebno pa bi bilo, da se ustanovi kmetijska šola na se-iežu vsake občine, kakor v mariborskem rkriMi. (^e bi celj~ki okraj ne reševal ustanavljanja kmetijskih šol le na svo- jem zaspd'-niu, marveč bi bil vprašal za možne pogoje za ustanovitev kme- odbore SZDL in ob- činske ljudske odbore, potem bi gotovo h'n l^to? več teh šol in ne bi bilo primerov, kot v Strmcu, da bi se шогаД občinski ljudski odbori Strmec kakor občinski in vaški odbori SZDL v Strm- cu, boriti za ustanovitev te šole. Dne 14. novembra sta bila dva se- stanka članov SZDL v najbolj hribovi- tih predelih — Socki in Novakah. Na obeh sestankih, kakor tudi na roditelj- skem sestanku v šoli so ljudje prosili naj se ustanovi šola tu in ne le v od- daljenem Vojniku, ko zamudijo mladin- ci tudi po štiri ure samo s hojo. Po razgovorih o elementarni nesreči — po- plavi v tem kraju, po razpravljanju o pridelkih na splošno, je bilo slišati tudi takšna mnenja: »Novega je veliko — škropljenje sadnega drevja, gnojenje z umetnimi gnojili, tega mi naših otrok ne moremo učiti, ker se istega nismo naučili cd svojih očetov. Ce so šole že za V38. naj bodo tudi za to. Pobuda je torej vznikla pri (to mo- ramo priznati) nerazgledanih ljudeh hribovitih predelov, zato je prav da se SZDL. kakor občinski odbor tu odloč- no borita za ustanovitev take šole. Novo poslopje bodoče VajenSike šole je že blizu otvoritve (Foto Lik) Za Dan republike bo orgenizacija Zveze borcev obdarovala partizanske sirote Pred kratkim je bil plenum Okraj- nega odbora ZB, na katerem so se po- leg drugega domenili tudil o proslavah Dneva republike v našem okraju. Letos je organizacija ZB že večkrat razpravljala o potrebi večjega zarai- manja za partizanske sirote in sirote žrtev fašizma. Tem otrokom smo do- slej posvečali vse premalo pozornosti in skrbi, češ, da današnja politika do vzgoje in skrbi za mladino itaik zaje- ma vse otroke, pa tudi te. Različni pri- meri ravno nasprotnega značaja pa so zahtevali, da tem otrokom posvečamo posebno pozornost. Najbolj so se o za- puščenosti partizanskih sirot Lahko pre- pričali letos voditelji taboren j v po- čitnicah. Bilo je nekaj takCh primerov, da je ZB morala odločno nastopiti in ce^.o otrokom zamenjati varuhe in skrbnike. Tudi dmgače del sii-ot ne uživa liisiega življenja, kot bi ga zaslu- žili kot otroci žrtev za našo svobodo. Od poletja sem, ko so prišle te do- kaj žalostne stvari na dan, je Okrajni odbor ZB skupaj z okrajnim odborom SZDL in drugimi množičrii.mi organi- zacijami marsikaj storil v prid izbolj- šanja tega vprašanja. Taiko je uredil vprašanje podpor in štipendij, raziskal vzgojno in materialno stanje okolice, v kateri ti otroci živijo in če je bile potrebno tudi pnimerno ukrepal. Tokrat pa so na plenumu sklenili, da bodo v okviru proslave Dneva repub- like obdarovala vse eno- in dvostran- ske sirote padlih partizanov in žrtev fašisftičnega nasilja. Obdaritev sicer ne bo enotna, ker za kaj takega vseeno ni dovolj sa-edstev in ker dejansko vsi ti otroci ne žive v enakih pcgoj'.h. Ta- ko bodo najpotrebnejši taki, ki avijo v težjih materialnih prüiixah, dobili v dar oblačiil.a in obutev, drugi pa druga darua, predvsem knjige. Prepričani smo, da je tak način гез najboljši in da tisti skrbniku, ki imajo dobro preskrbljene partizanike sirote, ne bodo delali pripomb, ker to, da so taki otroci pri nVh dobro preskrbljeni, govori v prid njihove zavesti in dobro- srčnosti. Dejansko pa jo res, da bi ZB tudi to vprašanje morala enkrat pretehtati. Ca vzamemo na primer dve družini, ki imata enake pogoje in materialno sta- nje, pa je v eni partizanska sirota do- bro preskrbljena, v drugi pa živi v sla- bil življenj Sikih pogoj h, potem je prvi nu'no treba nuditi neko zadoščenje. V takih primerih bi morala organizacija ZB dobrim varuhom partizanskih sirot dati vsaj moralno zadoščenje v obliki javnega pismenega priznanja. One dru- ga pa, če so гез sami krivi, da si.-ote pri njih slabo živijo, tudi javno kri- tizirati, a ne problema reševati samo Г. priložnostnimi darili. Morda bi ravno ob priliki podelitve daril otrokom bila najprimernejša prilika za to. Podelitev darov ne bo suhoparna, marveč bo po načrtih OO ZB lepo or- ganizirana. V vseh krajih, kjer je ne- koliko več partizanskih sirot, bodo p;i- pravUi neke vrste čajEnke. kier bodo udeleženci poleg darov dobili tudi raz- П-! priboljške in kjer bodo skupaj pre- fiveli. tudi ;kakšno prijetno urico. V Celju, kier je 109 partiran^kih sirot, bodo imeli skupno prireditev. Ogledali si bodo dr.-^mo Liud>kega od-a »S?^d- mo'-'.ca v kleti«, poleg tega pa bodo tudi na čajanki lahko videli krajše ve- selo prizore. Podobn'^ boio storili tudi drugič, če so za to pogoji. Skupaj bo za 29. november v Celju in v okraju 1123 partizan;kih sirot in sirot žrtev fašiističnega terorja. Organizacije ZB bi res težko našle primernejšo obliko praznovanja Dn^va republike, saj s tem izražajo h va ež- nost do vseh tistih žrtev, na katerih živiirn\"h in k'-vi je naša svobodna država tudi zgrajena. Kmetijsko-gospodarska šola v Laškem ima premalo gojencev v ponedeljek je ime^a kmetij-ko go- spodarska šola v Laškem orv' dan po- uka. Ko je stopil predavatelj v »raz- red«, je bil nem-^.^o ra-'o'^aran. saj ч+л v dvorani ZB fkjer bo imela šola svoje prostore) sedela «^amo dva uč'^n^a. К"-г je te vrfíte šola v I a^-kem ob^oiala že lan'^ko leto in imp^a število gniencev, ki so "i T^rid^^bili mno- go praktičnega in teoretičnega inania, so T a^^^ni upali, da bo Wo-' r^-7jv t°m večji. Talko pa se je '^ic^r i7 P^'^ic^ P"^'- javilo 60 učencev, iz La^k^^ga pa 20, toda kot izgleda, nonka «jpVh ni^-^ V'-^i resno in so izostali že prvi ?ol"ki dan. Da je odziv za to šo^o tako ma'hen, je vzrok v tem, ker mlaù nei laške oko- lico v teh lepih jesenskih dn^h ^е vH- no delajo na pcpravüu občinskih cest, ki jih je pKjplava moîno polkoJovala. Od tega de^a pa J'h je zaenkrat tudi težko odvrniti, prvič že zaradi nujnosti popravil, drugič pa je spet treba m'a- dini nuditi zaslužek, ker so predeli (Roka, Pov^nica, Ecbi.at na, T;v:e i. Л:.) pa"ivni. r,I?Ttni. 1'ud ki odbor T.a'ko i"> zaradi tega mnenja, da bi kazalo pouk na tei šnU preio'.iU •'a m-^^^c ^т" ' m času bodo namreč dela pri mostovih in na c^^tah v g^avn-m 7ak'iu??na n bi Irhk-^ onr^niprih krajev zajeli pre- cejšnje število mladine. Stran 2 *S&wtÊÎàki »iiiialtri. đne 19. oorembra 1954 Stev. 4« Pogled op svetu Težko je v zmedi m stiski časa гаг- feraíi tisto, kar naj ljudi jpomirja in jim vzbuja nade na srečnejše življenje, na tako imenovano boljšo prihodnost. Marsikomu se zde take stvari varljive in brezupne sanje, komaj primerne za nečimrno mladost. Gorje, ki nam ga z obema rokama trosi zavistna usoda, ne preneha, grozeča tema oblakov, na- bitih z uničujočimi silami, se le red- kokdaj pretrga nad človeštvom. Mar- sikdo se z velikim Puškinom vpraša: Kdo me je s sovražno silo iz nebiti v svet prizval, kaj mi z dvomom um ska- lilo, kdo strasti je srcu dal! Toda če je težko, je toliko bolj mi- kavno. Je nekaj, na kar se lahko opre- mo, tudi če nas od časa do časa zme- dejo Einsteinovi zaključki, da se nam kažejo pojavi v različni luči*, če jih gledamo z različnih stališč. To nam le potrjuje, da v svetu pravzaprav ni iz- oliranih pojavov, da je vse med seboj prepleteno z vzajemnim vplitmnjem. Tuda politika nam to kaže. Vzemimo samo novi položaj naše države, odkar so voditelji SZ pokrenili normalizacijo odnosov z nami. Saburovljeva izjava je na enem mestu sicer nekoliko nerodna, ko pravi, da je ta prosluU spor kori- stil sovražnikom obeh držav, rendar nam vse skupaj dokazuje, da se je v SZ marsfikaj spremenilo, marsikaj se pa še bo, ne sam^ zaradi volje novih ruskih velmož, marveč zaradi vsesploš- nih svetovnih sáínic, ki uc-merjajo raz- voj dogodkov. Nova ameriška politika glede Evrope pravzaprav ni nova. Mi na Dullesove grožnje, da bo Amerika obrnila Evropi hrbet, nismo nikoli nič dali, tudi takrat ne, ho je bil najbolj glasen. Tudi »nova« politika Velike Britarhije, ki je prevzela jamstva v Ev- ropi, torej vse tisto, kar vsebujejo lon- donski, pariški in bruseljski sporazum, ni pravzaprav nič novega; Anglija je morala opustiti svojo »sijajno osam- ljenost«, ker bi sicer pridevnik »sijaj- na« lepega dne odpadel, ostala pa bi samo »osamljenost«. »Otoka тЛги« ni več, le v teatru ga še lahko igramo. In francoska politika? Da se Mendès- France drži, je vzrok v tem, ker se je odpovedal nekaterim sanjam preteklo- sti, da bi s trezno glavo hodil v seda- njosti in naredil pravi korak v prihod- nost. Dobil je zaupnico, tako trdno, da mu trenutno v notranji pol.itiki ni bilo treba pristati na socialistične pogoje, ki mu jih je naštel Guy Mollet s pri- pombo, da bodo socialisti podpirali vlado, tudi če ne bodo ' sedeli v nji. S Ho Si Minhom se vzpostavljajo znosni odnosi in to takoj po premirju im tako rekoč navkljub ZDA, ki se s tem ne morejo sprijazniti, kajti Dulles še ved- no forsira svoj SE ATO-jugovzhodni azijski pakt, ki kaže nepokrita rebra na vseh koncih iii krajih. Kako se bodo stvari sukale v Alžiru, se še ne ve, upajmo pa, da Mendès-France tu ne bo načel nove Indokine. Arabsko gibanje nima tistega zaledja, kot ga je imel Vvetminh v Kitajski in SZ, toda s tan- ki ga najbrž Francozi ne bodo moali povoziti, posebno ker vre na vsej nji- hovi južni sredozemski obali. Trenutni vtis govori za to, da so ti- sti, ki jih skomina po svetovni nad- oblasti, za zdaj potegnili svoje kremp- lje nazaj, skoraj vsi istočasno. Ne za- radi neke ljudomilosti, marveč, ker so morali zaradi svojega lastnega blagra. Neki Rutherford je v knjigi »Anglo- saksonski Izrael« dokazoval, da razsež- nost Keopsove piramide napoveduje gospostvo Anglosaksoncev nad vsem svetom. Od takrat Nil ni poplavil Egip- ta dvajsetkrat, pa so se morahi Angleži odpovedati ne samo piramidnm in Egiptu, ampak še celo Suezu. Ni čuda, če danes ChurchM ne računa več z atom.sko premočjo in če pod konser- vativno vlado 56 angleških velepodje- tij ustanavlja svoja zastopstva na zem- lji rdeče Kitajske. Re.Çiti je treba, kar se rediti da, in živeti! je tudi treba. Amerikanec Hull je v knjigi »Skriv- nostna usoda АтеЛке« pnipovedoval, da so prebivalci potopljene Atlantide izročili Yankeejem svoje znanstvene pridobitve in našteva astronomske do- kaze, po katerih mora svpAormo an- spostvo pripasti ZDA. Hull je najbrž napolnil glavo in srce desnemu krilu republikancev, ki so terjali intervencij- sko vojno na Kitajskem. Toda niso pro- drli. Covoni se celo, da bodo ZDA obr- nile hrbet Cangkajšku in tudi iskale modus vivendi z Maotsetungom.. Tega sicer niso pokazali v OZN. ko je prišlo do predloga o uporabi atomske ener- gije v mirnodobske namene. Po mne- nju ameriške diplomacije bi moral biti predlog tako sestavljen, da bi Kitaj- ska k sporazumu o atomski bombi ne mogla pristopiti. Res, smisla za med- narodno sodelovanje s tem niso poka- zali v času, ko zboruje 72 držav, čla- nic UNESCO, ki je organizacija Zdru- ženih narodov za prosveto, znanost in kulturo! Pa vendar, popustiti bo treba: oborožitev Japonske, za ameriško tra- tegijo najvažnejše letalonosilke, je z izjavo podprl celo Cu En Laj. Jošida, predstavnik Japonske, ki v notranji po- litiki ni kaj trden, je v Washingtonu, čeprav podjarmljenec, ostro terjal de- nar za sanacijo japonskega gospodar- stva in za oborožiteiK Denar je sveta vladar, drži. Toda tudi ideja, ki se po- lasti množic, je moč. Ta ideja utegne biti tudi osveščanje azijskih ljudstev! V Zahodni Nemčiji se Adenauerju ne nasmiha neskaljena sreča. 9 miíijartí mark alo po naše 720.000 milijonov din je že namenil za novo nemško voj- sko, toda v Nemčiji rase huda opo-:icija zoper ta dvomljivi uspeh, ki je že tako klerikalno pobarvan. Na ratifikacijo bo moral še malo počakati in pred njo se bo zgodilo še m/irsikaj, predvsem pa bo treba, da res :::avlada med Vzhodom in Zapadom duh razumevanja, medse- bojnega spoštovanja, poštenosti in so- delovanja. To so pogoji za mimo, kon- ciliantno sožitje, za politični »koeksi- stencializem*, prav tako kakor za pri- vatno življenje med ljudmi. T. O. Б SEJE UPRAVNEGA ODBORA OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE CELJE Za boljšo organizacijo odicupov poljsicih pridelkov KMETIJSKE ZADRUGE BODO PRE VZELE VSE ODKUPE. — KMETJE ODLAŠAJO S PRODAJO KROMPIRJA V SVOJO ŠKODO. — Z NOVIM LETOM SE OBETA CELJANOM VE C MLEKA. — LIP V SLOV. KONJI- CAH IN LESNO PREDELOVALNO PODJETJE V MESTINJU PREIDETA Z NOVIM LETOM V ZADRUŽNO UPRAVLJANJE. V sredo je biLa seja upravnega od-- bora Okrajne zadružne zveze v Celju, na kateri so razpravljali predvsem o tem, kako bi kmetijske zadruge uspo- sobili za odkup vseh poljskih pridel- kov na svojem območju. Čeprav so od- kupi že stara in stalna naloga kmetij- skih zadrug, so zadruge to vrsto dela prede j zanemarile. PoeledlLca tega je bua, da je vedno več nakupovalcev in prekupčevalcev prihajalo na vas, ki so dvigali cene. Da bi to nezdravo stanje omilili, so sklenili, da se bodo morale odslej kme- tijske zadruge baviti z vsemi odkupL V ta namen se bodo morale predvsem or- ganizacijsko okrepiti, sicer ne bodo koe tej nelahki nalogi V petek se bodo po- govorila tudi vsd upravniki in poslo- vodje o хгаапи, kako bo organizacija^ odkupa najbolj uspešna. Upravni od- bor je mnenja, da je 60% zadrug že sedaj epvoeobnih prevzeti odkupe. Po- leg dobre organizacije je potrebna za uspešen odkup tudi in predvsem vi- soka zadružna zavest zadružmikov. Cla- mi zadruge bi morali biti bolj discipli- ninani in prodajati prtidelke izključno le zadrugi. Odkup krompirja ponekod zavirajo same zadruge, ker se premalo brigajo. V Celjski okolici je še okoU 100 va- gonov krompirja neodkupljenega. Kme- tovalci so ga vkletíli, ker račimajo, da ga bodo pozneje dražje prodali, toda kaj lahko se jim zgodi kot lani, da bo kipmpir ostal v kleti do spomladi se- veda v kmetovo Škodo. Kako nizka je še zavest nekaterih našiih zadružnikov nam pove ta pnimer: Odbornik KZ, ki je celo dobu kredit za zadnjo gnojnel jame, ni prodal kropirja zadrugi zato,' kear je dobil drugod zanj nekaj več. Po daljši razpnavi bo sklemtü, da bodo predlagali glavni zadružni zvezi naj bi se ustanovila šola za poslovodje in upravnike, kjer bi le-ti poleg temei ja- te j šega strokovnega znanja utrdili zadružno miselnost, Qd ljudem v zadru- gah večkrat manjka. Pri okrajni za- družni zvezi pa bodo ustanovila pod- odbor, ki bo skrbel za čimboljšo orga- nizacijo vseh odkupov. Z novim letom bo OZZ prevzela tudi podjetje Mleko, saj je odkup mleka izključno zadružna naloga ter je zadnji čas, da se to organizacijo postavi na zadružno osnovo. Člani upravnega od- bora so mnenja, da bodo z dobro or- ganizacijo izboljšali odkup mleka, znir- žali bodo režijske stroške, izplačilu pa bodo povečaU posebno pozornost, saj je bil doslej največkrat vzrok slabega pd- kupa prav neredno izplačevanje od- kupljenega mldka. Okrajna zveza bo т ta namen izdala tudi posebne »mlečne knjižice«, v katerih bodo poleg po- trebnih navodil, kako se ravna z mle- kom, tudi podatki o količini odkuplje- nega mleka dnevno, podatki o tolšči in o izplačilu. Okrajni odbor pa je dal OZZ garantno pismo za 10 milijonov krediita v prihodnjem letu, ki ga bodo uporabUi za nabavo 2 do 3 avtomobilov za prevoz mleka. V razpravi o izkoriačanju gozdnih sortimentov in trgovini z lesom so bihi mnenja, da bi bilo potrebno na ob- močju okraja ustanoviti 3 zadružna podjetja, ki se bodo bavua z odikupom, predelavo in trgoviino z lesom. Lesni odsek pri Trgovskem podjetju OZZ se bo osamosvojil kot odkupno podjetje. To ixxïjetje naj bi bilo še vedno v sklopu Trgovskega podjetja zaradi bolj- še organizacije, vendar Ìx> imelo svoj tekoči račun, svoj plačni fond, obratni krediit in knjigovodstvo. Pooblastili so tudi komisijo, ki bo do novega leta pri-, pravila vse za prevzem LIP v Slov. Konjicah in Lesno predelovalnega pod- jetja v Mestinju, ki bosta prešla z no- vim letom v zadružno upravljanje. Kmetijske zadruge pa odkupov lesa ne bodo več vrstile, razen tiste, katere bodo zgoraj navedena podjetja poctìflastila za odkup. Izvolili so tudi odbor za strokovno vzgojo mladine z nalogo, da bo v kme- tijskih zadrugah pomagal mladini pri strokovni vzgoji (uporaba kmetàiskih strojev, umetnih gnojil, krmu, zaščitnih sredstev itd.). Ta odbor je važen za bodoči napredek našega kmetijstva, zato ga bo vodu predsednik OZZ, tov. Franc Lube j. Nekaj problemov in stanje obrti v Celju (Nadaljevanje) UKREPI, KI ЛН JE. IZVRŠITI V PRIVATNEM SEKTORJU OBRTI Pred obravnavo ukrepov, ki jih je izvršiti v privatnem sektorju obrti, je pripomniti, da je celotno izvedbo ukre- pov usmeriti tako, da je popolnoma zaiščiten mali delavna obrtsniik, medtem ko je tistemu delu obrtništva, ki je zašlo na pot kapitalističnega načina proizvajanja, onemogočiti in 'odvzeii ekioäiwinjske pogroje, ki mu dovoljujejo tek nači'n proizvajanja in take odnose, ki temeljijo na kapitalistični osnovi. V prvi vrsti je takoj izvesti omeijitev zapcrl?iva.n,ja tuje delovne sale pod zveTii'm maiksimumom predvsem v sitrokah obrti. Ln sicer tako omejitev, ki bo omogočala tudi v privatni obrti razvoj socialističnih pro- izvodnih odnosov. V ostalih uslužnost- nih strokah obrti je zmanjšanje delovne sue že itak izvršeno in ni nujne potrebe po zmanjšanju, ker posamezni obrtni obrati ne zaposlujejo več kot enega do dveh pomočnikov. Ta omejitev naj bi se izvedla predvsem v kovinski stroki, v celotni gradbeni, kakor tudi v lesni stroki. Omogočiti je treba privatnim obrtni- kom T>rehod v socialistični sektor, ki bodo lahko svoje izkušnje in organiza- cijske sTX)sobnosti prenašali na ostale zaposlene kvalificirane delavce. Živilska stroka obrti spada glede na položni v našem mestu v celoti v so- cialistični sektor in jo je treba obrav- navati enako kot ostale prehranbene stroke, ki so popolnoma v socialističnem sektorju obrti. To velja predvsem za pfkovsko stroko obrti, ki ima še obsto- ječe kapacitet« neizkoriščene in bi se v spistavi ostalih socialističnih obratofT praivMneje uporabljale kot doslej. Enako je z avtoprevozniško obrtjo, ki bi se morala po vseh okolncstih, v ka- terih se sedaj upravlja javni osebni in tovorni transport, priiključiti v celoti siooiađiistionemu s^torju. STANJE OBRTI V SOCIALISTIČNEM SEKTORJU Stanje obrti v socialističnem sektorju je obravnavati tako, da se predvsem izvrši kratek pregled nad razporeditvijo^ kapacitet in njihovimi vključitvami za izvrševanje določenih proizvodnih nalog. Predvsem je analizirati, v koliki meri so vključene kapacitete za izvrševanje uslužnostno - reparaturne dejavnosti in коГко je takšnih kapacitet v sociali- stičnem sektorju obrti, ki so angažirane za polindustrijsko proizvodnjo, oziroma koliko otortnih obratov že proizvaja go- tove izdelke, Ici jih današnji trg išče in zahteva. Pregled tabele o kapaciteti obrtnih obratov socialističnega sektorja nam kaže, da je v sedanjem obdobju PTf^dvsem potrebna majhna obrt repa- ratumo-uslužnoetnega znača.la, ki je po svoji organizacijski obliki zelo prožna in vedno sposobna prehajati na različno proizvodnjo uslug in storitev ter se lahko takoj prilagodi trenutnim potre- bam uslug za potrošnike. Bodoče zahte- ve potrošnikov po uslugah in trga naj odločijo potem, v kakšni smeri se naj talci obrati razvijajo. Ko se bodo zmanjšale kapacitete v privatni obrti glede na znižanje dovo- ljenega števila delavne sile, je treba istočasno enakomerno razvijati nove ka^Musitete v siodaliistiinii obrti. Take manjše obrtne delavnice, ki bi zaposlevale povprečno od 5 do 20 po- močnikov in nekoliko vajencev, je usta- noviti v naslednjih strokah: v kleparsko- ključavničarski. vodovodno - inštalater- ska, elektroinstalaterski, mizarski in te- sarski, slikarsko-pleskarski. cementni- narsko-zidarski stroki Z ustanovitvijo teh obratov bo omo- gočena zaposlitev tuje delovne sile iz privatnega sektorja obrti, ki se bo 2ia gotovo zaposlila v obrti še naprej. Na drugi strani se bo izpopolnila vrzel, ki ob?;itaja g'leđe na to, da nam še vedno prinuuijkuje novih zmo^rljivosití prav v teh strokah. Naročila teh vrst uslug so ogromna in bodo naslednje leto še večja, ker je gradbena sezona nezmanj- šana in so gradbena podjetja največji naročniki uslug v teh strokah. Z usta- novitvijo novih obrtnih obratov v so- cialističnem sektorju bo povečana zdra- va konkurenca, ki bo gotovo terjala boljšo in solidnejšo izvršitev naročil ter dvigala kvaliteto uslug in storitev. To se že opaža v nekaterih strokah obrti, kjer je število obratov zadovoljivo in je taka konkurenca veliko vplivala na ceno in kvaliteto uslug in storitev. V nadaljevanju te obravnave je ar- gumentirati v vrednostnih pokazateljih nekatere trditve v tem odstavku. Zato bomo v naslednji števuki navedli vred- nostne pokazatelje o zmogljivosti in prometu naših socialističnih obrtnih obratov. Kaj bodo k temu rekli ljudski poslanci za okraj in mesto Celje Pod gornjim naslovom smo v pretekli številki našega lista objavili članek tov. B. F., ki med ostalim trdi, da je Uprava lokalnega avtoprometa v Celju ukinila odobren popust voznine za vojne inva- lide na podlagi naloga Sveta za gospo- darstvo pri OLO Celje, ker niima za- konite osnove za to. Ker se Okrajni odbor Celje s takim pisanjem ni strinjal, se je uredništvo prepričalo, da okrajni odbor takega od- lolca sploh ni izdal, kar je razviidno tudi iz dopisa OLO Celje, ki ga do- besedno objavljamo: Drž. gosp. podjetj* Avtobusni promet Celje Olede na Vaš dopis št. S07-54 e dne 18. в. 1954. katerega ste naslovili na Tìr-'avn? se- kretariat ea gospodarstvo LRS Vam sporo- čamo, da je naslov istega odstopil nam ▼ rešenje. V predloženi zadevi Vam sporočamo, da smo mnenja, da pripada voj. voj. invali- dom vo7na »lajševa in ra Ijndske poslance brezplačen prevoz prav tako na lokalnih pro- gah, kakor na medkrajevnih avtobusnih pro- gah. Pri tem je potrebno, da. upoštevate Uredbo o voznih olajšavah voj. vojnih inva- lidov in drugih oseb, ki so pod varstvom Zakona voj. vojnih invalidov <Гг. 1. FLIIJ št. 7-58-50). Glede raenih olajlav pa je treba uporabljati poslovnike zadevnih zborov. To stališče za- vzema tudi Državni sekretariat za £ospodai>- stv* L.BS. Ali ne bi kazalo v ve^en¡skem radniku urediti tudi prsno in hadno kopališče RudnDc lignita v Velenju se je zadnja leta zelo razširil in povečal, za kar ima največ zasJug dobro organiziran de- lovni kolektiv ter upravni, nadzorni in tehnični vodje tega ixxijetja. Kdor je bü zadnje čase v Velenju, ga skoraj kar ne bi spoznal, saj je tu mnogo noviih, lepih zgradb, ki so zrasle v zadnjih dveh letih. In tudi življenjs:ke razmere v Velenju nam pričajo, da je tu marsikaj bolje urejeno, kakor v ne- katerih drugih rudarskih revirjih. Vendar pa je v Velenju še nekaj po- manjkljivega, kar b¿ se brez večjih težkoč prav lahko izpoîx^lnilo. V ra- darski kojÄlnici naj bi se v zdravstvene in higieniične poirebe postavilo nekaj kabin za prsne in kadne кореИ. Takšnih kope]i bi se lahko pozneje posluževali vsi člani delovnega kolektiva, medtem, ko se sedaj neog.-ajenih prsnih kopeli poslužujejo samo rudarji po копсапетп umazanem delu. 2. J. Po informacijah Sveta za gospodar- stvo pri OLO Celje lahko odobri popust za vojne invaliide na lokalnih progah delavski svet avtobusnega podjetja po svoji uvidevnosti, zato je vsako zvra- čanje krivde na OLO Celje neutemelje- no iin tako pisanje neresnično. Uredništvo Celjski komorni zbor bo gostoval v Trsfu Celjski moški komorni zbor, ki je т aprilu letošnjega leta praznoval pet- letnico svojega obstoja in je v juliju letos žel izreden uspeh z nastopi med slovenskimi rojaki na Koroškem, je ne- davno dobil od Slovensko-hrvatske pro- svetne zveze v Trstu vabilo za priredi- tev koncertnih nastopov v Trstu in oko- lici. Seveda so naši pevci, na katere smo Celjani upravičeno ponosni, z ve- seljem sprejel povabilo za gostovanje, ki bo v dneh 29. in 30. novembra ter ]. decembra. Tako bo torej celjski ko- morni zbor med prvimi pevskimi dru- žinami, ki 'bo napravil umetniško kul- turne stike med našo državo in Italijo. Društvo bo za pomembno koncertno turnejo v Trstu izdalo poseben program s pcavetiloän temu važnemu kulturnemu '>áku. Odpadni SVINEC kapim« vsako količino p« najvišji ceni. Odpadpromet L&ško Pravi socialisíiéni odnosi ponekod se vedno niso vpitVfani Enajst let že imamo zakonito Ijvd- sko državo, borba za socializem in епл- kopravTMst ter ljudsko samovlado џл je še t?eliko bolj stara. Pet let je pf* nas že delat;sko samoupravljanje, ki je na splošna ielo poglobilo sodalističnie in demokratične oblike nagega družbe- nega življenja. Decentralizacija ni for- malen akt ali eksperiment, temveč пјфџ namen je, da je udeležba najširA mrwèic čim večja. Prav isti razlogi m» vodijo k ustanavljanju komun, ki bode v končni fazi najidealnejša obliko «i- raoupravljanja delovnih ljudi. Težke in ostre so bile borbe prediêm. smo dosegli vse to za kar nas done« občuduje delavski razred vsega svetu. Odprai>üli smo izkoriščanje delovnegm človeka, uvedli povsod veljavnost be- sede vsakega soustvarjalca im se borlU proti vsem navadam preteklosti. NaM zakoni in predpisi nimajo razpoke, kjer bi se lahko prerivali v naše življenje preživeli, protiljudski, nedemokratičrti, odnosi med ljudmi. Toda naj so zakoni še tako progresivni, jih vendarle izva- jajo ljudje, da sem ter tja prihajajo 9 življenje prebarvani z irìdixI'idualizrMmi. posameznega človeka. Zgodilo se je in se še dogaja, da me- rama v današnjem času včasih potrpeti " nerazgledanostjo posameznih članot družbenega upravljanja na vsej široki črti, ker ti ljudje po naših zakonih in težnjah morajo sodelovati in soodlo- čati. Kljub temu, da je prevzgoja ljudi že itak težavna, se najdejo v vodsttñfc podjetij tovariši, ki razvoj samouprav- ljanja zavirajo, ki ustvarjajo socializmu tuje vzdušje znotraj svojih kolektivom. Taki ljudje se običajno postavljajo ze »smetano* v svojem okolju. Oni vse vedo, oni smejo vse reči, oni smejo cele žaliti in delan krimce, ne pride jim pe. na misel, da bi prednosti večjega znm- nja uporabili pri vzgoji svojih sotovo- rišev. To diši po ukrepih bivših neljud- skih režimov, ki niso radi videli, de. bi znali ljudje vsaj pisati in brati, ker bi celo v zakonih tedanjih protiljudskik vlad našli stavke, ki bi se jih lahkm posluževali v svojo obrambo pred izko- riščanjem. Ce nekdo nekaj zna, tega pa ne pove ostalim ter dela napaka, je znak, da rad v kalnem ribari. V sindikalnih podružnicah so zadnie čase povsod govorili o samoupravlja- nju, o vprašanjih cen in veliko tudi e odnosih v podjetjih. Lani irn v pred- lanskem letu je bilo o primerih samo- paštva, diktatorstva in izkoriščanjih mnogo govora in pisanja. Optimisti bi mislili, da je sedaj aktualen predvsem gospodarski kriminal in da prejšnjih pojavov ni več. Toda naenkrat so spet udarili na svetlo kaj žalostni primeri odnosov v kolektivih, o katerih bora» posamezno poročali v bodoče. Samopašni elementi so sedaj verjetne spremenili svojo taktiko. Ne nastopaje več odkrito, temveč veliko bolj zvite. (V omenjenih dveh pñmdrih je še pe starem.) Le-tam delajo ti ljudje taic% do vse njihovo delo izgleda v korisft podjetja, dejansko pa s špekulativnimi postopki, prestopki raznih določil na- peljejo vodo na svoje mline. Kaj ta- kega bi moglo biti tudi v zveži s pro- blemi nerealnega stanja cen. Ti ljudje enostavno zlezejo kolektivu pod kože. Prej so oblastno odklanjali resnične kolektivno upravljanje, zdaj pa posta- vijo celo ves kolektiv predse kot ščit, ki se po navadi zave njihovega zaje- dalstva šele takrat, ko je že prepozne. Zato se zgodi, da tam, kjer je ugotov- ljeno škodljivo poslovanje za podjetit in družbo sploh, nastopa ves kolektrt v obrambo krivca, če ga pristojrii ot- gani družbe postavijo pred zagovOr. Ponekod so napačni tudi pogledi n* urejene delovne odnose. Temu je kriv* običajno pomanjkljiva politična vzgoja ljudi. Zgodilo se je, da v podjetju nis* marali vodilnega uslužbenca zato, kef je bil baje »visok«, ker ni hotel z njim* pijančevati in »piti bratovšffino*. t* je enostavno smešno. Cas je, da končno zavremo take tevr dence posameznikov. Zato pa je tre^ poznati naše zakone, vedeti kaj je ргвЛ* kaj ni. Doživetje krivice je šola za ^ ste, ki se ne zavedaje svojih pravi*' pa bi te jih rooroÄ. ^ ^ Kmetijska šola Šentjur pri Celju priredi 24. noT. 1954 ob 10. uri plemanski sejem za dvajset telic sirorjave pasme. Interesenti vljudno vabljeni! Smučarski tabor na Dan republike na Mozirski koči Vabljeni 9ÈKfr. 4в »Savinjski vestnik«. dne l^. QOvenâ»-a 1954 Stran I V Celju imamo logopedsid oddelek za zdravljenje govornih motenj že nekaj бава dehije т Celju v okviru •ruátva prijateljev mladine oddel^ za •dpravo govornih motenj. Ckidelek vodi požrtvovalno in z velikim uspehom pri- anani logoped tovariá Drago Zupančič, hI mu je poverjen obenem oddelek ena- iMga značaja v Mariboru. Kako silno iXDtreben je bil logopedski •ddelek v Celju, kažejo mnogoštevilne prijave »pacientov«, ki se večajo iz 4neva v dan. tako da jih tov. Zupančič sem ne more več sproti obravnavati. Ker se bodo prijavljencd verjetno še in še priglašali, je Celje tudi že pomlsluo »Л -bodočnost in bo preobremenjeni lo- goped Zupkančič kmalu dobdl dobrega pomočnika v osebi tovarišice Mirnikove, diplomirane učiteljice, ki že hoe>pitira pri njem. Logopedski oddelek, ki ima nalogo jdraviti govorne napake, to je učiti pravilni govor, se ne more spuščati v éelokrog zdravnikov, je pa vsekakor v lesni povezavi z otorinolaringologom, eiuhe, naglušne in nosljajoče najprej preišče specialist, potem pa jih napoti k logopedu. Pri celjskem logopedskem oddelku je éoslej registriranih preko 120 primerov, •bravnavajo pa jih trenutno 75. Poleg ■dravljenja daje logoped v tem oddelku ♦udi nasvete staršem, ki imajo kakor fcoli »bolne« ali duševno manj razvite ♦troke. Logoped op>ozarja zlasti na adravo govorno okolje, da se govorna жарака ne potencira. Po nasvete priha- ^jo ljudje iz bližnje in daljne okolice. Konkretno pa. v logopedskem oddelku •bravnavajo psihološke govorne motnje 1er motnje, ki so osnovane na deforma- «ji govoril. Za enkrat je registriranih »a j več primerov jecljanja in brbotanja, Brbotanje je napaka, slična jeci jan jxi, toda s to razliko, da brbotač nima po- aomosti do .govora, jecljač pa preveliko. V logopedskem oddelku je tu precej jecljačev. sesljačev, nekaj nagluhih in precejšnje žtevilo rotacistov (pogrko- valcev). Nosljanje je največkrat posle- dica preklanega neba ali ohromelega neba. Napaka se da odpraviti z opera- cijo, pozneje pa dobi »pacienta« v roke še logoped, ki mu z govornimi vajami pripomore do normalnega govora. Kot smo že prej omenili ima celjski logopedski oddelek največ primerov jecljanja, med katerimi so nekateri po- sebno težkega značaja. Kot z ostalimi toz.adevnimi »bolniki«, je treba z jec- 1 jačem še posebej obzirno in psiholo- ško postopati Kot smo dejali, ima jec- ljač preveliko pozornost do govora. Princip zdravljenja je zato v glavnem v tem, da jecljaču odvrnemo pozornost od govora. Ce starši jecljača nepre- stano opozarjajo na napako, mu s tem hibo naravnost gojijo in jo stopnjujejo. Prav tako bi tudi šola morala mirno iti preko takšne napake. Učitelj naj ibo z jecljačem potrpežljiv in naj mu da dovolj časa za premislek in odgovor. Večkrat zagreši učitelj veliko pedago- ško napako, ko nima -potrpljenja з ta- kim učencem in mu da odgovor napi- sati. Jecljač se bo pri tem gotovo po- čutil zapostavljenega. Strokovnjak Zupančič obravnava vse navedene primere po globoko pedago- ških principih, zato pa »pacienti« (tudi starejši!) stopajo z največjim zaupa- njem v njegovo svetovalnico v Razla- go vi ulici. Tudi s težkimi primeri jec- ljačev je dosegel v tem kratkem času že naravnost zavidljive uspehe. Pouk se vrši trikrat tedensko (četrtek, petek, sobota), je posamičen in traja najmanj 20 minut za posameznika. Tre- nutno se zdravi tu največ mladina celj- skih šol. nekaj pa je tudi izvenšolske mladine in odraslih iz celjske okolice. Zdravljenje je brezplačno. Želeti je le, da bi bü vsak odrasli zdravi j enee tega oddelka član Društva prijateljev mla- dine. V. S. Kako dolsio bo bruseč Held §e spal pod milim nebom Ce bi imela svojega prašička, mu go- Wvo ne bi privoščila takega »stanova- nja«, kot ga ima brusač Peter Held * svojo družino na periferiji olepšanega Oelja. Ce vas not zanese v bližino tovarne perila, poglejte in oglejte si to sramoto. Jaz sem si jo ogledala in me je bilo fflram za vse Celjane — in še pKwebej ^л tiste, ki danes z majhno družino še posedujejo večsobna stanovanja in jim •eljska stanovanjska stiska ne eeže d« Mcžgan, še manj pa do srca. Brusač Peter Held, ki ima 4 lol»- «tovezne otroke in je sam še invalid po vrhu. je pred junijsko poplavo posedo- val skromno barako, ki pa mu jo j« voda odnesla. Tako je kot mnogo dru- aLh poplavljencev ostal čez noč bree etrehe in je družinici komaj rešil golo življenje. Ker je možakar mirnega Ln aevsiljivega značaja, ob razdelitvi po- lnoči za poplavljence ni preveč mole- doval ter tudi ni znal uveljaviti svojih pravic. Sprejel je za otroke najpotreb- mejše, potem pa je mirno čakal, da ga Celje stisne v kako skromno zavetišče. Začasno ga je sprejel pod streho pri- jatelj Anton Resner, prav tako brusač, ki stanuje v bližini »Topra« s petčlansko afužino v vozičku, ki ima velikost štiri krat dva metra. Kako se v tem prostoru stiska 10 ljudi, med njimi stara, težko astmatična mati tn 4 otroci, si lahko mislimo — oziroma si sploh misliti ne moremo. Ta v pravem pomenu besede »stanovanjska stiska« traja pri tej bru- saški družini že pet mesecev. Zavedati se moramo, da so tu trije otroci, med njimi celo dva gimnazijca, ki na robu majhne mizice pišejo svoje domače naloge, držeč stekleničko črnila med koleni In kako naj se učijo v ta- kem prenasičenem prostoru, ko se v njem kuha, pere, brusi in popravlja dežnike. Ponoči je ta voziček izpolnjen res do poslednjega kotička. V kotu stoji počez postelja zakoncev, ostalih sedem prebivalcev pa se stisne vzdolž po vozu in težko si je predstavljati drugače, kot da otroci ležijo malodane drug vrh dru- gega. Oče Held s svojim petnajstletnim gimnazijcem že ne najde med njimi več prostora, zato si je v bUžini voza po- stavil šotor iz koruzne slame in ga po- kril s pločevino. Pod tem koruznim šo- torom spita že pet mesecev oče in sin v slami na vlažnih tleh. Stanovanjski urad. Svet za socialno ^rbstvo in RK 9i sicer prizadevajo, da rešijo obe družini teh stanovanjskih tegob, vendar si že preveč dolgo Scimo prizadevajo. Zima je pred vrati, jesen- sko deževje in hladne noči so tu — zato ne kaže več čakati in si prizadevati ter trkati obzirno na socialni čut teh in onihi. Ce stanovanjski urad tega ne zmore, naj posežejo vsem množične or- ganizacije, SZDL, RK. Društvo prijate- ljev mladine in mi vsi Celjani, ki nas mora osebno boleti tak sramotni primer. Poudarjam, da brusač Held ni kak delomrzni potepuh, temveč delovni člo- vek, ki kot invalid težko služi svoj kruh za preživljanje petčlanske družine. In kot takemu naša socialistična družba gotovo ne bo odrekla pomoči. V. S. Novo ustanovljeno lutkarsko gledališče v Celju bo kmalu začelo delovati Pred nekaj dnevi je agilno Drtištvo prijateljev mladine skupno z Okrajno ljudsko prosveto v Celju ustanovüo lut- karsko gledališče, ki bo celjski mladini gotovo prineslo mnogo zabave. Po zgledu drugih mest je tudi Celje že dolgo stremelo za tem, da dá sicer maloštevilnim celjskim lutkarjem vso možnost širšega razvoja in izpopolnitve. V Celju je sicer že obstajala lutkarska družina na Dolgem polju, ki je precej uspešno delovala. Prav tako je tudi Industrijska kovinarska šola že imela svojo lutkarsko družino, žal pa jim je letošnja poplava ves lutkovni material uničua. Tako so Celjani v okviru Društva pri- jateljev mladine in pod moralno pod- poro Okrajne ljudske prosvete ustano- viH mladini svoje gledališče in bo to gledališče v najbližji bodočnosti začelo delovati. Kot temelj novemu gledališču so vzeli kar dolgopoljske lutkarje in lutke. Danes ima gledališče v posesti že okrog 60 lutk, s katerimi Lahko upri- zorijo vsakovrstne igre. Za izpopolnitev mladega »ansambla« pa bo celjska pro- sveta s pomočjo ljubljanske centrale pričela s starimi in novimi lutkarji v Celju tečaj, ki bo gotovo dal tudi zado- voljivo števuo novega kadra. Glede dokončnega prostora, kje- bo lutkovno gledališče našlo svoj stalni dom, še ni ničesar določenega. Za enkrat so si lepo uredili dvorano v Kajuhovem domu, ki bo za prvi čas kar ustrezala svojemu namenu. Upati je, da bo novo ustanovljeno lutkarsko gledališče v Celju naletelo med prebivalstvom na mnogo simpatij pa tudi razumevanja, da bomo tako s skupnimi močni podprli dobrohotno prizadevanje vsi prijatelji mladine. V. S, Kaj vse se lahko dogodi pi anemu ilovel(u Posestnik Mihael Kos iz Sopot pri Podčetrtku je 10. t m. peljal voz drv v sosednjo hrvaško republiko. Tam se je napil do onemoglosti, njegova vprež- na živina — krava in vol — pa sta šla z \'ozom brez gospodarja nazaj proti domu. Sotlo sta govedi prekoračili, toda sta obtičali na drugem bregu. Dan po- zneje so našli ljudje zgodaj zjutraj go- vedi ob Sotli, toda brez voza. Verjetno sta se krava in vol rešila vprege, voz pa je naraščajoča Sotla odnesla. Prav tako bi lahko narasla voda odnesla tudi ži- vali, da ju ni pravočasno rešil tovariš P. M. Nesreča bi bila lahko še večja in bi morda terjala smrtno žrtev, če ibi bil pijani voznik slučajno na vozu, ko je njegova živina zabredla v sotelske vode. Ta primer naj bo opomin vsem pri- jateljem vinske kapljice, prav posebej pa še voznikom in oškodovancu same- mu, da bo v bodoče pri pijači le poznal pravo mero. K. A. To naj bi bila jesenska idila sredi Celja, pa ni, ker je med tem, ko so sliko izdelovali v Ljub- ljani, že zmanjkalo ko- stanja ... CFoto Lik) Kmetijske zadruge naj bi še bolj uspešno intervenirale na celjskem trgu Nekatere kmetijske zadruge že od 3. t m. nudiijo Celjanom poljske pridelke po dokaj nižjih cenah kot privatnikL Celjani so tega zelo veseli, želijo si le, da bi bUo blaga še veliko več. Do se- daj pa je intervencija še preslaba. Vsako jutro se gnetejo gospodinje okoli zadružnih stojnic in blago je hitro razprodano. Do sedaj prodaja na celjskem trgu nekaj zadrug vsak dan razen nedelje in ponedeljka. V torek prodajajo kme- làjske zadruge iz Slivnice, Šentjurja pri Celju in Zusma; v sredo KZ Drami je. Blagovna in Ponikva; v četrtek KZ St. Vid pri Grobelnem in Šmarje pri Jel- šah, v petek KZ Zj-eče, Konjice, Ziče in Loče ter v soboto KZ Kozje, Pre- ver je, Lesično, Podčetrtek, Prtstava in Zibika. Zadruge se tega vrstnega reda kar v redu držijo, le v sredo so Celjani pogrešali KZ Ponikvo pri Grobelnem. Cene kmetijskih zadrug so bile v tem tednu naslednje: fiižol od 40 do 60 din, zelje od 14 do 17 din, jajca po 18 din, krompir od 10 do 11 din, repa po 5 din, kisla rep>a od 20 do 25 din, redkev p» 10 din, mleko do 25 din, korenje d* 8 din in kor en j ček do 10 din. Privatniki so pa prodajali po nasled- njih cenah: fižol do 90 din, zelje od 22 do 25 din, jajca od 22 do 25 din, krompir po 12 din, repa od 12 do 14 din, ki^la repa od 40 do 50 din, redkev po 20 din, mleko od 30 do 32 din in salata od 40 do 45 din. Vsekakor je intervencija kmetijskik zadrug kar se cen tiče uspešna, le skr- beti bodo morale, da založijo celjski trg z večjimi količinami KOLEKTIV PAPIRNICE IN KNJIGARNE CELJSKE TISKARNE sporoča ljubiteljem leposlovnih in strokovnih knjig, knjižnicam, šolskim, upravam, razniim ustanovam in vsem ostalim interesentom da je znižal cene vsem leposlovnim in strokovnim knjigam za 10 "/o Te znižanje mu omogoča močno povečan promet, katerega je dosegel z ugodnejšim nakupom raznih pisarniških in drugih potrebščin, katere nudi %>otrošnikom po znižanih cenah. Prepričajte se sami v prodajalni Papirnice in knjigarne Celjske tiskarne Celje, Trg V. kongresa 3 — telefon 23-76 Kmetijstvo in zadružništvo na Danskem Franc Luhe] Za lažje razumevanje bom na kratko mpisal par različnih zadrug. Nekega dne tmo si ogledali mlekarsko zadrugo v Solrodu, 30 km oddaljeni vasi od Ko- penhagena. Njena mlekarna ima dnev- »o kapaciteto 30.000 mleka. V njej je zaposlenih 8 ljudi (6 na prevozu), skup- no torej 14 ljudi. Ima 300 članov, ki posedujejo 3300 krav. (V Danski je pravilo, da se na 1 ha zemlje redi po- leg ostalega najmanj ena krava). Mle- karna je nova in jo je zadruga zgra- dila s posojilom, ki ga mora vrniti v 90 letih s 4 odstotki obresti. Mleko zbi- rajo vsako jutro z automobiià in je posel zbiranja in pasterizacije gotov v 3 urah. Polovico mleka predelajo v sir ki maslo. Vsak član je obvezan, da vzame nazaj polovico posnetega mleka •d oddane količine. Mleko plačuje kmetom po tolščobi. Vsak dan vzamejo vzorec, ga dajejo v epruveto, ki nosi Številko tega kmeta. S kemičnimi do- datki se mleko obdrži en teden, nato §a izmerijo, dobijo tedenski povpreček v maščobi, ki je osnova za cene. Pia ■ éujejo ga 14-dnevno, točno. Upravni od- bor je 7 članski. Funkcija predsednika in članov upravnega odbora je častna in ne prejemajo za to delo nobene na- §rade. Direktorja po'^tavlja in mu do- loča prejemke upravni odbor. Ostale Uslužbence postavlja in jim odreja pla- če direktor. Deleža člani nimajo, jam- ftjo neomejeno. Ta zadruga ima tudi hladilnico. Vsak član ima svoj ključ in lahko vsak čas prinese in odnese svoje prehranbene artikle. Člani so naj- bližji kmetje, ki jih je 140. Vsak plača 2o uporabo hladilnice letno 70 kron (3010 din). Občni zbor je enkrat na leto, seje odbora pa so mesečne. ZA DANSKO SO ZNAČILNE KON- ZUMNE (potrošniške) ZADRUGE Le-teh je v celi državi nekaj nad 2000 s skupnim številom članov okrog 435.000. Računajo, da je v konzumnih zadrugah včlanjenih oziroma se v njih preskrbuje okoH 37% celotnega prebi- valstva Danske. Članstva je iz vseh slo- jev. Te zadruge predstavljajo v glav- nem trgovino špecerijskega, kolonial- nega, galantefrijskega in manufaktur- nega blaga. Podeželske zadruge te vrste se bavijo tudi z rvakupom in prodajo kmetijskega reprodukcijskega materii- ala, kakor so: umetna gnojila, zaščitna sredstva, močna krmila, odkup jajc in zdravilnih zelišč, itd. Pravilo je, da za- druge poslujejo samo s člani. Kakor hitro bi poslovale tudi z nečlani, bi jih držara obdavčila kot privatne trgovce. Zadruge imajo namreč mnogo manjše davke kot privatni trgovci. Davčna osnova za potrošnika zadruge je vred- nost zadružnega premoženja. Povpreč- no plačajo letno 1 % davka od urednosti zadružnega premoženja. Predelovalne zadruge pa plačajo 0,40% davka od vrednosti premoženja. Ogledali smo si potrošniško zadrugo v Rüslynge-u, izrazito kmetijsko pod- ročje. Ta kraj je poznan po vrtnarski proizvodnji, ki je tukaj zelo na višku. Zelo lepo nas je sprejel direktor za- druge, ki je istočasno poslovodja tr- govine. Bili smo tudi postreženi s ča- šico italijanskega vermuta in kakor obi- čajno s cigaro. Omenjeni kraj Шеје okrog 1500 prebivalcev. V zadrugo je vključeno okoli 37% prebivalcev, kar je tudi povprečje za Dansko. Omenjena zadruga je ena od najmočnejših v Dan- ski. Ima 1,750.000 kron letnega prometa. Polovico prometa odpade na kmetijski reprodukcijski material, druga polovica pa na potrošno blago. Glede na oprav- ljeni promet znaša dobiček okrog 5%. Kot ristorno delijo članom samo 6% celotnega dobička. Stroški trgovine zna- šajo 5,5%, in sicer: plačni sklad 5% ter ostali stroški 0,5%. Vsak direktor po- trošniške zadruge mora pred nastopom te službe imeñ najmanj 10-letno prakso v trgovini kot trgovski pomočnik, do- vršeno 8-mesečno zadružno trgovsko šolo (stroške za šolanje nosi sam) ter mora položiti upravnemu odboru za- druge kavcijo v znesku 20.000 kron. (S60.000 din.) Zaradi velikega šteuila tr- govskega kadra je to mesto zelo težko dobiti. Zadruga je vključena v zvezo potrošniških zadrug Danske, ki ima svoj sedež v Kopenhagenu, širom po državi pa 16 filial in 17 lastnih tovarn, to je največje dansko trgovsko podjetje z ogromnim prometom in lastnim ka- pitalom. Ta zveza je bila ustanovljena leta 1896. Njene tovarne ustvarjajo letno proizvodnjo v vrednosti 170 milijonov kron (7.310,000.000 din). Tovarne pro- izvajajo tekstilno blago, usnje, konfek- cijo, milo in ostala kemična sredstva, konzerve, sladkor, pohištvo, čevlje, to- bak itd. V upravi in skladiščih zveze je zaposlenih 5000 ljudi. Zveza je imela preteklo leto 635 milijonov kron, to je za 27.305,000.000 din prometa. Blago prodaja samo svojim članom. Vrnili se bomo k proizvodnji, ki je veliko bolj interesantna in predstavlja njeno izučevanje za nas tudi večji po- men. Mislim, da se z Dansko, kar se donosov v kmetijski proizvodnji tiče, v celoti vzeto, ne more kosati nobena država na svetu. Človek skoraj ne bi verjel golim števukam, če se na loitne oči ne bi o dejstvih prepričal. Pri tako zelo visokem intenzivnem kmetijstvu pa moramo seveda upoštevati nekatera dejstva. Sedanji nivo njihove kmetij- ske proizvodnje je plod dolgotrajnega dela na selekciji v živinoreji in v po- ljedelskih kulturah, predvsem pa ve- liko delo, ki so ga v 70 letih izvršili pri izboljšavi tal. V nekaj letih so iz- vršili ogromna melioracijska dela, saj je pred tem bila Danska zelo pusta, zelo zamočvirjena, kisla, ter podvržena silovitim vetrovom z morja. Njihova država je skoraj v celoti obdana z mor- jem. Ze v letu 1869 je bila v Danski organizirana močna akcija za meliora- cijo na zadružni osnorH. Takrat je usta- novljena njihova prva zadruga za me- lioracijo in pogozdovanje, ki se je raz- vila v ogromno podjetje, ki je v vseh letih svojega obstoja usposobilo preko 900.000 ha neplodne zemlje v najbolj'o zemljo, ki da danes ogromne donose. Omeniti je, da imajo Danci še danes okoii 160.000 ha nerodovitne zemlje, puščave in močvirja, ki ne rodi ničesar in čaka melioracij, ki naj bi jih po svo- jih načrtih izvršiU v nadaljnjih 7 letih. Ta zadruga je doslej pogozdila preko 100.000 ha zemlje, zgradila v obalnem pasu ogromno gozdnih zaščitnih pasou proti vetru, za kar je porabila preko 1,000.000 drevesc. V svoji posesti ima v različnih mestih v dtžavi 6000 naha- jališč apna za kalcifikacijo zemlje, ki je, kakor tukaj pravijo, največji pro- blem danskega kmeta. Ima lasten pe- dološki laboratorij, kjer se letno ana- lizira okoli 200.000 vzorcev zemlje, za- radi ugotavljanja potreb po apnenju. Pravilo je, da danski kmet kalcificira svojo zemljo, seveda po predhodni stro- kovni analiri, vsakih S let. Ne bi bila torej točna predstava, da je v Danski od nekdaj naravna kvaUteta zemlje predstavljala pogoj za tako visoko pro- izvodnjo, kakor jo imajo danes. Seveda ne moremo vsega tega niti aplicirati na našo situacijo, niti ustva- iHti točne primerjave. Ekonomski iin politični pogoji za razvoj danskegA kmetijstva so bili povsem drugačni ka- kor prt nas. Danska je bila nekoč zel9 močna pomorsko-trgovska država, saj je njena trgovska mornarica po obsegu bila tretja najmočnejša na svetu. Od tod so jim ogromna sredstva, ki so jih v preteklosti vlagali v kmetijstvo. Eko- nomski pogoji za razvoj so bili torej bolj§i kakor pri nas, ki smo bili vse do osvoboditve žrtev najhujših ekonom- skih izkoriščanj. Poleg tega ne gre po- zabiti, da je Danska dežela, ki nima osnovne surovinske industrije niti ru- darstva in je, kar se tega tiče v celoti odvisna od uvoza. Je itrazito kmetijska država, s silno razvitim kmetijstvom in je spričo tega svojega notranjega gospodarstva zelo močno odvisna od prilik na svetovnem tržišču, kajti le rahli pretres v cenah kmetijskih pro- izvodov na svetovnem trgu vleče za seboj nujno težke posledice za Dansko gospodarstvo. Na erti strani je torej bogata dežela, kmetijsko zelo razvita, na drugi strani pa odvisna. Gospodar- sko torej ne more biti samostojna v pravem smislu besede. Nadalje ne gre porabiti, da Danska v svoji preteklosti ni imela tako hudih posledic vojn, saj v preteklih 100 letih ni utrpela večje vojne škode. Daljše obdobje za Dan- sko ni bilo nobene nevarnosti glede plasmana kmetijskih proizvodov, do- čim je naša zgodovina, zgodovina same borbe proti tujim izkoriščevalcem. To- da glede na možnost lahko rečem, da so pri nas pogoji za večje uspehe v kmetijstvu. Ze samo naš družbeno-po- lifični sistem in velika moč naše in- dustrije sta dva osnovna pogoja za to. Po mojem mnenju pa je pri nas še precej problemov, ki čakajo rešitve. (Nadaljevanje pr^odnjič) stran 4 »Savinjski vestnik«. dne 19. novembra 1954 Stev. 4 Izlet rezervnih oficiriev* ki zaleže več kot vrsta predavanj Na lanskem občnem zboru Združenja rezervnih oficirjev v Celju je bil spre- jet predlog, da bi v okviru vzgoje ofi- cirskih kadrov uvedli tudi izlete v spe- cialne enote JLA, ker je konkreten, ne- kalko »otipljiv« stik z nekim rodom vojske Lahko zelo koristen, če ne naj- koristnejši vzgojni način. Poletje je v Združenju minulo brez rednega strokovnega dela, zakar so v tem času objektivni razlogi, saj no- bena organizacija v poletnih mesecih ne uspe sprovesti sistematičnega študij- skega dela. Na jesen pa je tudi UROJ začelo uvajati sistematično strokovno delo med rezervnimi oficirji. Tako je v nedeljo MO UROJ Celje organiziral izlet rezei-vnih oficirjev na vojaško letališče na Krškem polju. Tri- je polni avtobusi so jih pripeljali na obisk specialni vojaški enoti, ki je sto- nila vse, da bi obisk rezervnega oficir- skega ikadra imel čim več koristi pri izj>opolnjevanju vojaških ved. Tako so podrobno razkazali področje radiozvez, dalje razne tipe šolskih prehodnih lin borbenih letal, njihovo oborožitev, tak- tične lastnosti itd. Prav tako so si lahko ogledali tudi razne zvrsti bombnega in raketnega orožja in na kraju tudi slu- čajno videli pristajanje in izgled do- mačih bojnih letal. Skratka je obisk na vojnem letališču bil zelo koristen za vse udolezenqe. Suhoparno, brez dokumentacije prena- šano predavanje kaj lahko izhlapi v najkrajšem času, medtem ko stvari in orožje, ki ga enkrat vidimo in dodobra pregledamo, ne bo nikoli šlo iz spo- mina. Morda bi v bodoče kazalo večkrat organiziratil take strokovne ekskurzije v razne specialne enote JLA. Sicer je to res zelo težko, ker organizacija UROJ nima odvisnih denarnih sredstev, ki bi jih lahko uporabila za take svrhe. Če organizacija rezervnih oficirjev ne bo dobila nobenih subvencij in podpor, bo seveda za letos ta izlet prvi in zadnji Toda vzemimo v roke svinčnik in malo računajmo, koJiiko so podjetja, ki za- poslujejo rezei'vne oficirje na škodi, če morajo le-ti iti na izpopolnjevanje vo- jaškega znanja v vojaške enote. Zdru- ženje rezervnih oficirjev pa bi moglo ob izdatnejšiih finančnih sredstvih dosti doprinesti k vzgoji oficirskih kadrov izven vključevanja prijiadnikov na dvo- mesečne vaje. Rezervni oficirja bi lahko doma delali izpite, hkrati pa bi pove- čanje strokovnega izpopolnjevanja ko- ristilo vsej naši skupnosti, (ker znanje rezervnih oficirjev predstavlja večjo obrambno moč naše vojske v primeru potrebe. , Kakšno je poslovanje z delovnimi knjižicami Delovnim knjižicam, ki bi nam mora- le služiti kot edini in glavni dokument pri urejevanju vseh pravic iz delovnega razmerja, posvečamo vse premalo po- zornosti. Premalo skrbimo za njihovo pravilno izpolnjevanje. Velika površ- nost je ugotovljena pri podjetjih, ki tudi drugih nalog ne opravljajo zado- voljivo. Ni čudno, če ugotovimo, da za to delo pooblaščeni uslužbenci včasih niti ne vedo, da obstojajo o delovnih knjižicah posebni predpisi. Ni torej na- ključje, da so izpoljnjevali delovne knjižice kar po svojem, lastnem pre- udarku. Prav to. kar bi lahko ponekod iinenovali celo nepismenost, pa je po- vzročilo sedanje neurejeno stanje in ne- izogibne posledice. Da bi se sedanje pomanjkljivosti popravile, naj uslužbenci, ki so odgovorni za pravilno poslovanje z delovnimi knjižicami (tam, kjer še dosedaj za to delo ni nihče odgovoren, naj bi nokoffa zadolžili), ponovno prcčitajo uredbo o delovnih knjižicah in navodilo za izvajanje uredbe o delovnih knjižicah (Uradni list FLRJ, štev. 7/52 in 30/52 in ugotovijo, če je njihovo predpisi. V teh pred-^ pi'ih [O namreč navedeno, da je prepovedano ustanoviti delovno razmerje brez delovne knji- žicu oziiomu potrdila, da je uveden postopek za izdajo delovne knjižice. Nadalje je določeno, da mora biti zavedena številka delovne knji- žice v lastnikovi osebni izkaznici (to opravljajo pooblaščeni uslužbenci tajništva za notranje za- deve) in da mora lastnik svojo delovno knjižico lastnoročno podpisati. Na tretji strani (zgoraj) delovne knjižice ie treba podrobneje opisati listino, na podlagi katere je bila priznana delavcu ali uslužbencu določena stopnja stro- kovnosti. Na isti strani (spodaj) je vpisati po- datke le takrat, če je delavec pridobil med zaposlitvijo višjo kvalifikacijo, kot pa jo je initi ob zadnji izdaji delovne knjižice. Takoj ob ustanovitvi delovnega razmerja mora delodajalec izpolniti prve tri stolpce na 6. strani delovne knjižice, ob prenehanju delov- nega razmerja pa pravilno sešteti podatke o delovni dobi na 7. strani delovne knjižice (»Skupno trajanje vseh zaposlitevc). Ti podatki v največ primerih, posebno v zamenjanih delov- nih knjižicah stalnih delavcev in uslužbencev, niso enaki delovni dobi, ki jo delodajalec iz- računa in vpiše pod »Trajanje zaposlitve v pod- jetjuc. Nadalje je treba vpis pravilno potrditi s podpisom, štampiljko primerne velikosti, tako da ne zaseže pol ali celo vse strani. Ob usta- novitvi delovnega razmerja morajo delodajalci izpolniti tudi prvi, drugi in četrti stolpec na 27. strani delovne knjižice (»Vrsta zaposlitve in plača«) in te podatke letno zaključevati. Te podatke izpolnijo delodajalci v delovnih knjiži- cah svojih stalnih delavcev in uslužbencev za čas od 1. aprila 1952 in jih letno zaključijo. Če delavec (uslužbenec) med letom ni menjal delodajalca, je treba izvršiti na tem mestu ie enkraten vpis za eno koledarsko leto, ne glede na to, da je opravljal v teku leta različna dela. V prvi stolpec je treba vnesti tisto kvaliii- kacijo in poklic, v četrtega pa tarifno postavko, ki sta bili delojemalcu določeni v odločbi o razporeditvi na delovno mesto in tarifni po- stavki (26. člen uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij). Vsak delavec mora prejeti potrdilo deloje- malca o prevzemu delovne knjižice v hrambo (obrazec 0,36 — na zalogi v Državni založbi). Vsa podjetja pa si morajo priskrbeti tudi novo matično knjigo na obrazcu 0,64 in prepisati v njo vse vpise iz dosedanje matične knjige, in sicer v istem zaporedju, da ne bi prišlo v delovnih knjižicah, kjer so matične številke iz dosedanjih k'Mif vpisane (stran 6, prvi stol- pec), do precrtavanja. Po vsem tem pa je potrebno pripom- niti, da privatni delodajalci ne vpisu- jejo v delovne knjižice svojih delavcev prav nobenih podatkov za socialno za- varovanje. Ni še p>repozno. Delovnim knjižicam bomo vrnili nj'ihov pom.en; zato pa mo- ramo z dosedanjo prakso takoj prene- hati in prilagO(3iti naše poslovanje z veljavnimi predpisi, ki so enotni za vso našo državo, in ki ne dopuščajo prav nikomur nobenih izjem. Plenarna seja Olepševalnega in turističnega društva VECJA gradbena dela — ustanovitev stalne turistične konference — grad n ja ljudskega kopališča — povečanje dvorane v narodnem domu — 30 let društva Pretekli petek zvečer se je sestal k plenarni seji širši odbor Olepševalnega in turističnega društva, da pretrese delo upravnga ter ostalih društvenih odbo- rov v zadnjih mesecih. Seja je bua zelo dobro obiskana. Obširna poročila so po- dali predsednik upravnega odbora Rado Jenko, predsednik propagandnega od- bora Zoran Vudler in društveni blagaj- nik CkKinik Viktor. Iz poročil je bUo razvidno, da je društvo v letošnji sezoni uspešno delo- valo na vseh področjih. S sredstvi, ki so jih dala društvu na razpolago pred- vsem mestna občina in pa delovni ko- lektivi, je društvo postavilo godbeni paviljon v mestnem parku in v njem vsako nedeljo preko poletja organiziralo koncerte, dalje je izvedlo celotno ure- ditev Kocenovega trga z lastno gradbe- no ekipo, uredilo plot in pločnik v za- hodnem delu Razlagove ulice, nasad in zid na Slomškovem trgu ter nadaljevalo z ureditvenimi deli na Starem gradu. S številnimi dopisi je društvo opo- zarjalo podjetja, ustanove in zasebnike, da naj skrbe za red in snago in da naj odpravijo razne pomanjkljivosti. Naj- bolj kričeče primere pa je društvo ob- javljalo tudi v Tribuni Olepševalnega in turističnega društva v Savinjskem vestniku. Živahna je bila tudi turistično-propa- gandna dejavnost. Na pobudo društva je bila konec avgusta ustanovljena tudi »Stalna turistična konferenca« kot po- seben odbor v sklopu društva, ki zdru- žuje turistična društva in podjetja na območju celjskega in šoštanjskega okraja in že uspešno deluje. Izdane so bile naslednje publikacije: Turistično- gospodarski adresar, prospekt Celja, prospekt Stari grad v skupni nakladi 30.000 izvodov. Cvetlični odbor je propagiral cvetje, camping-klub pa je izposojeval šotore ljubiteljem narave. Vsa ta dela je uspelo društvu realizirati predvsem s prosto- voljnim delom in z delom v lastni režiji za znesek 4,000 OCO dinarjev v primeri s predračunom gospodarskih podjetij v znesku 9,500 000 dinarjev. Vsa tri poročila so sprejeli člani š'ir- šega odbora z zadovoljstvom na znanje. V živahni razpravi so dali posamezni odborniki {x>budo, da bi društvo tudi v prihodnjem letu nadaljevalo z urejeval- nimi deli na Starem gradu, predvsem pa uredilo tam iz kakega že obstoječega objekta primerno gostišče. Drugi so se zavzemali spet za še večjo snago r mestu, nekateri so zahtevali, da je po- trebno oživeti restavracijo Mlinar j er Janez na Teharju. s posebnim odobra- vanjem pa je bil sprejet predlog, naj da društvo pobudo za razširitev sedanje velike dvorane Narodnega doma, ki je postala kot edina dvorana za koncerte in družabne prireditve že pretesna. Be- seda je tekla dalje o cestah, muzeju, parkih, nasadih in spet je bilo živahno pozdravljeno sporočilo, da bo mestna občina zelo verjetno že prihodnje leto pričela z zemeljskimi deli za postavitev ljudskega kopališča, ki bo lahko že v letu 1956 služilo svojemu namenu — seveda, če bodo regulacijska dela Sa- vinje normalno pvotekala. ker sta grad- nja kopališča in pa regulacija Savinje najtesneje povezani. Obravnavana je bila tudi gradnja no- vega, Celju nujno potrebnega hotela in pa gradnja stanovanj. Ob veliki proslavi »Štajerska v borbic so društveni člani pomagali pri organi- zacijskem delu, društvo je dalo na raz- polago svoje prostore, izposodilo veliko število zastav ter s časopisnimi obja- vami pozivalo prebivalstvo, da naj kar najlepše okrasi mesto. Ob zaključku je bil sprejet program za nadaljnje društveno delo, ki mora biti v prihodnjem letu še bolj živahno. Društvo bo praznovalo v prihodnjem letu svojo tridesetletnico, ki bo proslav- ljena s številnimi prireditvami in s po- sebno zgodovinsko publikacijo. Delo društva je bilo v letošnjem letu res uspešno, za kar gre vse priznanje marljivim društvenim članom ter ljud- skemu odboru mestne občine Cel.'.e in delovnim kolektivom, ki so s svojimi sredstvi omogočili društvu izvršitev tega velikega programa. Poleg materi- alne pomoči pa je društvo imelo pri svojem delu vso moralno pomoč celot-, nega celjskega prebivalstva in je tako z marljivim delom glavno letošnjo se- zono uspešno zaključuo. Vran. Trgovsko podjetje >Volna< nam pripravlja vesel umetniški UZlTEK Ta je pa lepa. Od kdaj se gredo trgovci komedijante (razen takrat, kadar stranke prepričujejo, da cene niso vi- soke)? Brez skrbi. Ne bomo vam poro- čali o neznanih talentih, ki so po čud- nem naključju zbrani v enem kolektivu. Gre za prvi reklamno-zabavni večer, ki ga bomo imeli v Celju. V Ljubljani je to že uobičajena stvar. Taki večeri so pri trg. podjetju »NA-MA« v.=ako leto večkrat. V Celju nam je tega manj- kalo, saj življenje v celjskih dvoranah ni preveč pestro. Manjkalo zato, ker so gostovanja kvalitetnih ansamblov рк) navadi dražja, kot zmorejo vstopnice in nihče doslej ni bil pri volji, razen v enem primeru Olepševalno društvo, da bi tako stvar nekako organiziral. No, zdaj se je ojunačil kolektiv »Volne«, ki pravi, da bo reklamno-zabavne ve- čere krstu za tradicionalno navado, če bo prvi zadovoljil ljudi. Toda, kar se prav zadovoljnosti tiče, si že sedaj lahko obetajo uspeh, saj bo na tem večeru sodeloval celoten ansam- bel mariborskega »Totega teatra«, in sicer: Božo Pcdkrajšek, Tijek in Stef, Franjo Kumar. Haberl Janko, Samec Jože, Vlado Golob in Mira Bedenkova. Ta imena so dovoljni porok, da bodo Celjani stresali salve smeha. Za zmerne in prenap>ete ljubitelje mo- derne glasbe bo brez dvoma dovolj, če povemo, da bo muzikalni spored izvajal Ferry Souvan s svojim orkestrom in neizogibno klaviolino. In nazadnje javna tajna; da bo po- sledica gostovanja Ivo Robiča povečan obisk mladine, tokrat z večino na de- kliški strani. V dvorani gotovo ne bo manjkalo »špekulantov« na srečo, ker bo pri vseh treh predstavah žrebanje nagrad, ki jih podjetje »Volna« pripravlja za to pri- liko. Tako se bo ta veseli večer neka- terim sprevrgel še v večer sreče in dobička. Morda komu ne bo prav in bo dejal: kaj mj bo mešanica? Nalijte mi čistega vma! Danes je že zares težko nekaj poslušati in gledati, da ni vmes reklama. Samo odprite radio, razgrnite časopise in revije, povsod vas preganja reklama. Ce pa že drugače ni mogoče, pozdrav- ljamo tudi ta način posredovanja kul- turnih prircdtev in zabavnih večerov, kajti boljši so taki kot nobeni. Sploh se nam ni treba bati. da bi ves večer poslušali, kaj pri »Volni« prodajajo. Ko- lektiv smatra, da je zanj dovolj, če je stvar vzel v svojo organizacijo, da Ce- ljanom, torej svojim odjemalcem, nudi poleg kulturne postrežbe še nekaj za- bavnega. No, zares nas zanima, kako bodo obiskovalci 5. decembra letos, za- dovoljni? Шогdа zato nimamo več krvodataicev Res je, da je v našem časopisju büo že mnogo pisanega o potrebah, ki jih imajo naše bolnice za krvodajalce, ker jim za transfuzijo primanjkuje krvi, vendar pa odziv za to važno človeško nalogo ni ravno velik oziroma vsaj v Celju ne tolikšen, da bi lahko bili za- dovoljni. Vzrokov je verjetno veliko, gotovo največ subjektivnih, ki so morda vča- sih prav majhnega pomena. Ni izklju- čeno, da se mnogi bojijo procedure pni odvzemanju krvi, bojijo se igle in, ka- kor nekateri pravijo občutka, da ti od- teka kri Nič čudnega ni, če se zdrav človek v prostor Ji bolnice počuti neprijetno, da vpliva na njega duh po zdravilih, v belo oblečeno osebje in še mnogo drugih stvari, ki jih v dnevnem življe- nju ni navajen. Tudi postopek pred od- vzemanjem krvi morda r.a nekoga ne- gativno vpliva psihološko in pa seveda po takih vznemirjenih ljudeh napačno prenesena vesti, ki ustvarjajo nepo- treben strah, ki res ni z ničemer upra- vičen. Zadeva ni tako komplicirana lin bi res büo prav, da se vsakdo sam pre- priča zlasti zaradi tega, ker je v Celju FK)trebno doseči, da bo odstranjeno pri nekaterih nepravilno mišljenje in ne- potreben strah. Pri tej akciji predvsem ne smemo izgubiti izpred oči potrebe in koriisti za tiste, (ker v tak položaj laliko pride sleherni od nas), katerih življenje in zdravje je odvisno od tega ali bo pravočasno dobil potrebno koli- čioo in grupo. O, A, B krvi. Na to vpra- šanje ne smemo in ne moremo gle- dati tako kot neka ženska (ki verjetno ni edina), ki je sedela v bolnici in r razgovoru o krvodajalstvu najprej vpra.šala če kaj plačajo, ko pa ji je nekdo dejal, da je to delo naša člo- veška dolžnost, se je nasmejala ш od- govorila: »Ce nič ne plačajo, potem jo pa že raje sama imam.« Seveda pa ta ista ženska ni mogla odgovoriti, kaj bi storila in kakšno mnenje bi imela o ljudeh, če bi bUa ona na operacijski mizi in čakala na nekoga, ki naj bi ji da,l potrebno kri, pa bi le-ta čakal na plačilo. Se to je potrebno poudariti in tudi povedati: Odnos zdravstvenega kadra, ki dela na postaji za krvodajalce je do prihajajočih krvodajalcev ze^o dober in se iz njihovega odnosa vidi, da opravljajo važno nalogo, ki zahtev« predvsem človeka. ZGODBA Slovenskega interniranca PO PRIPOVEDOVANJU PADEZNIKA IVANA, KMEČKEGA SINA IZ TROJNEGA PRI LAŠKEM Mirko Roš: Moja zgodba se glasi tako, kakor si jo je zapisal v maju 1945 mestni re- ferent za ugotavljanje vojnih zločinov v Laškem. V njej ni psiholoških vred- not in problemov in tudi ničesar, kar bi ji moglo dati literarno vrednost, saj samo kratko našteva važnejše dogodke, kar sem si jih obdržal v spominu. Zgodba ne da besede niti mojemu naj- globljemu čustvu, ki izvira iz ljubezni do mojega ljudstva, do domačih kra- jev, rodnih poljan in gozdov, do moje družine in domače h:ëe. To čustvo, ki me je peklo vse dni in noči, je bila zavest, da ¿ivim uklenjen v sužnost ravno takrat, ko kliče domovina svoje otroke v oboroženo borbo proti oku- patorju. Tam v daljni domovini si pri- dobivajo mnogi bratje in sestre slavo junaških borcev za svobodo. Zato sem spoznal: Boljše in lepše bi bilo umreti v drznem boju proti podlemu sovragu, nego brezmočno trpeti v nečastnem su- ženjstvu. Ko je vse prestano trpljenje že daleč zc. menoj, a se mi mi'Mi še vedno to- likokrat vračajo v minula doživetja, razglabljam o vzrokih in pomenu voj- n-'gc^. dogajanja. Vedno jasnej"a in ra- zumlnvej'^a mi po^^taja krivda nemškega naroda, kajti vso večletno vojno je nemško ljudstvo moralno podpiralo svoje voditelje, zlasti še takrat, dokler so se vrstili zunanjepolitični in vojni uspehi. Tudi politično najmanj doseg- ljivi so s spoštovanjem zastrmeli v obe- tano bodočo veličino in mogočni raz- mah hitlerjanske države, pri tem pa malomarno prezrli najosnovnejše pra- vice, ki jih imajo drugi narodi, v prvi vrsti pravico do lastnega državnega in kulturnega življenja. Da pa umolkne vsak očitek vesti, je bil izdelan sve- toven nacističen nazor v znamenju kljukastega križa. Nauk o nadvrednosti nemškega človeka nad tujcem je vžgal in nemška mladina je navdušeno Hitela k orožju in pod zastavo. Zaslepljenost je rodila divjaštvo, strupen bes je oku- žil ozračje nemšk.'^ga ljudstva, ki je, čeprav viisoko civiliri^rano, rargalUo pred svetom svoj nizki kulturni nivo. Vsa mno gomili jonska nemška armada, ki je plenila, požgala, divjala in mo- rila med slovansh'mi ljudstvi, je se- staven del vseh slojev in plasti svojega naroda, tesno povezanega v svojih zlo- 6'niskih ciljih. Nihče ni dvignil glasu v obrambo nesrečnikov, ki so nedolžni trpeli wclove^ke muke po zaporih in íaborÍ9<1.h, umirali trpinčeni, prezebli in gladni z bnlnim domotožjem v srcn. Preživeli smo največji imperialistični vojni pohod, kar jih je kdajkoli v zgo- dovini sprožil kak narod. Redki so bili nekrivci in nikogar ni bilo med Nemci, ki so se priselili med nas, da bi ne bil navdušeno odohravoÄ vseh mnogih kr- šitev mednarodnih obveznosЏ in po- godb. Napram Češki je bil prelomljen monakovski dogovor, napram Poljski pogodba o nenapadanju, napram Ju- goт^к''ап, јеНка. Otroci politično ne- zan^-'ljivih staršev romajo d^-f-r^a » srednjo šolo, za obisk vseučilišča je potrebna dobra politična ocena z rdečo legitimacijo »Štajerske domovinske zve- ze«. Slovenci so odstranjeni z vseh, ko- ličkaj pomembnih položajev v javnih in privatnih službah. Vršijo se kon- fiskacije vn prisilni odkupi zasebnega imetja. Bliža se dokončni pogin slo- venskega gospodarskega, kulturnega in narodnega življenja. Kje v zgodovini narodov in njih bo- jev najdemo enačico vsem tem kruto- stim, grozodejstvom in žalitvam člo- veškega dostojanstva? Ali ta naša do- živetja ne dokazujejo globokega padca moralnega standarda nemškega ljud- stva, ki mu je bilo možno šele z no- vimi mednarodrhlmi konvencijami pred- očiti potrebo po zaščiti vojnih ujetni- kov, ujetnikov v taboriščih in parti- zanov, ki je z njimi kot uporniškimi borci ravnati enako kakor z rednimi vojaki (Na pobudo Mednarodne zveze organizacij RK so bili leta 1949 izpo- polnjeni in popravljeni predpisi o za- ščiti vojnih ranjencev, ujetnikov v ta- borišaih in cvi'nega prebivalstva v okupiranih deželah, novi pa so pred- pisi o priznanju svojstva rednega vo- jaštva partizanskim borcem. Najboljše pojmuje in najvišje ceni svobodo, komur ni bila poklonjena v zibelki, am.pak si jo je moral šele pri- boriti. Ali jo cenimo vsi dovolj? Le v njej je možna neminlr.va sreča in bratska povezanost našega ljudstva. Prestano trpljenje partizanskega borca in sužnja interniranca naj hi bilo porok srečne bodočnosti daljnjih, še ne ro- jerùlh pokol^nj. Tiidi nrihova naloga bo. da čuvajo \\dejo svobode, huma- nizma in ljubezni do dom.ovine. (Konec.) Stev. 48 »Savinjski veetnik«, dne 19. novembra 1954 Siran 9 CesarjevTalec V Ljubljani ukraden Umetnost in umetnik... To sta dve iluzorni besedi, na zunaj obdani v glo- riólo in svetlobo, zato ljudje zunaj umetniških krogov dostikrat ne vedo, lizu pav-.ljona po9tavil »preganjani« ki.p. Zdaj je treba fanta nauči bi reda in t^oslušnovti. Proč s talcem (kot da je ^ОВ neka abstraktna limonadna tema- tika!). Toda niso storili tako, kot bi ^n'.stojalo ljudem, ki se gredo odkrito ^^rbo. Naš!ii so poceni izgovor. Vedeli so, da Cesar nima dovoljenja za po- stavitev spomenika na prostoru, ki je lasft Uprave javnih nasadov. Sporočili so torej mestni vrtnariji, da stoji v Ti- voliju plastika, ki je na »črno postav- ljena« in ki ovira promet. Cesar se sicer res nima kaj prito- ževati, ker res ni storil vsega potreb- nega, da bi lahko nemoteno svoj na- klep izvršil. Toda to nii toliko važno kot dejstvo, da so bili člani upravnega odbora društva naravnost veseli, da so našli v Cesarjevem ravnanju napako. Ni bil važen način, glavno je bilo, da so mlademu kiparju pokazali kaj so vrhovi. Izid vsega tega je bil, da je Cesar iz- vršil formalno.sti tega primera. Dobil si je dovoljenje pri Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani iin kip ponovno po- stavil. Vprašanje je, kaj bodo sedaj storili njegovi nasprotniki. Nič čudnega bi ne bi.lo, če bi se kje pojavil »kri- tik«, ki bi pisal po naročilu. Ne maram trditi, da je najnovejše delo kiparja Cesarja, vrhunska umetnost, ne morem pa m.mo izjave enega največjih jugo- slovanskih kiparjev državnega mojstra profesorja Vanja Radauša, ki je v Zagrebu videl kip pri odlivanju in se zanimal čigavo delo je ter javno izja- vil, da je Cesar talentiran fant. Ta izjava ni mogla biti vljudnostna, saj je bila izrečena le direktorju livarne. Ta dogodek se komentira sam zase in je vsako nadaljnje pisanje nepotrebna (Ob premieri. 10. novembra 1954 v Mestnem gledališču) ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA Tisti, ki se ukvarjajo s psihologijo ume'tniškega ustvarjanja, se zatekajo zdaj k izjavam umetnikov samih zdaj k raziskovanju vseh mogočih dejstev, ki naj so ali ki naj bi vplivala na nastanek umetnine ali na ustvarjalni proces nasploh. Cas. v katerem je pisal Pirandello, pa je prinesel še psiho- analizo, ki je marsikako dotlej ne- premakljivo častitljivo predstavo o svetu in življenju postavila na glavo, včasih sicer upravičeno, večkrat pa je izpričala le topo obsedenost nad umišljenimi pra- podobami in kompleksi. Kdo bi se upal trditi, da se dado iz O j dipo vega kom- pleksa rešiti vse uganke sfinge, uganke, ki jih zadaja ustvarjalni proces? Ali mora umetniški tvorec res nujno biti nevrotik? Toda kaj hočemo, vse to je bilo v Evropi več desetletij visoka moda, tako rekoč zadnje odkritje^ umet- nosti in filozofije, in še danes se čara, ki ga vsebuje to polpreteklo »prevred- notenje vrednot«, ne moremo popolno- ma znebiti, ne glede na to, da privzema tudi v našem času to prevrednotenje na zahodu nove pojavne oblike v umet- nosti in ideologiji, v bistvu pa prav- zaprav ni nič novega. Pri nas doma je vse to rodilo zelo skromne umetniške sadove (Bartol je pred kratkim nekje pisal, da je največ pomenil pri vsem tem Podbevšek — izstavil je naši lite- raturi res prehudo ubožno spričevalo!), po svetu pa se je nazlegala slava ve- likih imen, med katerimi je Pirandello gotovo med prvimi. V tem znamenju je tudi prišel na celjski oder z enim od najbolj znanih del »Sest oseb išče avtorja«. Ali naj se ob njem tisti, ki brskajo po psihiki umetniškega tvor- stva, zatečejo morda k Fontano vi iz- javi, da je vse, kar beremo v svetu in v liudeh, samo odsev lastne duševnosti? Delo najbrž res ni eno od tistih, ki bi mikalo širše sloje. Verjetno se je tega zavedal avtor sam, ki je delu napisal uvod, našemu občinstvu na razpolago v Gledališkem listu. Ta nekam čudaški dramatski prijem je nek francoski lite- rarni zgodovinar imenoval subjektivi- zem. kar tudi je. Začarani ris okoli dramatikovega jaza je, priznajmo, težko preskočiti, čeorav je okvirna igra — gledališče, kakršnega gledalec pravza- prav nikoli ne vidi — začuda realistična, vsakdanja. Torla dramatikov prodor v podzavestne globine incesta, v ir4cio- nalnost, v kaos duševnega življenja sredi socialnega nereda, ta prodor nas kljub vsej pretresljivosti ne prepriča in ne ogreje. Moj osebni vtis je ta, da je avtor grešil nad snovjo in obliko. (Spomnil sem se na tisto, kar je nekoč rekel o sebi Flaubert: »Kakšne pregrehe bi bil jaz zagrešil, če ne bi bil pisal!« Pirandello pa se je znesel tudi nad tem, kar je pisal.) Morda je imel za tisti čas, ko so ga odkrivali v Vieux-Colombier (1919 do 1924), dober namen, da drži povojni evropski razrvanosti pravično, okrutno ogledalo. Avtor se duhovito igra z ose- bami in z nami, v drami pa ne najdemo tistega, česar smo navajeni — dejanja in značajev. Zato je težko ugotoviti tisto pozitivno jedro, zaradi katerega bi Pirandella kot umetnika in misleca uvrstili med velike dramatike. Osebe se kakor lutke vrte nad prepadom, avtor- lutkar pa v nas le z veliko težavo vzbuja sočutje nad njihovo svojevrstno tragiko, nad njihovim brezuspešnim na- porom, da bi si pridobile izgubljeno notranjo enotnost, zavest, da so to, kar so. Z drugo besedo, izpod njihovih nog je isti lutkar izpodnesel realna tla in zdaj jih suče na neki idealni, meta- fizični ravnini svojih konstrukcij. To je kakor iskanje tiste četrte dimenzije v slikarstvu, nečesa, kar ne more obstati, ker se upira naravi. Picassov Slepi goslar ali Mož z ovco bo ostal, ker je predmetu in obliki kolikor toliko zvest. Kadar pa umetnik odpove zvestobo predmetu in obliki, takrat izgublja umetnost svoj družbeni smoter, svoj demokratični na- men in pomen. Situacija, zgodba, zna- čaji, motivi, problemi, vse to ni med seboj v nobeni strogi zaporednosti in odvisnosti, ker nimamo občutka, da smo gledalci nekega zaključenega dela, marveč da stojimo sredi ustvarjalnega vrtinca. Upravičeno je vprašanje, če je to drama v pravem pomenu besede v smislu nekega konstruktivnega histo- rizma, proti kateremu se je v »Estetiki« zagnal tudi Pirandellov rojak Benedetto Croce. Vsaka novost gotovo ni pozitiven doprinos k umetniški zakladnici člove- štva, tudi takrat ne, če za hip odgovori na potrebe časa. Sicer pa lahko rečemo, da ni videti na obzorju posebnih zna- menj, ki bi spet napovedovala splošno čaščenje Pirandellovega, Giradouxjeve- ga ali Wedekindovega gledališča. Kljub temu p>a je prav, da se z njim spo- znamo, ob njem nam postane še bolj jasno, kam bo teater šel in kam ne bo šel v prihodnosti. Razveseljiva je pri predstavi pred- vsem ugotovitev, da zmogljivost našega gledališča napreduje. Pred letom bi kaj takega naš ansambel še ne zmogel, zdaj pa je opravil to nalogo z nekim videzom sproščenosti in solidne igralske tehnike. Igra, slog, dikcija, tempo, scena, vse je pričalo, da v ansamblu rase čut odgo- vornosti za umetniško raven našega gledališča. Režija Andreja Hienga je z nevidno taktirko ubrala in uglasila sle- herni utrip razgibanega, obširnega pri- zorišča, poudarila z močnimi toni tisto, kar je v tekstu važnega, obzirno od- rinila tisto, kar spada v suhi okvir. 2e s tem je povedano, da je režija to pot dala predstavi vse, kar je v danih raz- merah mogla, in jo lahko ocenimo kot najbolj uspelo Hiengovo režijo. Pri njej bi lahko govoril že o osebnem slogu, dobro je bila premišljena, brez bučnih domislekov. smotrna in trdna. Tudi scena Svete Jovanavića je bila v polnem soglasju z režijo. Med igralci mi je najbolj ugajal Eržen s svojo zares naravno igro, ki ji skoraj ne moremo več reči igra in niti ne potrebuje nekega opisa: nič posebnega ni bilo niti v maski niti v drži. gesti in besedi, a vendarle je vzbujal igralec vtis, da je storil vse, kar se s tako vlogo da narediti. Naj je spominjal na kak iz življenja izposojen obraz ali ne, bil je tak, da nismo pri njem prav ničesar pogrešali, čeprav ni bilo ničesar veli- kega, vse na pravem mestu, prav za- stavljeno in postavljeno in kar je morda najbolj »očarljivo«, zdelo se mi je, da igra brez napora, kakor da je ves čas živel zunaj svoje kože. Pravo nasprotje Strnada, ki je bil s svojim očetom ves čas zverižen v groznici ustvarjalnih krčev, ves napet in razpet na križ pisa- teljeve ideje brez oddiha pred bogom maščevanja, ki ga zaradi ogabnega in- cesta preganja. Popolnoma v redu. toda ta krčevitost in izmučenost bedne člo- veške kreature je nekaj, kar v nas ne vzbuja tistega, kar bi bil morda avtor rad. Ali je tudi to dediščina apeninske dramatike, ki je iz krvave rimske arene preko renesanse prav kmalu spet za- bredla v grozotnost, teiističnost? Isto velja za Mater, ki jo je igrala Mauer- jeva, Simboličnost te osebe bi bila z igralskimi rekviziti lahko še bolj stili- zirana. Pastorko je dala Mar janea Кго- šlova; brez dvoma njena doslej izrazno in igralsko najmočnejša vloga, vsaj ko- likor jo jaz poznam. Sina je z enako intenzivnostjo podal Aleksander Krošl. Ostale vloge so bile razdeljene takole: Primadono je igrala Sirnikova, Prvaka Jeršin, Drugo igralko Goršičeva, Mlado igralko Jerajeva, Mladega igralca Tom- šič. Teatrsko osebje so predstavljale še Čemetova, Frecetova, Lesova in Škofo- va kot igralke. Škof, Mirnik, Vrabl, Domjan in Duh kot igralci. Inspicient je bil Božič, suflerka Svetelškova, gar- derober Dolinar. odrski mojster Cesar, osebe torej, ki stalno delajo v gleda- lišču, ki'pa jih skoraj nikoli ne vidimo, pa so za gledališko funkcijo važne. Vra- tarja je igral Vlado Novak, Za vse na- vedene velja to, kar sem tu že zapisal: ansamblska igra je bila tako naravno sproščena, kakor doslej še v nobeni predstavi v našem gledališču. Gleda- liška kronika bo torej zapisala pred- stavo kot pomembno preizkušnjo mla- dega celjskega gledališča. T. O. v gledališču: LEPA HELENA Mestno gledališče v Celju bo 20. t. m. uprizorilo komedijo »Lepa Helena ali Veselje do življenja«, ki sta jo po Caldwelovem romanu napisala André Roussin in Madelaine Gray. Ime Andre- ja Roussina je tesno povezano z no- vejšim razvojem tiste dramatske zvrsti, ki so ji vzdeli ime bulvarska komedija; ta avtor je eden najbolj igranih piscev lahkega žanra v Evropi in ga tudi pri nas nekoliko poznamo. (Ljubljansko Mestno gledališče je uprizorilo njegovo igro »Otroci prihajajo«.) Poglavitne ka- rakteristike buivarske komedije so tale; živ posluh, za okus, ki ga v danem trenutku kažejo široki sloji občinstva, včasih rahla, včasih pa tudi dovolj ostra družbeno-politična satira, površna psi- hologija, ki se vsa opira na poskoke domiselne duhovitosti, lahka morala in konvencionalna dramaturška shema, spričo katere delo skoraj ne more zgre- šiti odrskega učinka. Kakor mnoga dela lahkega značaja, tako opravlja tudi bul- varska komedija važno družbeno vlogo: v njej se bolj nazorno kot v mnogih vrhunskih umetninah odraža vsako- dnevje neke dobe in je zavoljo tega važna v dokumentarnem in — če ho- čemo tako reči — celo vzgojnem smislu. Francoski duh ji je dal še eno poseb- nost: nespoštljiv odnos do vsakršne av- toritete. Ze v predhodnikih buivarske komediie — v semanjski burki in dru- gih podobnih formah ljudskega teatra — najdemo primere, ko so svetne veli- čine potegnjene v krog hudega posmeha. Ta tradicija ni nikoli zamrla in si je v naših dneh našla še eno obliko: parodijo in travestijo, Roussinova »Lepa Helena« prikazuje kos sveta in preteklosti, ki smo jo zve- čine vajeni videti v zrcalu poetične he- roizacije bodi v Homerjevih epih. bodi v delih grških tragikov. Delo opisuje dogodke, ki so neposredno sledili Tro- janski vojni: povratek kraljev — bratov Menelaja in Agamemnona v domovino. Toda, namesto velikih tragičnih prika- zov doživimo v tej komediji smešno družinsko afero z glavnimi osebami: možem-»copato«, kapriciozno, večno ne- zvesto in do neverjetnosti amoralno ženo ter trmoglavo hčerko, ki je s svojo ljubezensko zgodbico povzročitelj novih zapletov. Takšna deheroizacija bi uteg- nila biti kaj brž neokusna in zoprna, a avtorjev izravnavajoči, pristno fran- coski okus ji vendarle daje notranjega ravnotežja, posebno še, ker je dialog ves iskriv od duhovitosti in žive ne- posrednosti A. Okrajno društvo učiteljev v Celju fšče nove oblike svojega dela v soboto, dne 13. novembra so se zbrali k rednemu občnemu zboru uči- telji iz vsega celjskega okraja. Veliko dvorano Narodnega doma je napolnilo okoli 350 članov. Glavni del občnega zbora je obsegalo obsežno poročilo pred- sednika, tov. Pogačnik Janka, ki je v pregledni in izčrpni obliki prikazal vlo- go učitelja kot prosvetnega delavca z njegove poklicne in kulturno-prosvetne plati v mestu in na vasi. Uvodoma so vsi navzoči počastili spo- min na pokojnega tov. Bogomira Zdol- ška kot dolgoletnega člana, društve- nega predsednika, vzornega vzgojitelja, agilnega in povsod priljubljenega pro- svetnega delavca. V imenu celotnega učiteljskega zbora je nato izrekel iskre- ne čestitke tov. Brinar Josipu, upoko- jenemu meščanskošolskemu ravnatelju v Celju k njegovi 80-letnici rojstva. Prehajajoč od najvažnejših zgodovin- skih dogodkov v minulem poslovnem letu na delovanje društva, je predsed- nik poudaril še najvažnejša vprašanja, ki jih pravkar rešuje naša družba, to je ustanavljanje komun, družbeno uprav- ljanje šolstva in šolska reforma. — Podrobno delo učiteljske organizacije se razvija v manjših središčih, na se- dežih društvenih pododborov, katerim se je pridružil še deseti poodbor na Planini pri Sevnici. Članstvo je opra- vilo ogromno delo. zlasti na vaseh, kjer je poleg svojega strokovnega samoiz- obraževanja in šolskega dela posegalo v vse politično, kulturno-prosvetno in gospodarsko dogajanje vsakega kraja. Svoje počitnice so mnogi učitelji prebili v raznih tečajih za svojo izobrazbo v kmetijstvu, gospodinjstvu, petju in ljudski tehniki. Se med šolskim letom so si v poučnih ekskurzijah ogledali nekatera industrijska podjetja (Liboje, Velenje, Kidričevo) in lepoto narave (Slovenska Koroška, Logarska dolina, Pohorje). Precejšnje število članov poučuje na vajenskih in na kmetijsko-gospodarskih šolah, na katerih v tesnem sodelovanju s strokovnjaki širi in dviga izobrazbo vajenske, industrijske in kmečke mla- dine. Kljub vsem tem deiovnim uspe- hom pa je opozoril članstvo na nega- tiven pojav: zaradi prešibke stanovske zavesti je vse premalo naročnikov na »Prosvetnega delavca« in »Sodobno pe- dagogiko«. Materialno stanie šol še vedno ni za- dovoljivo. Manjkajo še učila, nepopolne so knjižnice, zlasti pa učilnice. Prizade- vanju ljudske oblasti pa se moramo za- hvaliti za razmeroma velike investicije v novo šolo v Jurkloštru, obnovo šole v Šentjurju, predvideni pa so krediti za šole na Dobrni, v Libojah. provi- zorične šole v Storah, poleg Vajenske šoli; v Cel.lu pa že raste s tal nova šolska zgradba na PoluJah. V načrtu je tudi nova šolska zgradba na Hudinji pri Celju, to je osnovna šola z 12 in nižja gimnazija s 14 učilnicami, ki bodo lahko sprejele nad 1000 učencev in s tem razbremenile vse štiri celiske sploš- no izobraževalne šole. Članstvo odobra- va ta načrt ter želi, da se čimprej uresniči. Prav tako se učiteljstvo zahvaljuje za podelitev lepega števila nagrad, ki sta jih v priznanje za uspešno delo podelila oba ljudska odbora. Ko je predsednik zaključil bogato bilanco društvenega d'Blovanja, ki sta jo dopolnili še poročili blagajnika in nadzornega odbora, je članstvo prešlo k razpravljanju. Na občni zbor so prišli tudi okrajni sekretar ZK Franc S'monič, zvezni po- slanec Hrlrna Bo74>však, pred ;ednik okraj, ljudskega odbora Riko Jerman, delegat republiškega odbora ZU tov. Potrčeva in zastopnika obeh SPK. Pri- srčno so navzoči pozdravili tudi nekda- njega predsednika celjskega uč^eljske- ga društva ter pisatelja in pesnika Roš Frana. Na željo delovnega predsednika in vseh zbcrovalcev je spregovoril sekre- tar Franc Simanič. ki se je učiteljstvu zahvalil za njegovo izvenšolsko delo na terenu. Materialni položaj šolstva je v mnogočem odvisen od pravilnega ra- zumevanja ljudskih množic za šolske in ostale potrebe. Učitelj se naj tesno poveže s terenskimi organizacijami SZDL ter pomaga krepiti socialistično zavest in dvigati ljudsko izobrazbo. Kmetijsko-gospodarske šole naj vzga- jajo kmečko mladino v dobro in stro- kovno izobražene kmetovalce in gospo- dinje. V okraju, ki ima 40 občin, bo te dni pričelo s poukom že 23 takih šol. Govoreč o pretiranih cenah in živ- ljenjskem standardu je pojasnil tudi vzroke tega pojava. S konkretnimi pri- meri je utemeljil dejstvo, da sta splošna in gospodarska politika neločljivi. Po- tem, ko je prikazal velik ugled naše države v svetovni politiki, je poročal še o snovanju komun v celjskem in Šoštanjskem okraju. Njegove prijazne in top'e besede je učiteljstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem. Po občnem zboru so se vsi udeležili gledališke predstave v Mestnem gleda- lišču. Med delom kandidacijske komi- sije je tov. Boris Fcrlinc iz učiteljišča predaval o metodiki petja na osnovni šoli ter povabil navzoče, da lahko ob določenih dnevih hospitirajo pri iw- uku na celjski vadnici. V čem je torej iskanje novih poti in oblik_^ društvenega delovanja v bodoče? Upravni odbor društva sestavljajo po- leg izvoljenih treh članov iz Celja še vsi predsedniki pododborov na sedežih bodočih komun. Vsak tak pododbor bo torej delal in reševal šolske in kultur- no-prosvetne probleme svoje komune, skupne probleme pa bodo obravnavali na sejah upravnega odbora in velikih zborih vsega učiteljstva. Za predsedni- ka društva je bil ponovno izvoljen tov. Janko Pogačnik. —nik Dr. Aleš Bebler Je obiskal Mestno gledališče v ponedeljek, dne 15. t. m. popoldne se je mudil v Celju državni podsekretar Sveta za zunanje zadeve FLRJ dr. Aleš Bebler, ki si je ob tej priložnosti ogledal vse prostore Mestnega gledališča. Ko je celjsko gledališče gostovalo v Beogradu, se je dr. Bebler z veliko gostoljubnostjo in z izrednim zanimanjem posvečal na- šemu ansamblu ter obljubil, da si bo v kratkem ogledal gledališče v Celju, S posebnim zanimanjem se je mudil v muzejski sobi gledališča. V spominsko knjigo je zapisal: »Z velikim zanima- njem sem pregledal zbirko. Kot vsi drugi znaki, tudi ona priča o Vaši lju- bezni domačo gledališko umetnost. Aleš Bebler.« Ze poznate knjigo štirih parti- zanskih avtorjev? „IN MINULA SO LETA" Dobite jo v vseh knjigarnah stran 6 »Savinjski vestnikc, dne 19. novembra 1934 Stev. 46 Iz Celja... Štiridesetietnica mature V soboio so v Celju proslavili štiri- ^cselletni jubilej maiure na celjski fimnaziji tovariši, ki so maturirali le- ta 1914 tik pred pričetkom prve sve- tovne vojne. Kljub temu, da jih je prva svetovna vojna vrgla iz šolskih klopi v bojni meiež, so vsi, razen enega, prestali obe svetovni vojni. S ponosom lahko uživajo jesen svojega življenja ЏО plodonosnem delu v svojih poklicih. Proslave so se z izjemo treh zadržanih tovarišev udeležili naslednji: dr. Bren. čič Alojzij, zobozdravnik in univ. docent v Ljubljani; dr. Brečko Franc, sodnik v pok. v Celju; dr. Gorišek Ernest, svetnik Zavoda za soc. zavarovanje v Zagrebu; Hočevar lanko, višji pravni referent pri OLO Celje; Koželj Jože, vet. svetnik v pok. v Celju; dr. Kurbus Bogdan, svetnik poštne direkcije v p. v Ljubljani; dr. Ludvik lože, zdravnik v Storah; dr. Pavlic Martin, načelnik fin. min. v pok. v Ljubljani; Pohraški Ferdo, župnik v Kapelah pri Brežicah; Smolnikar Ivan, žel. viš. komercialist v pok. v Ljubljani; Vrečko Anton, žel. viš. tehnik v pok. v Celju. Vsi imenovani so kljub 60 letom ostali krepki in vedri, da lahko prepričljivo upajo, da jim ho usoda naklonila tudi v t>odoče dočakati več takih jubilejev. Gibanje prebivalcev v Geljo v časa od 4. do 17. 11. 1994 je bU* rejenik 2t dečkoT in 28 deklic. Poročili so se: Koren Drnftotin, strojni kljnčaTničar iz Celj» in Pilko Matildn, otroška negovalka iz Celja; Oberžan Jožef, kovaški mojster iz Celja in Kandoir Antonija, kuharska pomočnica iz Celja; Uršič Albert, gradbeni delovodja in Krnšič Olga- Rozina, higieničarka, oba iz Celja; KemeričkI Franjo, skladiščnik in Maruša Angela, nataka- rica, oba iz Celja; Amon Frančišek, strojni ključavničar iz Drenika in Krumpak Ladislava« finančni knjigovodja iz Celja. Umrli so: Blagotinšek Marija, gospodinja iz Celja, stara W let; Libenšek Milena, otrok iz Libna, Videm ob Savi; Mermolja Felicita, gospodinja iz Celja, stara 81 let; Naglic Terezija, upokojenka ii Razborja, stara 66 let; Koštomaj Marija, gospo- dinja iz Trnovelj. stara 8« let; Hlebec Bojan, otrok iz Hrastnika, star 8 mesecev; Čuden Ur- šula, gospodinja iz Šoštanja, stara M let. KDO DA VEC? Na peronu celjske postaje sta vzida- «a dva zemljepisna reliefa. Eden pred- stavlja del jugoslovanske morske obale in je še kar dober, čeprav je močno •bledel. Drugi, večji relief predstavlja bl-ižnjo in daljno okolico Celja, precej- šen del Slovenije. Ta je še iz nemških easov poškodo\''an, ko nekomu ni bUo po volji ime Celje in ga je izdolbel. Ne vem, kdo je lastnik teh reliefov, ali Slovensko planisko društvo, podružnica Celje, ali Olepševalno društvo Celje, rem samo to, da je deset let dosti dolga doba, da bi bil relief popravljen, ali џа odstranjen. Ce že nekaj je, naj bo ▼ redu! Saj nam tak, kakor je, ni v čast »emveč v sramoto pred domačini in tujci, ki si ga prav gotovo ogledajo zaradi orientacije, kadar obiščejo naše bližnje in daljne planine. Popravilo seveda ne bo poceni, toda prav nič ne ávomim, da bi marskido rad odrinil nekaj dinarjev, ako bi se našlo društvo (eno ali drugo zgoraj imenovanih), ki bi se hotelo za-vzeti za 'popravilo. Jaz bom dal takoj pri oglasu zbirke 100 din. Kdo da več? F. B. KRONIKA NESREÖ 22-letni Kukovič Ivan, žel. skladiščni delavec v Celju, je na progi med Šent- jurjem in Grobelnim prišel pod vlak. Kolesa so mu odrezala eno nogo pod kolenom, poškodovano pa ima tudi lo- pahco in čeljust. Ne7avestnega so pre- peljali v celjsko bolnico. « Pesjak Cirilu iz Lopate je električni rezbarski stroj v delavnici Kolarstvo v Petrovčah poškodoval prste na roki. Rudar Uranjek Henrik iz Liboj, je po končanem delu v rudniku padel. Pri padcu si je zlomil nogo. Grocej Franc iz ŠenMlja pri Dramljah je sekal drva. Pri sekanju si je odsekal dva prsta na desni rokL * Skale Franc iz Bukovja pri Slivnici si je pri izstopu iz vlaka poškodoval nogo pod kolenom. * Jagcr Franc, stanujoč na Mariborski cesti, je padel s kolesa in se poško- doval na glavL * Vodovnik Anton iz Višnje vasi, je v Skofji vasi zadel s kolesom drugega kolesarja. Pri padcu je utrpel pretres možganov. ÏZ S0DNE DVORANE Letos poleti je bilo dvakrat vlom- ljeno v Ljudsko restavracijo na Tomši- čevem trgu. Vloma je bil osumljen Pirnat Viliem n Celja. Organi LM so 29. 6. i-^vršiH pri njem hišno preiskavo in našli večino ukradenih stvari, ciga- rete, vino, žganje itd. Pirnat je znan dotgoprstnež. 2e kot mtadolCnik je krenil na pot nepoš'enja. Le^a 1948 je bil oddan v Vzgojno-poboljševalni dom. Toda že is^eaa le*a je bil v Ljubljani •bsojen zaradi ta'vine na 6 mesecev zapnra Drugič je bil obsojen tudi v Ljnt^ljani na 1 le*o in ^ mesecev stro- gega zapora. Le*a 1952 ie bil obsojen pri Okrožnem sor'išču v Cehu na 1 le^o in R mesecev strogega zapora. To ka- zen je odslužil le*os februaria. Delal je nato na žagi lesnega podjetja »Sa- vinja«. Meseca juniia pa je zope* začel s svojo staro taMnsko prakso. V pre- iskovalnem zaporu je poskrbel za to, da ni bilo predolgočasno. Od žlic je odlomil zajemalni del in požrl najprej revoie in po+em še šest držal. Moral je bi'i operiran in je operacijo srečno prc^^al. Na preloženi razpravi je .na- vajal okoliščine, ki bi lahko kazale na to, da njegove um^ke /možnosM ni^^o čisto v redu. Poklican je bil zdravnik psihiater, ki je bil mnenja, da je obto- ženec popolnoma zdrav. Bil je obsojen na 2 le'i strogega zapora DROBNE SODNE VESTI Le^kovšek Anton, Fekner Anton in Skornšek Mar'in so dne 1. letos v Raknvljati pri Bra«lovčah vdrli v sta- novanje Kumer Franca tako, da so vezna vra*a odtrgali od podbojev, vrata pa, ki vodijo v -spalnico Kumer Franca, U'Vi s pomočjo hloda. Leskovšek in Fekner sta v spalnici nro7ÌIa Kumer Francu, r'a o=i bosta ubila, p'-i čemer ga je Leskovšek u-^aril po glavi. Zaradi kaznivega dejanja krši ve nedotakljivosti stanovanja in ogrožanja varnosti so bili obsojeni: Leskovšek An'on na 1 me- sec, Fekner An*on na 1 mesec in Skorn- šek Mar'in na ''.S dni 'apora. — Vršnjak Franc je v Črnem v^bu, občina Tabor, 9. sep'emhra letos lahko tele-^no po- škodoval S'anko Ma'ildo. •Ka-'en 7 dni zapora, pogojno. — S4-le'ni poljski delavec Piki An'on i^ Migojnic je 8. 9. letos na hodniku postaje LM v l^]ru, ko je bil za'=lišan kot priča v neki ka. ;en'.ki za-'evi, žalil organa Tajniš'va za no'ranje : ar'eve Ol O Celie. K - i 10 dni apora. — 20-le'na Pevec Marija iz Boiričnice pri Sen jurju bo placala 3.000 C inariev, ker se je neupravičeno bavila s pro; ajo mleka, ki ga je naku- povala od kme ov in / cotičkom pro- dajala dalje. — 6!-leni Vri>k F'anc i S mca je 15. 6. 1954 na Ostrožnem v e! Kori nik Heleni c enarnico 1.1 jU ( inarji go ovine in drugimi sivarmL vKd.e.i 15 dni zapora, pogojno. BREZSRČNI OČE 67-letni kmečki delavec in mali po- sestnik Sikošek lože živi v Bučah pri Podčetrtku na svojem malem posestvu, katerega solastnica je do polovice nje- gova žena. Z zakoncema živi še 30- îetna hčerka Ana, ki je slaboumna. Sikošek je delj časa živel v Mariboru. Leta 1947 se je povrnil na svoj dom v Bučah. Začel je grdo ravnati z lastno ženo, še bolj pa s slaboumno hčerko Ano. Z obema se je prepiral, jima ni dajal hrane in ju naganjal od hiše. Obe sta bili po več dni i-^ven hiše. Preno- čevali in jedli sta pri drugih ljudeh. Ana tudi poleg vseh drugih nevšečnosti ni imela p-^imerne obleke. Ta primer je v tamkajšnjem okolišu vzbudil splošno ogorčenje in se je večkrat obravnaval v družbenih organizacijah. Sikošeka je sor'išče zara'-'i grdega ravnanja s hčer- ko in ženo obsodilo na 4 mesece za- pora, plačati pa mora tudi stroške kazenskega postopka v znesku 4.240 dinarjev. »DOBROTNIK« V LAŠKEM Perdih Emil, posestnik, bivši mesar in gostilničar v Laškem, se je že v bivši Jugoslaviji bavil z mešelarslvom in s prekupčevanjem živine. Perdih je lastnik peiih stanovanjskih hiš, dveh gospo- oarskih poslopij in manjšega posesiva. Uslužben je koi poslovodja mesine me- sarije v Laškem. Emil Peruih je v leiu 1953 kupil in prodal najmanj 20 glav goveje živine in 2 konja. Pri prodaji je zase dosegel velik dobiček. V Koncu pri Laškem je Perdih leta 1930 kupil od Ožek Antona posetvo za 33.000 dinarjev, ki je bilo prezadol- ženo. Posesivo je merilo okrog 12 ha. Ožek je še po prodaji ostal na pose- stvu in ga obdeloval do leta 1946, ko je bilo posestvo v smilu zakona o agrarni reformi razdeljeno. Perdihu je osialo 3 ha zemlje, hiša in gospodarsko poslopje. Na to posesivo vodi Perdih kupljeno živino, ki jo tam oskrbujejo braia Ožek in Alojzija Knez, ki jim je bila doceljena zemlja pri razdeli vi. Vsi trije obdelujejo poleg svojega tudi Perdihov cel posesiva. Ti so i povedali, da Percih najmanj vsaka dva ali tri merece menja živino tako, da jo proda in prižene novo. Obdolženec pa ne zlorablja samo svoje posestvo v Spe- kula ivne svrhe, marveč daje kupljeno živino v vzrejo tut i siromašnejšim kme- tom, nakar jo preproda ali pa zamenja. Perf'ih, ki je bil /aradi prekupčevanja z živino že trikrat predka/novan, se hoče prikaza'i kot dober človek, češ da bre: plačno nudi š'evilnim kmetom usluge, ko jim daje v vzrejo živino in da pri .em ab'^olu no ničesar ne zasluži. Pri zamenjavi, oziroma prodaji goveje živine pa je ^'elal skorai vedno z »iz- gubo«. Sodišče je Perdiha zaradi ne- dovoljenega trgovanja obsodilo na 1 leto zapora. Cena klavni živini skorai dnevno raste. To pospešujejo ravno taki ilegalni mešetarji in prekupčevalci, ki se po- javljajo na živin'=ikih sejmih. Sor'išče ni moglo upošievati zagovor obdolženca, ki se je hotel poka a'i ko' č- vek, ti je ljudem s svojimi trgovskimi posli izkazoval samo dobrote, sam pa od tega ni imel nobenih koris.i. So^iišče je mnenja, da bo le stroga kazen od- vrnila obdolženca škodljivega počcija za skupnost............................... in zaledja... TL STOR Zadnje deževje je povzročilo zopet poplave v Voglajnski dolini in kmetje so že prijavili veliko škodo na jesenskih posevkih. Treba jim bo priskočiti na E>omoč, da se škoda čim bolj popravi. « Posestniki so veseli, da se je ublažil škodljivi vpliv cinkarniškega plina, ki je še letošnjo pomlad in v poletju po- vzročil ogromno škodo v kmetijstvu. Junijsko neurje je nekaterim kmetom v Svetlem dolu popolnoma uničilo njiv- ske in travniške parcele. Pri tej nesreči pa so opazili, da jim odbornik občin- skega ljudskega odbora z njihovega področja ni priskočil na pomoč, kot je to storil odbornik iz Kanjuc tov. Videč, ki je na sejah občinskega ljudskega odbora pomagal pri oceni škode, da bi sestavili pritožbe za odmero davka. Zato bodo dobro premislili, ko bodo izbirali ljudi v bodoči občinski odbor — ko- muno. Tokrat bodo morali bolje izbrati tudi volivci na Svetini, da izvoljeni odbornik ne bo vrgel puške v koruzo in se s tem odkrižal težavnega dela za dobrobit vo- livcev. V drugi polovici novembra зе bodo volivci občine Store zopet pogovorili z ljudskimi poslanci in odborniki občine. Tokrat imajo v programu važno temo: formiranje velikih občin — komun in okrajnih skupnosti komun. Socialistična zveza delovnih liudi živahno agitira, da poskrbi za čim številnejši obisk na zbo- rih volivcev. Ker gre za važen problem, ki bo volivce povsod zanimal, bodo raz- prave na zborih volivcev tudi tokrat verjetno zelo živahne. Odborniki bodo postregli volivcem z dobrima poročili, siaj je občinski ljudski odbor zelo de- laven, nič manj pa gospodarski in so- cial no-skrbstveni svet. Pogovorili se bodo tudi o razširitvi kulturno-prosvet- nega sveta in o volitvah šolskih od- borov, ki še niso (izvoljeni po vseh šolah. Ljudje se zelo zanimajo za samouorav- Ijanje na šolah, zato bodo tudi roditelj- ski sestanki živahni. Tudi tu ne bo šlo brez podpore Socialistične zveze, ki se je lotila resnih in skrbnih priprav za izvolitev čim boljših šolskih odborov. IZPOD BOHORJA V Kozjem je dobrih lOO let star graomoči, hišni h^igieni in drugem.« Dekleta se bodo marsikaj naučila, kar jiim bo koristüo v njihovem nadalj- njem življenju. Minuli teden je bil občni zbor Kme- tijske zadruge v Žalcu, katerega se je udeležilo okrog 80 članov zadružnikov. Na zboru je bil tudi zastopnik Hmeljar- skega odbora, ki je prisotnim odgovar- jal na razna vprašanja Razpravljali so predvsem o odobritvi investicij za leto 19Ö5/56. Za gradnjo dveh hmeljarskih sušilnic s skladišči in remize za strojni odsek z delavnico je predvideno 20 milijonov din. Oprema za sušilnico din 1,200.000,—. Ograja za že obstoječo drevesmco ddn 200.000,—. Oprema delamlce din 500.000,—. Nabava kmet. strojev din 200.000,—. Nabava dveh plemenskih bikov din 200.000,—. Nabava treh "Tpiemenskih merjascev din 100.000,—. Na občnem zboru so govorili tudi o veliki razliki cene hmelju v Sav, dolini in v Banatu. Višje cene hmelja v Ba- natu ne odgovarjajo njegovi kvaliteti, s čimer so prizadeti riaši hmeljarji. Zato so sklenili, da pošljejo resolucijo na viš- je forume, da regulirajo cene na osnovi dejanske kvalitete. « V 2alcu bo veterinarski tečaj, ki se bo pričel v ponedeljek, 22. novembra. Obiskovalo ga bo 22 oseb in to 7 mo- ških in 15 žensk. Na sporedu so pre- davanja o zdravljenju živine in zaščiti proti kužnim boleznim- R. a. IZ Šempetra v savinjski dolini Preteklo nedeljo je bUo tu okrajno prvenstvo gasilskih društev v svihih vajah, in sicer v trodelnem napadu, ki je obsegalo praktični in teoretični del. Izmed devetih udeležencev so se naj- bolje odrezali Laščani, ki so zavzeli prvo mesto, drugo Store in tretje Zreče. Ženska desetina Tovarne nogavic iz Polzele pa je pokazala, da so tudi žene dobro pripravljene pomagati v nesrečL • Končno so začeli preurejevati no- tranjost šole: uredili so vodovod, so- dobno razsvetljavo, prejšnje stanovanje so preuredili v učUnico. ker so v treh imeli premalo prostora, vse učilnice pa bodo opremljene s sodobno opremo, ki jo dobavlja Okrajna lesna industrija iz Mestinja. To sicer nekaterim ni prav, češ, tudi mi smo hodili v stare razrede! Vendar, čas gre naprej... » Te dni bodo začeli s popravilom lo- kalnih cest, ki so popravila res že po- trebne, domačini pa bodo imeli pri- ložnost, po opravljenih kmečkih delih zaslužiti še kak dinar. * Občinski ljudski odbor je ob Dnevu mrtvih prav lepo uredil pokopališče, ki ga sedaj upravlja. Z zimsko dobo pa začno spet tečaji RK in PAZ, tu pa bo treba nekoliko več odločnosti, pa tudi več razumevanja ljudi... * Ob koncu še to, da so vztrajni odboj- karji zasedli v m^ariborski skupini prve silovenske lige že tradicionalno drugo mesto in se tako uvrstili _med štiri naj- boljša moštva Slovenije. Želimo jim tudi v novi sezoni uspehov. iz SoStanja Začetek defta Ljadske anöveree T nxrvi sezooii V začetku tega meseca se je pričela četrta sezona uspešnega dela Ljudske univerze v Šoštanju. Sezono je začel naš priljubljeni gost profesor Gustav Süih iz Maribora s predavanjem »Ka- tera mati je najboljša mati svojim otrokom«. Tudi naslednje predavanje istega predavatelja bo obravnavalo po- dobne vzgojne probleme. Prvo predavanje je prav dobro uspelo ob udeležbi vsaj 120 ljudi. Odbor Ljudske univerze skuša z vso vztrajnostjo še izboljšati svoje delo. Predavanja so v prijetnem okolju dvo- rane doma Svobode, pred predavanji pa bo po možnosti redno kratek kultur- ni program. Za predavanja sonaprošeni najboljši predavatelji. Razen tega bo Ljudska univerza nadaljevala s teč.aji tujih jezikov (angleščine in nemščine), z marksističnim krožkom in podobno. S takim načinom dela Ljudska uni- verza priteguje vedno več poslušalcev. Mara T. Gibanje prebivalcev v celjski okoliei y času od ». do 16. 11. 1954 je bilo rojenih 8 deklic in 13 dečkov. Poročili so se: Brilej Franc, poštni nslnžbenec in Araon Jnli- jana, gospodinja iz Kozjega; Spindler Anton- Dragomir. rudar iz Gotovelj in Cokan Štefanija, delavka iz Studene pri Žalcu; Hedrih Edvard, kmet iz St. Vida pri Planini in Cilenïek Neža, gospodinja iz Go'ovelj; Zabojnik Martin iz Do- brovelj in Zeleznuw^ Ana iz Trete; Stergar Martin, kmečki sin iz Marije Reke pri Preboldu in Derča Ana, kmečka hči iz Sešč pri Preboldu; Beg Jožef, strojni delavec iz Slovenske Bistrice in Krušič Terezija, poljedelka iz Tlak; Korei Stefan, klesar brusov iz Trličnega in Polajžer Jo- žefa, poljedelka iz 2ahenberc; Jagodic Stanislav, zidarski delavec iz Polžanske vasi in Mlakar Elizabeta, učiteljica iz St. Andraža; Kolar Maksi- milijan, kretnik iz Završ in Trobec Ivana, kiijigo- vodkinja iz Rogatca; Privšek Karel, poljedelec ii Podlešja in Deželak Karolina, poljedelka i> TrobendcHa. Umrli so: Pilih Franc, kmet iz Gotovelj, star 84 let; Rančigaj Gregor, kmet iz Gotovelj. star 72 let; Zupane Frančiška, gospodinja iz Gotovelj, stara 6? let; Vidmar Hinko, vrtnar iz Gomilskega, star i% let; Vodlak Elizabeta, upokojenka iz Gornjih Gnrč, stara 5? let; Korber Marija, po- sestnica iz Orle vasi, stara 78 let; Sikošek Ce- cilija, prevžitkarica iz Lastnica, stara 68 let; Stravs Ivan, posestnik iz Sopot, star 63 let; Gro- belšek Ana, poljedelca iz Pecla, stara 85 let; Artet Elizabeta, gospodinja iz Pake, stara let; Tosar Antonija, dojenček iz Brezen, stara 2 dni; Prah Marija, kmetica iz Rogatca, stara 58 Tet; Cestnik Ludvik, upokojenec iz Sv. Barbare, star 76 let; Tovornik Amalija, prevžitkarica iz Sliv- nice, stara 6f let; Artiček Jožefa, gospodinja iz Drobinskega, stara 75 let; Otrokar Franc, upo- kojenec z Rožnega vrha, Šmartno v Rož. dolini; Koïir Antonija iz Vrbsega. stara 24 let. Tako ne bo šlo, gospoda mojstre Pod tem naslovom je bil v zadnji števiti. Vašega cenjenega lista priobčen članek, ki g» je treba resnici na ljubo osvetliti tudi z druj. strani, da ne bi v važnem vprašanju kakršno i. vzgoja kadrov, deloval negativno, v posmei ljudem, ki so na polju pridobivanja strok*« ujakov za naše gospodarstvo tudi že neka^ doprinesli k stvarnosti, ne pa samo na papirja. Sam proces vzgajanja kadrov zahteva gotove predpogoje ter morajo biti vsakomur, ki pri te» sodeluje posredno ali neposredno, povsem jasni. Eden od takšnih osnovnih predpogojev je ii bira ljudi v času njihovega razvoja za posa mezne poklice, da se ne bi posledice kasnejr kruto maščevale. Menda je vsakomur jasno, 4« je življenjski standard strogo odvisen od racio- nalnosti proizvodnje, s slabim kadrom pa, ki m* bo enakovreden naslednik sedanjega, lahko 1» pričakujemo poslabšanje kasnejše proizvodej» — dexacionalizacijo — z eno besedo zaostajanj«- za napredkom. Napredek zahteva dnevno: vla- ganje novih energij v proizvodnjo, prizadevne sti, iskanje novih donosnejših ))rocesov, prak tičnejših in prikupnejših izdelkov itd., tore^ velike eapore in nenehna prizadevanja. Postav- lja se vprašanje, ali ima smisel vlagati napore v popolnoma indiferenten naraščaj, ki je brer vsakega smisla, ambicije, torej, ki ne posednj* niti elementarnih osnov za bodočega strokov- njaka. Potemtakem nam zdrav razum pove, da ne bomo šli po poti razvodnjavan ja proizvoi- nje, ker bi to bilo nekaj, kar se v bistva zoperstavlja interesom skupnosti in družbeni vreditvi, marveč bomo šli po poti izbiranja pravih ljudi za strokovne poklice, tistih, ki čakajo tam nekje zadaj, polni volje in vseli »stalih prvin za bodoče njihovo strokovno iz življanje. Le na ta način bomo razcveteli proiis- vodnjo in jo prignali v korak z ostalo napreda« proizvodnjo v »vetu. Nikakor ne bi bilo prav, da bi se torej » črko zakona zaščitile cokle napredka, medtee \ ko ima duh njegov povsem druge cilje. Zatoref. nikomur potnne in pustimo le prave ljudi ■» prava mesta. V (em smislu je bila izvršena razveza иСше pogodbe Ж vajenko Leskošekovo. Za svoje ie- popol jnjevan je brezbrižna in nedovzetna, je čakala, da ji bo kdo po sili vlivaj znanje m* spretnost, po več mesecev ni izvrševala zadanih naloff in ni pristopila k vajam med tem, k» skoraj ni bilo nedelje, da ne bi celo v sprei»- stvu starišev ponočevala po gostilnah do befe zore. Se celo slabši odnos do učnega razmerjar- je kazal njen oče, mcžnar v Marijagradcu, saj., je na javnem mestu eovoričil: »Do konca ибве^ dobe TO bo Se že držal, praktično delo ni vaŽB». bi bilo res škoda truda, sai ne bo ostala v stroki, le da konča obrtno šolo, ta ji bo k*.- ristilac! Res bi rad videl tistega, ki bi v takih pri- merih še hotel sejati seme na nerodovitna ti«, ko je očitno, da v predmetnem primeru ne gre za drugo, kol vleči otroške doklade in z njiâi. premostiti leta do gospodinjstva. Navedba pisca glede podmetanja noge tîk pred pomočniškim izpitom izvene v klevetanje^ ker je učna pogodba sklenjena na triletno dob«,, ki izteče šele 1. decembra prihodnjega leta. Po- godba je registrirana na merodajnih mestih inr vse do spora ni bilo glede učnega roka nikakSi prigovorov. Sedaj naekrat pa zbornica zahteva., da se napoti vajenka k pomočniškemu izpitu dveletni učni dobi, ker je po šele izišli nomea- klaturi lesna galanterijska stroka razvrščea* skupno z lesostrugarsko. le-ta pa ima predpi- sano dvoletno učno dobo. Zanimivo je, kako v takih vprašanjih deluje strokovna šola, ki je pravzaprav odgovorna, ¿a se nesposoben kader vleče iz razreda v razrei. l^o sedanjih predpisih ima namreč šola večje; pravice kot podjetja. Če šola negativno ocoeá učenca, on avtomatično odpade tudi od prak- tičnega pouka, če je narobe, pa se pojavl/e kup komplikacij kakor v predmetnem primeru. Ker pa je v krajih, kjer je obstoj vajenskih šol odvisen od števila učencev, učni kader za- interesiran, da otidrži čim večje število učence* zaradi opravičevanja potrebe in obstoja oUrtae^ šole — ta pojav je v Laškem — da se taki- vajenci obdrze za vsako ceno tudi za prihodnje letu samo zaradi številke, kijui> slal>im učnu* \ Ukpekum. Zaio je treba oustuj lakiU sui uredië tako, da ne bodo odvisne od taksnih skodljivifc tenueuc. Zato se je torej zavlačevalo tudi v pre4- meiuem primeru s preusiiierjevaujem kadra v tisto panogo dejavnosti, do katere ima mladina večje veselje, in kjer bi lahko skupnosti bol|, koristila. iz vsega tega je razvidno, da bo treba urediti v zvezi z vzgojo kadra še marsikatero vpra- šanje, pri čemer pa Po osnovno, da tudi r»- ditelji pokažejo pravilnejši odnos in delovanje* v tem važnem vprašanju. Kopač Mirko in Jože V LaSkem je treba pohiteti z sradnjo novih siano«an| Laščani zase zatrjujejo, da ni zlejMi kje tako velike stanovanjske stiske, kot je v Laškem. Veliko število stanovanj je spdoh neprimernih in se ljudje stJu- skajo po kleteh in podstrešjih. Najboljt prizadeti so delavci tovarne in rud- nika. V Laškem ves čas po vojni niso zgradili niti ene nove stavbe, ljudi pa prihaja v Laško vedno več, saj je sam«> »Voina« kapaciteto aeiavstva povečala od nekdanjih 120 na 350. Stavba ртг restavraciji, Henko, kjer bi lahko в družin našlo stanovanje je v gradnji že 8 let. Začela jo je že »Volna« in jo prepustila občimi. Tej pa je zmanjkale* kredita in je stavba »obsedeia« v su- rovem stanju. V poslopju MLO še danes stanuje T strank, ki jih bo treba preseliti пекаш drugam, ker bo bodoča laška komuna potrebovala več prostorov. Toda kam s temi ljudmi? Prav tako bo treba tudi stranke, ki stanjujejo v pekarni pre- seliti, ker gradijo novo parno pekarno, ki mora biti letos gotova. Trenutno gradijo v Laškem štiri nove- stanovanjske stavbe v mestu samem, kjer bodo pridobUii 12 stanovani, z man- sardami pa še 4. Nekaj tudi adaptirajo, vendar bo vse skuoaj pvomenün le kapi i o v morje perečih stanovanj skilr problemov v Laškem. SLOVO OD MARIJE VERTACNIK Pretekli teden so v Vojniku mnogo- številnii sorodniki, prijatelji in znanci spremili na zadnji poti plemento ženolno boli: in trplienja., Bila je pravi vzor plemenite in močne sloven'^ke matere. Nait'^žii dn'^vi nie- nega življenia so bili, ko je m-^d vo'no izgubila dva sinova ter domačijo. Ven- dar io tudi to ni strln in bi kma^u včakala 10-letnico osvoboditve, da ji bolezen ni predčasno je bilo v v^.liko uteho, da je plemenita mati ime^a v<^'^ čas svoiega živlienia — kakor tu'li ob smrtni posteli — ob svoji ki so jo v lepem števil« spremiü tudi na zadnji poti. S*ev. 46 »Simtqcto T^teikc, dne 19. novembra I9M Stran 7 Jurček Kraiovec: S potovanja na Bližnji V VELEMESTIH ETNOGRAFI NIMAJO KAJ ISKATI Velemesta hi lahko vzporejali z esperantom in židovstvom. Vele- mesta enotofiavno zAxnssejo vse jpoisebnosti, ki Oiaxacujejo näic narod in ustvarjajo unternacionaiuem veiemedtnega prebivaisiva. Nekdo je dejal, da bi v^em narodom sveta marali prišteti še enega, in ta bi ee moral imenovati Velemesitjani. Podobno sem opazil tudi v Kairu, ki je največje mesto na afriški celini in s svojimi dvemi milijoni spravlja pod sitreho desetiino vsega egipčanskega prebivalstva. Zaman sem si dopovedoval, da bo Кашго go- tovo nekaj poseonega med drugimi velemesti, pa sem se motil. Loči se le v odtenkih od kakega miiijoiLakega mesta i:.vrope. V xirbanistnènem pogledu prav nič. Edino bi morda biLo to, da nimajo cestne kanalizacije, ker skoraj nikoJii ne dežuje. Arhitektonski izgled Kaira se seveda razli- kuje od Dunaja, od Rima pa najbrž ne veliko, kjer gotovo prevladujejo ravne strehe. Toda kiot v Rimu so v Kairu večnadstropne palače, med njimi široke avenije in ožje zvecme ulice, tramvaji, metro, avtobusi in na tisoče avtomobilov. Moderen pix>met je zahteval moderne ceste, mo- derne mostove. Internacionalna pestrost obiskovalcev je zahtevala splo- šen stil javniih lokalov in če so se arhitekti trudili dati le-tem tipičnost, je to hotenje očitno. Tujcev se gnete po mestu, da moraš imeti srečo, če si naletel na rojenega meščana. Kot drugod je tudi tu v središču mesta nakopičeno bogastvo, toda bolj ko greš navzven, revnejše je vse. No, in v tem mednarodnem tempu in obličju velemesta so posamezne znamenitostii, muzejske vrednosti, na katere so domačini ponosni. Kot je Dunajčan hitro pripravljen pokazati kje je Schönbrun ali katldrala sv. Štefana, kot vam v Rimu hitro povedo, da se splača ogledati kolo- seum in vatikanske umetnine, taiko se v Kairu ponašajo s CLIaUo, novim in stanim Heliopolieom, piramidami v Gizeh ih enim največjih zooloških vrtov na svetu ter seveda tudi z bogatimi miizeji, moéejamá itd. Tudi New York, ki sicer nima slarinisikih posebnosti, ima dosti pvosebnosti, ki ga naj ločijo od drugih velemest. Zategadelj že vsak tujec ve, da mora najprej obiskati te znameniLtosti in da je vseeno, če si potem še ogleda trgovine, hotele, bare in podobne običajnosti v teh nepreglednih morjih hiš. — Torej bi tudi v Kairu etnografi ne imeli kaj iskati, razen v muzeju. NIL JE EGIPČANOM VEC KOT AMERIČANOM INDUSTRIJA Nobena reka na svetu ni in ni bila bolj pomembna za ozemlje po katerem teče. Donava veliko pomeni južnovzhodni Evropi, pa biL le shajala brez nje. Egipčani pa si niti zamisliti ne morejo žiivljenja brez Nila, Zanje je to sveta reka, je tok življenja. V starem Egiptu se je domala vsa religioznost opirala na Nil in sonce. Kult Izide in Ozirisa je rodJ Nil. Skozi tisočletja se je ohranila šega, da je poseben praznik posvečen njemu. Nekoč so vsako leto darovali božanstvu Nüa bogate Jadrnice na Nilu v njegovem reguliranem toku skozi Kairo darove, med temi tudi najlepšo sužnjo. Se danes so na praznik Ntila naj- večje nacionalne slovesnosti. Tisti dan plava na njegovih rjavih vodah cvetje, slaščice in druge dobrote. Praznik NiiLa zasenči zakoreninjeno praznovanje pomlajevanja sonca pri severnih narodih, s katerim na- znanjajo in pozdravljajo prihajajočo pomiLad in z njo novo življenje ter rodovitnost. (To praznovanje je itimska Cerkev spremenila v božične praznike). Toda v tem ni nič čudnega, Nu je dejansko viir življenja egipčan- skega ljudstva. Brez Nila bi bila ta dežela pusta. Tu bi nikoli ne stali templji in piramide — spKMneniki prastare kulture in nikoli bi na teh tleh ne zi-aslo milijonsko mesto. V teh krajih skoraj nï.iodi ni dežja. Včasih malo rose, drugače pa nainejo desetletja, da doživijo naliv. Tako leto osrtane v six>minu, kot bi si mi z^Fwmnili zimo, ki bi bila brez snega. No in ker je Egipt pretežno agrarna zemlja, sii ne moremo predstavljati poljedeMva brez vode. Ker ni dežja, opravlja to dolžnost Nil. Vsako leto poplavi vso dolino in napvolni prekope in jarke. Voda zemljo napoji in po gnoj L Pa tudi drugače se pretaka po tisočletja starih prekopih in jarkih umazana voda, s katero zalivajo felahi svoja F>olja. Sonce je močno in hitro pridelke izzori, Nil pa jim daje dovolj mokrote. Egip- čanski felah ne p>ozna zime, ne pozxxa mirovanja zemlje. Vse leto sadi in seje, vse leto pospravlja in žanje. Nu poplavi vsako leto nad 8000 kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje. Zato so v Egiptu običajne tni žetve na leto. Pozimi dozori pšenica, ječmen, bob, čebula, lan litd. Poleti bombaž, riž, koruza, sladkorni trs. Vmesno letino imenujejo Nui, ko pospravijo spet riž, koruzo, proso itd. Takšen je torej Nil — sveta reka. Nisem si mogel kaj. Cim sem reko zagledal, sem se napotil peš po njenem reguliranem bregu. Njene vode me niso mikale. Rdečkasto rjave barve je in neprozorna, toda mogočna in grozeča. Kot pred tisočletji, tudi danes plovejo po njej ladje z jadri posebne vrste. Vmes so seveda tudi moderne jadrnice, jahte in parn.ki z lopatastimi kolesi na vsaki strani. Nekateri od teh so pravcati pla- vajoči hoteli in vue. Nil ne namaka samo rodovitno zemljo in ne daje del prehrane z ribami, temveč je tudi važna prometna žila. Šaljive zgodbe o Lemberžanih Pod gornjim naslovom je založba Ob- »•rij v Mariboru izdtla pred kratkim •drobno knjižico Nika Kureta, znanstve- »ega sodelavca Slovenske akademije. Najprej je 20 zgodb, nato pa nekaj •plošnih zgodovinsko-knjiižnih pojasnil *n končno nekaj opomb k posameznim »godbam. Šaljive zgodbe o Lemberžanih so že davno znane, pa v novejši dobi že pre- cej pozabljene, saj žive večinoma le v ^ižnji okolici samega. Pa še zaradi te- la, kje je ta Lemberg, je nastal spor, kajti v celjski okolici sta kar dva Lem- berga, eden »slavni trg pri Šmarju tik »od Pečico in Bočem«, drugi pa je grad •a strmiini v bližini Dobrne pri Celju, ^vi pač pride pri naših zgodbah edini ▼ poštev, kajti te zgodbe govore o kra- ju, a ne posameznem gradu. Kraj sam ^aa imeniten rotovž, ob katerem stoji pranger, znak imenitnih pravic kraja. Z rotovža pa štrli »roka pravice«, to je pest z mečem v roki, ki so ga baje »slavnic predniki prodali v dunajski muzej, na lemberški rotovž pa name- stilii pravega železnega, seveda posreb- renega, da bi zamenjava ne bila takoj očita. Sploh so se muzeji zelo pogosto гаштаД za lemberške sparine. Se pred nedavnim so bile v tamkajšnjem rolovžu slavne škrinje aktov. Pa jih je žeja po učenosti naložila na avto in jih hotela odpeljati v mariborski muzej. In se je zgodila resnična zgodba, ko je zelo na- loženi avto podrl most in so morali dvi- gati avto z vso vsebino vred. V lem- berškem rotovžu pa sedaj vl&da prazni- na; tudi muzej si ni opomogel z lem- berškim arhivom, ker še ni menda ro- jen tisti, ki bi ga prečital in objavil vsem pismenim in nepismenim Lem- beržanom njihovo pisano zgodovuno. Lemberg je pa postal za ta arhiv rev- nejši, kar je prebolel prav hrabro. Zadovoljni smo, da je vsaj en del lemberške zgodovine rešen, da so torej častno ohranjene in natisnjene lem- berške zgodbe, ki so važne ne zgolj za kraj kot tak, marveč tudi kot zgodbe same, ki nam pričajo, da jdh je ohranil pri nas Lemberg tako, kakor so jih ohranili nekateri zaradi njih slavni in znamenita kraji v Srednji in Zapadni Evropi. P. 81 i CELJSKE BODICE TRDOGLAVKA Le pojdi dol, le pojdi dol! A ona se ne zgane, na vrhu lestvice stoji IT» tam naprej ostane. Medtem že drticri ili so dol, rum, paprika in slive. A gluha je na prošnje vse, potrošnikov pozive. V obraz se z viška nam smeji in noče zlesti niže, da hi bolnikom dala lek in lajšala jim križe. Pri tri sto hoče vztrajati zaman so naši nauki. Res priti ni do živega — limoni trdoglavkk ZALOŠKI GRAD Stoji graščina zaloška na grič lepo postavljena v dolino je obrnjena in s smrekami zasenčena. Stoletja mimo nje so šla pa niso je razmajala. Se zdaj mogočni spomenik nam kaže stari čar in mik. V nadstropju prvem ostrmiš, v dvorani najdeš vse navzkrijt: do stropa sklade drv počez itti štore, korenine vmes. V salonu lepem ni miru, sekira, žaga poje tu, da se zidovi tresejo, lestenci pa žvenkečejo. Balkon graščinski poln razpok se zvrnil bo v prepad globok in le še v kupih razvalin ostal ohranjen bo spomin. Popotnika, ki mimo gre, zapeče v žalosti srce, ■ seveda le, če ni barbar, ki ni lepot mu starih mar. Ali veste___ 1. Kdo ima nafto? 2. Kdo je največji uvoznik iz- delkov ameriške letalske indu- strije? 3. Kako je nastala beseda eko- nomija? 1. Lami je znašala skupna pro- izvodnja surove nafte 667,6 mili- jonov ton. Od tega so proizvedle ameriške družbe 477,3 milijone ton, angleške 103,8 milijonov ton, ostanek proizvodnje, t. j. 96,4 milijone ton pa odpade na Sov- jetsko zvezo, Romunijo, Mehiko ter francoske oziroma venezuel- ske družbe. 2. Največji uvoznik izdelkov ameriške letalske industrije za civilni promet je Holandija. V času od leta 1947 do 1953 je uvo- zila za 55,7 milijonov dolarjev ci- vilnih avionov in pripadajočih delov. Na drugem mestu je Fran- cija s 43,8 milijonov uvožene vrednosti. 3. Beseda ekonomija je nastala iz gršMJi besed oikos = hiša in nomos ~ zakon. Prvi jo je upo- rabil grški strateg in zgodovinar Ksenofon (430—354) ter je za nje- ga dni pomenila le hišno gospo- darstvo. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO ... KDO JE NOR? Sef vpije nad svojim uslužbencem: — Zdaj res ne vem več, ste vi nori ali jaz?! — Drugi dan prinese uslužbenec potr- dilo psihiatra, češ, da je popolnoma normalen. * USTREŽLJIVA KUHARICA Gospodar je oštel svojo kuharico, češ, da posveča premalo pozornosti nočnim gostom ter da leže spat ne da bi po- vedala, čeprav jo dostikrat še rabijo. Kuharica je pri naslednji pruiki pred vsemi rekla: Gospodje, če kaj želite, me najdete v postelji Premične lestve za popravilo letal pridejo zelo prav na letališčih, kjer ne- prestano popravljajo in pregledujejo leteče stroje. Morda je ta slika še bolj zanimiva zaradi tega, ker lahko vidite po višinskem krmilu na repu letala kakšni orjaki dandanes letajo po zraku. TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »USNJE« CELJE sprejme za takojšnji nastop verziiranega prodajalca (vojaščine prostega) ali prodajalko s prakso v manufakturi in delno drobni železnini. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop s 1. decembrom 1954. — Prošnje naj se vložijo takoj na upravo podjetja »Usnje« Celje, Trg V. kongresa štev. 4. lO RAZLOGOV dia širite in naročate "Savinjski vestnik« Odkar smo začeli našo akcijo za razširitev našega lista, se je po lastnem preudarku in na posredovanje naših stalnih naročnikov pri- glasilo več sto novih. Od tega je pridobljenih tretjina s pomočjo naših prijateljev med naročniki, ostali pa brez vsakega posredovanja, kar pomeni, da so med Vami ljudje, ki so pripravljeni naročiti »Savinjski vestnik«. Zategadelj ima sleherni naš naročnik priliko in pogoje, da pridobi nekaj novih naročnikov. NAROČAJTE IN ŠIRITE »SAVINJSKI VESTNIK« z a t o : ker je glasilo najmnoSičnejše organizacije — SZDL — na področju bo- doče celjske skupnosti komun in ker je za naše podeželje najpri- mernejši časopis, ki izhaja ob petkih in ga tudi v najoddaljenejših krajih dobijo do nedelje; ker najbolj široko in izčrpno prinaša vse novice, dogodke in smernice političnega, kulturnega in gospodarskega življenja iz Celja in ši- rokega zaledja; ker ima zelo zanimivo vsebino, saj poleg važnih politično-gospodarskih in kulturnih člankov prinaša vrsto zanimivih sestavkov, črtic, po- topisov in novice iz Vašega kraja; ima redno kroniko nesreč, gibanja prebivalstva, sodno kroniko, bodice itd.; ker je po obsegu eden od najmočnejših lokalnih listov v Sloveniji in bo prihodnje leto (kot pretežno že letos) izhajal тга OSMIH straneh in več; ker bo že letos začel priobčevatt zelo zanimivo in napeto zgodbo o CELJSKIH GROFIH s slikanicami. Celjski grofje so brez dvovгa ena izmed najbolj privlačnih tem za Celje in njegovo široko zaledje; ker je najbolj razveseljivo darilo za sorodnike in znance v inozemstvu, saj vsebuje obilico novic iz domovine, stane pa za inozemstvo le enkrat toliko, kot za tuzemstvo; ker Vam nadomešča pisanje obširnih pisem za sorodnike in znance pri vojakih ali na službenih mestih izven naše republike; ker ob velikih praznikih kot so Novo leto. Prvi maj itd. prinaša na- gradne križanke z vetikim šteMom bogatih nagrad, katerih so deležni le naši stalni naročniki, medtem ko nagrade nižje vrednosti pripadajo našim bralcem — nenaročnikom; ker je njegova cena nizka. Stane le 10 din, medtem ko lastni stroški uredništva daleč presegajo prodajno ceno. Letna naročnina stane 500 din, polletna 250 din in četrtletna 125 din za vse naročnike v Jugoslaviji, za inozemstvo pa 1000 din na leto in ker uprava lista plača vsakemu, ki zbira naročnike, za enega na- ročnika, ki se naroči in plača vsaj polletno naročnino 40 din na- grade. Deset naročnikov ni težko zbrati, za kar dobite 400 din na- grade. Razlogov za širjenje in naročanje našega lista je torej veliko. Zato ne odlašajte in še danes izpolnite spodnji obrazec, ali pa ga ponudite prijateljem, sosedom in znancem! stran 8 »Savinjski vestnik«, dne 19. novembra 1954 Stev. 46 Telesna vzgoja Smučanje v osnovne šole Pod to parolo prinaša »Slovenski poročevalec< zanimivo gradivo naših najvidnejših smuških delavcev pred novo smučarsko sezono. Problem izgleda dokaj enostaven — kako razširiti smu- čanje med našo šolsko mladino in mu dati tisto mesto, ki mu po vrednosti dejansko pri- pada. S tem problemom pa se pojavlja vrsta težav, ki jih ne bo zlepa premajrati v doglednem času. Težave so nam več ali manj znane: manjka nam smučarskih učiteljev in materialne osnove (smučarska oprema, smučarske proge, skakalnice, vzpenjače itd.). Dr. Danilo Dougan, nrcdsednik SZS, se za- Tzema za napredno gledanje, da je treba smu- čarsko opremo smatrati za učilo kot ostalo športno orodje (žoge, bradljo, drog itd.), brez katerega si ne moremo zamisliti načrtnega po- učevanja telesne vzgoje na šolah! Zato bi naj bila dolžnost skupnosti, da daje materialno pod- poro vsem osnovnim šolam za nnbavo smučar- ske opreme. Le z zagotovitvijo denarnih sred- stev za nabavo smučarske opreme bi lahko pre.šli k uvedbi smu'čanja v rodni pouk na naših osnovnih šolah. Ljudski odbori in pod jetja bi s to akcijo brez dvoma razvila tudi pobudo pri starših, da bi laže in raje prispe- vali del potrebnega denarja za nabavo smu- čarske onreme svojim otrokom. Prof. Drago Ulaga navaja načelo, da pri nas o vrednosti šnorta odločajo množice in ne po- samezniki, tedaj bi pač morali neprimerno več storili za to, da bi uvedli smučanje kot obvezno telesno vzgojo v šolah. Gospodarstveniki mol- čijo ob prodajnih cenah smučarskih potrebščin. Kaj pa starši? Želji svojih otrok bi marsikdaj ustregli, če bi se odrekli »svojim dobrotamc — in tu in tam »dva, tri deci.» Navsezadnje je doslej SZJ 80 odstotkov svojih sredstev, to ie denarnih sredstev od naše skupnosti, porabila le za reprezentiranje nekaterih vrhunskih šport- nikov!!! Zimski šport ni smatrati samo za raz- vedrilo naše mladine, temveč za biološko po- trebo. Smučanje pomeni zdravo telesno vzgojo. Zdravo zaradi tega, ker razvija in utrjuje vse organe. Zimsko razvedrilo na smučeh ie za ljudsko zdravfp dragocenejše od tistih navad, ki se razvijajo т zaprtih lokalih. Cim več telesne kulture bo med ljudstvom — tem manj bo alkoholizma. Zimski šport je na- dalje pomemben za turizem in predvojaško vzgojo. I trot. Marijan Jeločnik se navdušuje za pred- log, da bi smuči postale učilo. Smučanje je danes doseglo že tolikšno stopnjo tehnične iz- popolnjenosti, da mora vsakdo, ki želi smučati kolikor toliko dobro, biti deležen sistematičnega pouka že v rani mladosti. Imeti pa mora tudi ustrezno opremo. Na dogah od starega soda ne gre več in tudi ne na smučeh, izdelanih po vzorcu plohcev starih Bločanov. Brez onreme ne gre . . . Kako naj pridejo pionirji do lastnih smuči? Smučarska zveza Slovenije in Partizan bosta letos razdelila manjše število pionirskih in mladinskih smuči. Začeto delo bo treba na- daljevati. Pomagati bodo morali tudi Sveti za prosveto in kulturo (v okrajnem in republi- škem merilu) ter razna podjetja. V Avstriji, na Švedskem in na Norveškem imajo posamezna podjetja nekakšen patronal nad določenimi šo- lami in jih vsako loto oskrbujejo v čisto re- klamne namene. T"di to bi se dalo napraviti pri nas, saj bi podjetja gotovo pokazala razu- mevanje. Pri nas potrošijo podjetja zmerom več z reklamo. Gotovo bi bilo podarjenje smuči otrokom učinkovitejša reklama, kakor vsa dru- ga. Tudi vprašanje znižanja cen smučarski opremi bo treba odločneje postaviti v ospredje. Cena bi morala bili staršem za njihove otroke dosegljiva. Pri tem ne gre le za prizadevanje obstoječih podjetij, ki izdelujejo smuči, pač pa za posredovanje odgovornih organov, ki bi lahko pri teh rekvizitih ubrali drugačen go- spodarskih kriterij. Spregovorila sla še tov. Serpan in Marijan Lipar. Tudi njihove navedbe so tehtne. Kako gledajo na ta problem pri nas v Celju? Ugoto- vitve naših najvidnejših smučarskih delavcev in pedagogov veljajo tudi za celjsko območje. Nič kaj drugačno glodanje ne more biti na tem te- renu. Za enkrat bo smučanje le še domena listih, ki razpolagajo s smučarsko opremo. Le majhen del sredstev bo na razpolago za nabavo smučk. Tu mislimo predvsem na Svet za prosveto in kulturo pri LO MO Celje, ki je pred dnevi na- kazal smučarskemu društvu 50.000 din za pionir- sko smučanje, medlem ko so bila vsa sredstva v višini 1.000.000 din nri Svetu za prosveto in kulturo OLO Celje nakazana okrnjni zvezi dru- štev Partizan in ne vemo. v koliki meri bodo vsaj del teh sredstev odvojili za smučanje. Pri- pravlja se vrsta lečaiov za pionirie v semestral- nih počitnicah in stalna smuška šola v zimskih mesecih. Celjski učileljiščniki bodo v posebnih tečajih deležni notrebnoga nouka za poučevanje smučanja v osnovnih šolah, nrav tako pa bo takšen tečaj organiziran tudi za uči*eljstvo coljski^ga okraja — seveda le za omejeno šte- vilo. To bi bilo za letošnjo leto že kar precej. Ostane nam pa še vedno ednrt problem — kako nabavili čjm večjemu številu otrok draro smuško opremo, če pri tej vel-konotozni akciii ne bo razunipvanîq vseh tistih, na katere danes na- slavljajo SOS klice za vsestransko pomoč. ZMAGALI SO FAVORITI Kar brez snega so celjski smučarji onravili svoje prvo lekinovanje v novi sezoni. Pod Tov- stom so v nedeljo oživeli travniki, po katerih so se po enominulnih presledkih spuščali smu- čar ji-tok"iovalei vsoh starosti brez sn^iičk in oboroženi 1«^ s smi-čarskimi palicami. Tudi širina vratic je bila neobičajna. Vendar brez smuči je laže smukniti skozi nje, pa čeprav so le 1 meter široka. Za največjega mojstra se je izkazal Janko Cetina pri članih in Belajeva pri ž^^nskah. — Podrobni rezultati pa so nasL'dnji: člani — proga 500 m, 25 vratic: 1. Cetina lanko — 2:"0, 2. Cetina Peter — 2:-2,2, 3. Sloklas — 2:55.0, 4. Hršič - 2:i8,0, 5. Vid čnik — 5:04,7, 6. Kopitar Jože — 3:07,6. — Mladinci (ista proga): 1. Ko- vačič 3:22,5, 2. Ajdič 3:23,0, 3. Zadravec 3:24,3, 4. Jagrič 3:25,6. — Cianico — prosra 300 m, 18 vratio: Belaj 1:04,8. — Mladinke: Slamnik 114,3, 2. Zadravec 1:24.4, 3. Brodnik 1:36,3. Pio'iirji (ista proga): 1. Poznič 1:14,3. ?. MarVovič 1:2«,0; mlni'i 'ionirii: 1. Lužnik 1:38.0, 2. Illadin 1:57.0, 5. Muhoherac 2:22.3. - 7'"agovaloi v posamozn-h skupinah so prejeli dinloino. Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno, udeležba pa ni bila najboljša. OBČNI ZBOR ZIMSKO-ŠPORTNEGA KLUBA CELJE Zimsko-šperini klub Celie se bo preimenoval v Il-kejsko-drsnlni klub Celje. Z rzironi na to, da je v Celju kar pet društev in klubov z ime- nom »Kladivar«. so drsalci in hokejisti ua zadnji seil razpravljal' o tem važnem vnrašanju in se odločili, da predlagajo občnemu zboru, da sprej- me novi naziv, in sicer »ll^kejsko-drsalni klub Celje« (okrajiavn "DK Celje). Sport-nki tega H'iba se v"pto prinravljaio na MJžajočo se sezono ter -ridno urejniejo drsa- lišče v mestnem parku í'í'-da ie le dn letos "e ne potrebnih oblačilnic, ki močno zavirajo delo ki: ba in preprečujejo, da bi se v vr le verje športne prireditve in tudi mednarodna srečanja. O vseh proble"i!h dela v kl"bu bodo razprav- ljali v neđ»\io, dne 21. novembra ob 9,"O v vrtni «. Vsi. ki se zanimate, rb'ščHe oberi zbor in s rrodlogi pomagajte agilnim članom pri njihovem delu. Nogomet_ PORAZI NA VSEH FRONTAH Zoga je okrogla in muhasta ... To staro pra- vilo še vedno drži in je obveljalo tudi zadnjo nedeljo. Kjer koli so se naši nogometaši borili, povsod so bili poraženi. Najvažnejše srečanje za Celjane je bilo na vročih splitskih tleh, kjer je Kladivar v preteklem letu poskrbel za pre- senečenje. Letos pa se je Split uspešno revan- žiral za poraz. Kljub zadnjemu uspehu doma je Kladivar zapustil splitsko igrišče poražen z 1:4 (0:1). Pričetek te tekme je bil za Kladivarja izredno ugoden. Ze v prvi minuti se je Marinček znašel sam pred vratarjem, streljal pa je »pre- mehko« in vratar je žogo lahko ujel. Le dve minuti kasneje je zopet šla po vodi idealna pri- ložnost. Marinček je zopet bil skoraj v isti poziciji, pa je le predolgo okleval z zaključnim strelom. To sta bili dve stoodstotni možnosti za dosego dveh golov, ki pa nista bili izkoriščeni. Kljub temu pa je imel Kladivar pobudo v svojih rokah še vse do 30 minute, nakar je prič; 1 de- lovati domači stroj in do polčasa so Splifčani le enkrat potresli mrežo. V drugem delu je Kla- divar močno popustil in iniciativa je bila v rokah domačinov. Rezultat se je boljšal v korist Splita na 2:0, nato iz problematične enajst- metrovke na 3:0, nakar je Dobrajc dosegel častni gol za Kladivarja iz naglega prodora. Pred tem pa je imel še idcalnejšo pozicijo. Pri stanju 20: za Split se je namreč prebil skozi obrambo, sam se je znašel prod vratarjem, pa jo streljal iz prevelike razdalje, da bi lahko ukanil splitskega vratarja. Ob zaključku so Splitčani dosegli še en gol in s tem končni re- zultat. Kladivar je v tej lekini pokazal precej slabšo igro od prejšnie nedelje. Ves čas tekme je močno deževalo. Ob takem vremenu in blat- nem igrišču pa so gostje predvedli igro na kratke pasove. Split je ubral bo'jše strune. Za- igral je borbeno in ostro, hitro prenašal igro preko nevarnih kril z dolgimi pasovi in s tem zasluženo zmagal. V nedoljo bomo v tem lotu še enkrat gledali Kladivarja in to na domačih tleh v borbi z Bi- joko. Ali bodo uspeli ponoviti igro, kot so jo pokazali proti Železničarju? Točke so Celjanom tako potrebno, dn so bo trobt potruditi /a vos izkupiček. Branik je dosegljiv. Železničar in Ljubliana pa sta že »nsla» . . . .^e dve moštvi Kladivarja sta bi'i v nedeljo poraženi. B-mošfvo je na domaponi tcrenn iz- fubilo sročanio z B-moštvom BraniVg z 2:3 (0:0)_. fra je biln izrf>dno prolan in sodnik Kunoj ni bil kos svo'i na'ogi. Mladin'^ko moštvo je gosto- valo v Vevčah in se je vrnilo domov s porazom Veleni'ki Rudar in Kovinar iz Stor =ta v zad- rj"tTi kol" Tiasto"ila v "^asavju, prvi v Trbovliah, dregi v Hrastnik". Oba sta u'r-^ela občuten poraz. Velenj^'i-i Bi'drir je izgubil srečanje z P "dar jem iz Trlio'dj z <-5 (O "i. Kovinar iz Р*лг pa nroti Bratstvu iz Hmstnika z 0:3 (0:1). Fljnb porazu ie vf>'r>nTski Rudar octal na če- t-torn moctii z 'O točkanii. Kovnar (.'ítorp) na ie do ^т^omlnd! prista' nn очтртп 'nostu s 6 točka"ii. Z?D Celie je izgubilo že druge tekmo v jf^- soii-Vorn d"!'! t'^kmovania CN^. Tokrat so od- iJali obe točki Brežicam v Broîicah z 0:1. Konij- čnni co se t'-'ornli ла do^iačih tleh siriiazniti z dolitviio točk z T^cninr'om — < Svoboda iz Fi<^ovoa je nroTnairala Dobrno iz T-b-^ve'i z ?-1. T^'^-^ln j^^c^ncVe^a d"la tekmovanja T. skiif^ine CNP še ni dokončna, ker so v znos'nnkii či» tri tekmo izgl'-dn pa, d^ bodo nogometaši iz Brežic osvojili naslov prvaka. Tabela: 1. Z.ÍD Celje 7 4 12 17:13 9 2. Partizan Knniiee 6 3 2 1 13-7 8 3. Parlizan Brežice 5 3 2 — 16:9 8 4. Svoboda Kisovcc 7 2 3 2 11:14 7 5. Usnjar 7 2 2 3 15:12 6 6. Dobrna 6 3—3 16:<3 6 7. Svoboda Trbovlje 6 12 3 12:13 4 8. Rogatec 6 1 — 5 11:30 2 Odbojka П. GIMNAZIJA - JESENSKI PRVAK Prod dnevi so celjski sr'-dnješolci in vajenci tekmovali v od'^ojki. V josenski 1'gi ce'jskih sredniih in strokovnih šol je na'l^v prvaka osvojilo mladinsko moštvo TI. gimnazije, ki je poleg ekiie iz I. "•■mnaziie daleč nrokašalo oc+ale odbojkarje. Tabela do pomladi izgleda takole: 1. 11. gimnazija 4 4 O 8:0 8 (120:34) 2. 1. gimnazija 4 3 1 6:2 6 (109:51) 3. Ekon. srednja šola 4 2 2 4:4 4 (77:100) 4. Učiteljišče 4 1 3 2:7 2 (73:126) 5. IKS 4 0 4 1:8 O (61:129) Atletika ALMANAH CELJSKE ATLETIKE Izšla je knjiga »Almanah celjske atletike«, ki jo je izdalo AD Kladivar. Obširnejšo oceno o knjigi, ki predstavlja važen dokument za zeo- dovino celjske in z njo vse slovenske atletike, bomo objavili v prihodnji številki. Knjiga je naprodaj po 500 din in se dobi pri AD Kladivar in pri Mladinski knjigi. LORGER STANKO - NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI ATLET Revija »Sportska panorama« iz Zagreba je iz- brala Lorgerja za atleta številka 1 v letu 1954 v naši državi. To mesto mu pripada po doseže- nih kvalitetnih rezultatih na visokih ovirah. — Vipotnik Andrej je na častnem 6. mestu. — Čestitamo! Rokomet RUDAR (Trbovlje) : 2SD Celje - 26:» (14:4) Mladi rokometaši Celja so iz Trbovelj prinesli poln koš golov. V prvenstveni tekmi v malem rokometu so klonili boljšim in izkuienejšim igralcem Rudarja kar z 9:26! _ Sabljanje _ SABLJASKA ŠOLA . SK Kladivar je organiziral v Celju sabljaSko šolo za moške in ženske. V to šolo, ki bo dva- krat tedensko v telovadnici 1. osnovne šole v Drapšinovi ulici in to ob torkih in četrtih od 17. ure dalje, vabi vse interesente, še posebej pa delavsko in srednješolsko mladino. Sabljanje, ki je bil pred vojno šport privilegirancev, je danes dostopen vsej mladini. Solo vodi odlični pedagog, sabljaški učitelj in trener tov. Metod Mohor iz Maribora. Sah PRIJATELJSKI DVOBOJ CSK PROTI NSK IZ NOVEGA SADA Celjski šahovski klub je imel 29. oktobra v gosteh ekipo novosadskega šahovskega kluba in z njim odigral prijateljsko tekmo na 8 deskah. Novosadčani so imeli v svoji ekipi dva šahovska mojstra, enega mojstrskega kandidata in pet prvokategornikov, v moštvu CSK pa so bili trije prvokatcgorniki, štirje drugokategorniki in eden tretjekalcgornik. Rezultat 5:3, s katerim je zma- gal NSK, je za Celjane prav lep uspeh, upošte- vajoč veliko razliko v kategorijah igralcev, po- sebno pa še, da je NSK prvak Vojvodine in že vsa leta igra v državni ligi. Za Celjane so bili uspešni: Misura na prvi deski z neodločenim rezultatom proti mojstru Totu, Draksler na drugi deski z zmago nad mojstrom Kulžinskim, Šnajder na peti deski z remijem proti mk. Me- zciu in Janežič na sedmi deski z zmago nad Bckvalacem. Za Novosadčane so bili uspešni z zmagami na tretji deski Segi, na četrti Stoja- novič, na šcsti Sašič in na osmi Popovič. Novo- sadčani so bili presenečeni nad lepo igro Celja- nov in hvaležni za prijateljski sprejem in so ob zaključku ponudili ekipi CSK turnejo po Vojvo- dini (Pančevo, Zrenjanin, Novi Sad, Subotica in Sonibor). II. TURNIR SLOVENSKIH MEST Celjski okrožni šahovski odbor je nedavno priredil II. turnir slovenskih mest v hotelu Savinja. Udeležilo se ga je 15 ekip po osem igralcev. V predtekmovanju so bila moštva po- razdeljena v tri skupine. V prvi skupini je zmagala Ljubljana z 28 in pol točke, sledijo Trbovlje s 16 in роЦ Ravne in Novo mesto s 14 in pol ter Tržič s 6 točkami. V drugi skupini je zmagal Maribor z 28 in pol, sledijo Jesenice z 19 in pol. Murska Sobota s 16 in pol, Radovljica z 10 in pol ter Zagorje s 5 točkami. V tretji skupini je zmagal Kranj s 26, sledijo Celje z 20, iostojna z 18 in pol, Hrastnik z U in pol ter Sežana s 4 točkami. Prva tri moštva vsake sku- pine so se plasirala v finale in je bil izid na- slednji: Ljubljana 54 in pol, Maribor 43 in pol, Kranj 42 in pol, Celje 35, Trbovlje 31 in pol. Murska Sobota 26, Postojna 23, Jesenice 22 in Ravne 10 točk. Ostalih šest ekip je tekmovalo v tolažilni skupini in je zmagalo moštvo Radov- ljice s 27 točkami ter se s tem plasiralo na 10. niesto, sledijo Novo mesto, Hrastnik, Zagorje, Tržič in Sežana. Moštvo Ljubljane je prejelo v trajno last pokal — darilo OSS Celje in že v drugič prehodni pokal, ekina Maribora je dobila pokal — darilo OLO Celje, ekipa Kranja pa pokal CSK. Naslednja moštva (od IV. do XII.) so prejela knjižne nagrade, ki jih je podarila Šahovska zvez^Slovenije. Tabor alpinistov Siovenije v Logarski dolini v Planinskem domu v Logarski dolini je bil preteklo soboto tabor alpinistov Slovenije, ki se ga je udeležilo nad 250 aktivnih članov alpinistov iz vseh kra- jev Slovenije. To zborovanje je organi- zirala Planinska zveza Slovenije in ga je vodil predsednik komisije za turizem tovariš Tone Bučar iz Ljubljane. Med vidnejšimi gosti so bili tovariši: ljudski poslanec Boris Ziherl, Miha Potočnik, tajnik Ljudske skupščine Slovenije, Lado Vodopivec. sekretar Sveta za kul- turo in prosveto LRS, Fedor Gradišnik, predsednik LO MO Celje, Jakob 2en, sekretar ZKS Šoštanj in drugi. Na slavnostnem zborovanju je govoril tovariš Tone Bučar o delu PSJ in med drugim poudaril, da naši najboljši alpi- nisti ne zaostajajo več dosti za favoriti svetovne alpinistike in da ni več dvom- ljivo vprašanje, ali ibomo Slovenci po- segli v svetovna velegorstva ali ne. Nekdanji instruktor za alpinistične kadre tov. Marijan Perko iz Tržiča je poročal o delovanju alpinističnega od- seka v lanskem in letošnjem letu. Po njegovi sodbi so naši AO uspešno pre- brodili prve težave in se je kvaliteta mo5no dvign'la. Slovenija ima. danes približno lOOO' plezalcev. Da je delo alpinističnih odseVov pri nas v tem zadnjem letu izredno napredovalo, nam potriiiie t?.le statistika: v letu 1954 je bilo 87 zimskih vzponov in 980 letnih, 19 plezalnih tečajev in taborov ter 8 odprav v inozemstvo. Slovenski alpinisti so na tem zboro- vanju z velikim navdušenjem 'poslušali tudi govor avtorja knjige »V naših stenah«. Tovariš Mitja Kilar je s svojim referatom nekako dopolnil uvodne član- ke v svoji knjigi, govoril je poleg tega še o okrnjenem delu medvojnih plezal- nih generacij ter se bo zaključku pri- družil Bučarjevi ugotovitvi, da se nam- reč naš alpinizem lahko meri z uspehi tujih alpinistov. Z izrednim zanimanjem so navzoči planinci sledili tudi predavanju naših najboljših plezalcev. Tovariš Kočevar je govoril o letošnjih uspehih naših al- pinistov v Franciji, tovari.5 Debeljak pa o svojih vzponih v Dolomitih. Za zabavni del zborovanja sta po- skrbeli Ober?anova godba iz Solčave in mariborski planinski oktet, ki je z ve- likim občutkom zaptl več planinskih, narodnih in partizanskih pcsm.i. TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVU CEIJE Morda so bralci že razmišljali o tem, kai je 5 »Tribuno«. Res je nekaj časa ia način dobronamerne kriüke in sveto- vanja za odpravo napak prenehal. S to š'evilko pa bomo 7opet /ačeli redno, vsak drugi teden objavljali zapažanja, na katera želimo opozori'i javnost, sve- tova'i, kri'i/iraíi, pa tudi pohvali'i, kar je pohvale vredno. Upamo, da bo tudi naše lx)doče delo vsaj toliko uspešno, kakor je bilo dosedanje. ČUVAJTE NASADE! V zadnjem času se je zopet rarpasla grda navada, da hodijo odrasli ljudje preko nasadov, otroci pa se na njih igrajo. Na šele letos urejenem Kocenovem trgu smo zadnje čase opa'ili našo mla- dino, kako se na lepi travici navdušeno žoga, skače in premetava. Starše na- prošamo, da pouče otroke, kje so mesta za igranje in da javni nasadi niso namenjeni uničevanju. Enako naj pouče mladino tudi čuvaji javnih nasa- dov, ki naj na nasade bolj pazijo. Na novem nasadu v Vodnikovi ulici, poleg II. Mestne lekarne je popolnoma na novo urejen nasad. Do nedavnega so bile vse grede zasejane le s travo, pred nedavnim pa so bila nasajena še drevesa, lepotično grmičje in cve-je. Zal pa je bila preko noči nova qre^a popolnoma shojena in to — po sledovih sodeč — od odraslih. Pozivamo prebi- valstvo, naj čuva nasade, ki so na- menjeni lepšemu izgledu mes'a ter ustvarjajo prijetnejše okolje! Čuvaji jav- nih nasadov pa naj proti odraslim uni- čevalcem nasadov postopajo brezpo- gojno strogo. VRT RESTAVRACIJE WINO KOPER« Vrt restavracije »Koper«, ki sicer ne služi več gostom za prije'no posedanje, se je spremenil v skladišče. To sicer še ne bi bilo nič hudega, če bi bilo to skladišče urejeno. Menimo, da bi bilo prav, če delovni kolek'iv te restavracije poskrbi, da se to zimsko vrtno skla- dišče uredi, les pa spravi pod strehol NE MECITE ODPADKOV PO TLEH Zadnjič sem čul naslednji pogovor dveli marljivih či-^-ilcev ulic: »Ti presneli meščani zmečejo kar vse sme'i na ces*o. kot da bi bila cesia smeišnica«, je dejal prvi. Drugi pa je pristavil: »In tako pridno luščijo kostanje in krepko mečejo Inščine po tleh«. Upravičeni sta bili pripombi leh dveh čis'ilrev naših ulic, ki jim meščani na- pravijo mnoqo več dela, kot pa bi bilo pogrebno. Ali nimamo nameščenih za odpadke dovolj košaric na v^^eh oglih in ali 5e ne hi dalo malo manj razmc- tava'i kostanjevih luščin?! V5Ì imamo radi čis+o mesto in čis*e u'irc, za'o tudi vi pri<îpevajte k vzdrže- vanju snage v mestu! ŠE JE NFKA1 N^ wer. ŠTRLECIH NAPISNIH TABEL Vkljub š'evilnim opozorilom in ukre- pom Komisije za kulturno podobo me- s+a, je še vedno nekaj na ulico š'rle- čih napisnih tabel in pa osam'jenih železnih drogov, na ka'erih so nekoč vi'^eli taki napisi. S temi zadevami prednjači'a Lilekova in Zidanškovi uli- ca. Prav bi bilo, da lastniki hiš ali pa hišni sve^'i te preostale napisne table in drogove odstranijo. »DOBRODOŠLI« .Slavolok s tem napi^^om stoji v Ro- gpšV\ Sla'ini pred ho'elcm »Poš'a« še od zbora gosüncev, ki je bil sredi me- seca oktobra. Ne vem, ali je ostal kar za prihodnjič, ali je namenjen letovi- ščarjem in bolnikom, ki pridejo v to naše zdravilišče v zimski sezoni? OBJAVE !N OGLASI Obvestilo BIROJA ZA POSREDOVANJE DELA v CELJU V ZVEZI Z IZDAJANJEM IN ZAMENJAVO NOVIH DELOVNIH KNJIŽIC Vsa podjetja, ustanove in posameznike ob- veščamo, da sprejemamo prijave in dokumente ter izdajamo nove delovne knjižice vsak dan razen srede od 8. do 12. nre. Ostali čas pa nam je potreben za urejevanje dokumentov in pi- sanje delovnih knjižic. Zato naprošamo vse, da ne prihajajo po nepotrebnem ob drugih urah ter upoštevajo navedeni čas. Prav posebno pa sporočamo, da sprejemanja in izdajanja o b sredah nI. Prosimo vsa podjetja, ustanove in posamezni- ke, da se te;ça obvestila drže, da se s tem od- pravi vsak nered pri izdajanju delovnih knjižic. S tem obvestilom l>o odpadlo tudi vsako ne- potrebno razburjanje o neobveščenosti. REFUNDACIJA PREJEMKOV OSEBAM, KI SO NA OROŽNIH VAJAH Okrajna obrtna zbornica Celje obvešča vse svoje člane, da do 15. decembra letos zahtevajo potrdila pri pristojnem Vojnem odseku v Celju za tiste svoje delavce in uslužbence, ki so bili ali so Se na -orožnih vajah, pa doslej zanje v smislu obstoječih predpisov nimajo refundiranih plač od Narodne banke. Vojni odsek Celje opozarja vse prizadete na tu označeni skrajni rok, ker se izplačila za terjatve v letu 1934 iz naslova refimducije s strani Narodne banke naknadno ne bcjdo izvršila. OBJAVA Društvo za nanrcdek gospodinjstva v Celj» prireja v prostorih II. osnovne šole kuharski tečaj ki se bo začel v prvih dneh decembra letos ia bo traja! tri mesece dvakrat tedensko. Mesečni prispev(;k bo znašal 400 dinarjev. Istočasno bo društvo organiziralo tudi tečaj za ročno pletenje ki bo razdeljen v osnovno in nadaljevalno sku- pino in bo pouk prav tako dvakrat t.dcnsko. Mesečni prispevek za ta tečaj bo zuašal 100 din. Za oba tečaja sprejema prijave naj Kasneje do konca tega meseca podjetje »Vczenina<, Celje, Prešernova ulica (prej lekarna >.Pri orlu<). NOV DOMAČ VINSKI MOŠT toči Vinarska zadruga г o. j. Brežice v svoji kleti v Celju. Dečkova cesta 14 od 5 litrov naprej po zelo konkurenč- nih cenah. Na zalogi ima tudi dobr* stara vina. Klel obratuje vsak delovni dan v času od 10. da 12. in ud 14. do I?. ure, ob sobotah p» neprekinjeno ud V. do 14. ure. POSKUSITE! ESPERANTO Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperante. Prvo lekcijo posije proti priložiivi 50 uiu Z,vez* esperantistov Slovenije, Ljutjijana, Miklošičeva cesta 7. MOHORJEVA DRUŽBA je preselila prodajalno iz Stanetove ul.ce 6 v Zid„nškovo uiico li. BRUSILCA za galvanizacijo sprejme Industrij- ska kovinarska šola Tovarne emajlirane po- sode, Celje. HihAÜ iO.wOCNlCO k dvema majhnima otro- koma sprejmem. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista. Grem za K^olUiMJSKO PO.UOCNICO. Naslov т upravi lista. PRuDAAl poceni otroški športni voziček. Naslov v upravi lista. i'ixUU.iAi ali zamenjam kratek klavir, dobro ohranjen. Naslov v u|)ra\i lisia. ZAimLinjAaI veliko trisobno stanovanje za dvo- sobno z vrtom. Pismene ponudbe na upravo lisia. NEUi^LJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 21. 11. 19Î4: dr. Biienc Maks, Celje, Can- karjeva ulica 11. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 20. nov. 10"^ 20 — Erskin-Roussin- Gray: LEPA HLLL.-.I ALI VESLLJIÌ UO ZIV- LjLiMjA — prenii,:rbki aPonma in izven Nedelja, 21. nov. i9j>4 ob 13,')0 ~ Ersk.n-Roussin- Gray: LEPA HELENA ALI VESELJE UO ŽIV- LJENJA — abonma red nedelja in i/.veii Torek, 23. nov. 1954 ob 20 — Erskin-Roussin- Giay: LEiA HhLENA ALI VESt-LJE DO 21V- LJtNJA — abonma red torek in zven Četrtek, 25. nov. 1954 ob 20 — Erskiii-Roussin- Gray: Lili'A HELEinA ALI VESELJE DO ŽIV- LJENJA — abonn-a red četrtek in izven Petek, 26. nov. 1954 ob 15 — Luigi Pirandello: SEbT OSEB ISCE ANTORJA - 11. šol. abonma Sobota, 27. nov. 19">4 ob 20 — E svin-Roussin- Gray: LEPA HELENA ALI VESELJE DO ŽIV- LJENJA — abonma red sobota (delavski) iir izven KONCERTI Koncert sopranistke Součkove in bnritonist«. Popoviča, ki bi moral biti v sredo, dne 1?. no- vembra, je zaradi obolelosti enega pevca žnl prelo.en. Upamo, da se bo mogel koncert vrniti v ponedeljek. 22. novembra. Točen dan .toncerta bomo objavili preko celjske rj'dio postij^- ter prosimo koncertne i oslušalce, da se za 7o po- zanimajo. KINO UNION. CELJE Od 16. do 19. 11. 1954: .ZLATA CELADA. — frnneo^ki fiH Od 20 do ?4. 11. 19-4: .'^'ApriT» — š-edski film- Od 25. do 29. 11. 1954: .OSRAMOČENA. - argentinski f l'n Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. ob nedeljah ob 16., 18. in :0. uri. KINO DOM. CELJE Od 9. do 14. 11. 1954: .KALNE VODE. - arsentinski film Od Ï-. do 21. 11. 1954: .NEVEST! SE MUDI. - italijanski film o'. - 2^. 1^ 19-4: ,7AT,T''BLJENC1 IZ TOLEDA. — francoski n'in Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob n;deljafc> ob 16,15, 18,15 in 20,15. RADIO C^LJE valovna dolžina 190 metrov Prenos iz radia Ljubljana in lastne oddaje PREGLED VAŽNEJŠIH ODDAJ Nedelja, 21. novembra: 15,00 Celjske novice 13,10 Komorni moški zbor iz Celja na poti v Trst (reportaža) — lastua oddaja 15,30 Želeli ste — poslušajtel 15,30 Po naši lepi deželi — Bojan Kardelj: Makedonija 16,00 Javni veseli večer Radia Ljubljane 19,(H> Radijski dnevnik Ponedeljek, 22. novembra: ' 16,00 Celjske novice 16,10 Razgovor s predsednikom LO MO tovarišem Gradišnikom (ponovitev)^ 16,30 Želeli ste — poslušajie! i 17,10 V svetu opernih melodij 1 18,00 Radijska univerza i 18,13 Igrajo veliki zabavni orkestri 18,30 Zdravstveni nasveti Torek, 25. novembra: 16,00 Celjske novice 16,10 Objave in želje iz Celja 16,30 Želeli ste — poslušajte! 17,10 Popoldanski simfonični koncert 18,10 Moški komorni pevski zbor iz Celja poje narodne pesmi pud vodstvom Egona Kuneja 18,30 Športni tednik Sredo, 24. novembra: 16,00 Celjske novice 16,10 Objave in želje iz Celja 16,30 Želeli ste — poslušajte! 18,00 ljudje med seboj 18,50 Mednarodna radijska univerza 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Četrtek, 25. novembra: 16,00 Celjske novice 16,10 Objave in želje 16,30 Želeli ste — poslu.šajte! 18,00 Okno v svet 18,10 Pesem skozi stoletja 18,30 Modni kotiček 18,40 Skladbe slovenskih avtorjev izvaja Mariborski komorni zbor pod vod- stvom Rajka Sikoška Petek, 26. novembra: 16,00 Pregled Savinjskega vestnika 16,10 Celjski komorni zbor na poti ▼ Trst (reportaža — ponovitev) 16,30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Družinski pogovori 18,30 Iz kolektivov za kolektive 18,45 15 minut z Avgustom Stankom Sobota, 27. novembra: 16,00 Celjske novice 16.10 Zelje celjskih posliišnlcev 16,-0 Želeli ste — poslušajte! 18,00 Jezikovni pogovori 18,15 Poje mladinski zbor nižje gimna- zije Gornia Radgona 18,40 Igra tamburaški orkester pod vod- stvom Maika Siinkovi'"n Želje in objave za celjski cddainik spre- jema vratar LO MO vsak dan od 7. do 14. ure ਍ℼ佄呃偙⁅瑨汭ാഊ㰊瑨汭砠汭獮∽瑨灴⼺眯睷眮⸳牯⽧㤱㤹砯瑨汭•慬杮∽楳㸢਍格慥㹤琼瑩敬ാऊ楄楧慴湬⁡湫楪뻅楮慣匠潬敶楮敪ⴠ搠楌⹢楳਍⼼楴汴㹥਍††ℼⴭ氼湩敲㵬猢潨瑲畣⁴捩湯•牨晥∽是癡捩湯椮潣•㸯ⴭാ ††洼瑥⁡瑨灴攭畱癩∽ⵘ䅕䌭浯慰楴汢≥挠湯整瑮∽䕉攽杤≥⼠㰾敭慴渠浡㵥爢扯瑯≳挠湯整瑮∽潮牡档癩≥⼠㰾敭慴渠浡㵥瘢敩灷牯≴挠湯整瑮∽楷瑤㵨敤楶散眭摩桴‬湩瑩慩⵬捳污㵥∱⼠㰾敭慴渠浡㵥琢楷瑴牥挺牡≤挠湯整瑮∽畳浭牡≹⼠㰾敭慴渠浡㵥琢楷瑴牥猺瑩≥挠湯整瑮∽歀橮穩楮慣畮≫⼠㰾敭慴渠浡㵥琢楷瑴牥琺瑩敬•潣瑮湥㵴搢楌⹢楓ⴠ䐠杩瑩污慮欠橮앩溾捩⁡汓癯湥橩≥⼠㰾敭慴渠浡㵥琢楷瑴牥携獥牣灩楴湯•潣瑮湥㵴䐢杩瑩污慮欠橮앩溾捩⁡汓癯湥橩⁥胢ₓ䱤扩献≩⼠㰾敭慴渠浡㵥琢楷瑴牥椺慭敧•潣瑮湥㵴栢瑴㩰⼯睷⹷汤扩献⽩浩条獥氯杯獯搯楬形番瑳江杯⹯湰≧⼠㰾楬歮爠汥∽瑳汹獥敨瑥•牨晥∽䌯湯整瑮是湯⵴睡獥浯ⵥ⸴⸶⼳獣⽳潦瑮愭敷潳敭洮湩挮獳•㸯氼湩牨晥∽䌯湯整瑮振獳戯潯獴牴灡挮獳•敲㵬猢祴敬桳敥≴琠灹㵥琢硥⽴獣≳⼠㰾楬歮栠敲㵦⼢潃瑮湥⽴獣⽳汤扩挮獳•敲㵬猢祴敬桳敥≴琠灹㵥琢硥⽴獣≳⼠㰾楬歮栠敲㵦⼢潃瑮湥⽴獣⽳慭瑳牥挮獳•敲㵬猢祴敬桳敥≴琠灹㵥琢硥⽴獣≳⼠㰾楬歮栠敲㵦⼢潃瑮湥⽴獣⽳汤扩洮扯汩⹥獣≳爠汥∽瑳汹獥敨瑥•祴数∽整瑸振獳•敭楤㵡⠢慭⵸楷瑤㩨㜠㠶硰∩⼠㰾楬歮栠敲㵦⼢潃瑮湥⽴獣⽳汤扩琮扡敬⹴獣≳爠汥∽瑳汹獥敨瑥•祴数∽整瑸振獳•敭楤㵡⠢業⵮楷瑤㩨㜠㠶硰
湡⁤洨硡眭摩桴›㜹瀹⥸•㸯਍†ഠ †㰠瑳汹㹥਍਍⼼瑳汹㹥਍਍††਍††㰠楬歮爠汥∽瑳汹獥敨瑥•牨晥∽䌯湯整瑮振獳猯潭瑯湨獥⹳獣≳⼠ാ †ഠ †††㰠ⴡ‭敂楧潃歯敩䌠湯敳瑮瀠畬楧祢匠汩瑫摩⁥‭瑨灴⼺猯汩瑫摩⹥潣⽭潣歯敩潣獮湥⁴ⴭാ ††਍氼湩敲㵬猢祴敬桳敥≴琠灹㵥琢硥⽴獣≳栠敲㵦⼢潃瑮湥⽴獣⽳潣歯敩潣獮湥⹴業⹮獣≳⼠ാ㰊捳楲瑰猠捲∽瑨灴㩳⼯睷⹷汤扩献⽩潃瑮湥⽴捳楲瑰⽳潣歯敩潣獮湥⹴業⹮獪•祴数∽整瑸樯癡獡牣灩≴㰾猯牣灩㹴਍†ഠ †ഠ㰊捳楲瑰琠灹㵥琧硥⽴慪慶捳楲瑰‧猠捲∽匯牣灩獴樯畱牥⵹⸲⸱⸴業⹮獪㸢⼼捳楲瑰ാ ††਍††ℼⴭ猼牣灩⁴祴数✽整瑸樯癡獡牣灩❴†牳㵣⼢捓楲瑰⽳潣歯敩⹳獪㸢⼼捳楲瑰ⴾ㸭਍††ℼⴭ਍††猼牣灩⁴牳㵣⼢潃瑮湥⽴捳楲瑰⽳煪敵祲椮汤⹥業⹮獪㸢⼼捳楲瑰ാ㰊捳楲瑰ാ †樠畑牥⡹潤畣敭瑮⸩摩敬笨਍††††湯摉敬›畦据楴湯⠠
ൻ †††††樠畑牥⡹⸧捳敲湥猭癡牥⤧昮摡䥥⡮猧潬❷㬩਍††††ⱽ਍††††湯捁楴敶›畦据楴湯⠠
ൻ †††††樠畑牥⡹⸧捳敲湥猭癡牥⤧昮摡佥瑵✨汳睯⤧഻ †††素ബ †††攠敶瑮㩳✠敫摹睯潭獵摥睯潴捵獨慴瑲猠牣汯❬ബ †††椠汤㩥㤠〰〰ര †††ഠ †素㬩਍⼼捳楲瑰ാⴊ㸭਍††㰠捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍††††⼠പ ††††畦据楴湯椠据畬敤呈䱍⤨笠਍††††††瘠牡稠‬Ⱪ攠浬瑮‬楦敬‬桸瑴㭰਍††††††ഠ ††††††⁺‽潤畣敭瑮朮瑥汅浥湥獴祂慔乧浡⡥⨢⤢഻ ††††††潦⁲椨㴠〠※⁩‼⹺敬杮桴※⭩⤫笠਍††††††††攠浬瑮㴠稠楛㭝਍††††††††ഠ ††††††††楦敬㴠攠浬瑮朮瑥瑁牴扩瑵⡥眢ⴳ湩汣摵ⵥ瑨汭⤢഻ ††††††††晩⠠楦敬
ൻ ††††††††††਍††††††††††砠瑨灴㴠渠睥堠䱍瑈灴敒畱獥⡴㬩਍††††††††††砠瑨灴漮牮慥祤瑳瑡捥慨杮⁥‽畦据楴湯⠠
ൻ ††††††††††††晩⠠桴獩爮慥祤瑓瑡⁥㴽㐠
ൻ ††††††††††††††晩⠠桴獩献慴畴⁳㴽㈠〰
⁻汥湭⹴湩敮䡲䵔⁌‽桴獩爮獥潰獮呥硥㭴素਍††††††††††††††椠⁦琨楨⹳瑳瑡獵㴠‽〴⤴笠攠浬瑮椮湮牥呈䱍㴠∠慐敧渠瑯映畯摮∮※ൽ ††††††††††††††਍††††††††††††††攠浬瑮爮浥癯䅥瑴楲畢整∨㍷椭据畬敤栭浴≬㬩਍††††††††††††††椠据畬敤呈䱍⤨഻ ††††††††††††ൽ ††††††††††ൽ ††††††††††桸瑴⹰灯湥∨䕇≔‬楦敬‬牴敵㬩਍††††††††††砠瑨灴献湥⡤㬩਍††††††††††ഠ ††††††††††敲畴湲഻ ††††††††ൽ ††††††ൽ ††††ൽ ††††⼪਍⼼捳楲瑰‾਍††਍††猼牣灩⁴祴数∽整瑸樯癡獡牣灩≴ാ †††樠畑牥⹹畣䍲卓㴠樠畑牥⹹獣㭳਍††††⼼捳楲瑰ാ †猼牣灩⁴牳㵣⼢捓楲瑰⽳䱤扩搮潲摰睯⹮獪•祴数∽整瑸樯癡獡牣灩≴㰾猯牣灩㹴਍††ഠ ††㰠捳楲瑰猠捲∽䌯湯整瑮匯牣灩獴樯畱牥⵹⸱ㄱ㐮樮≳琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢⼼捳楲瑰ാ ††਍†㰠捳楲瑰琠灹㵥琧硥⽴慪慶捳楲瑰‧牳㵣⼢捓楲瑰⽳煪敵祲挮潯楫獥樮≳㰾猯牣灩㹴਍††猼牣灩⁴祴数✽整瑸樯癡獡牣灩❴†牳㵣⼢捓楲瑰⽳潢瑯瑳慲⹰業⹮獪㸢⼼捳楲瑰ാऊ猼牣灩⁴牳㵣樢⽳睯⹬慣潲獵汥洮湩樮≳㰾猯牣灩㹴਍†㰠捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍†††猠瑥湉整癲污昨湵瑣潩⤨笠␠愮慪⡸⁻牵㩬∠瑨灴㩳⼯睷⹷汤扩献⽩楐杮愮灳≸素㬩素‬㘳〰〰㬩਍††⼼捳楲瑰‾਍਍††਍਍氼湩牨晥✽䌯湯整瑮振獳㐯㐰挮獳‧敲㵬猧祴敬桳敥❴琠灹㵥琧硥⽴獣❳⼠ാഊഊ ഠ †ഠ †㰠捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍††††਍††††⠤畦据楴湯⠠
ൻ †††††␠∨猣慥捲卨牴湩≧⸩畡潴潣灭敬整笨਍††††††††潳牵散›⼢敳牡档愮灳≸ബ †††††††洠湩敌杮桴›ⰳ਍††††††††敳敬瑣›畦据楴湯⠠癥湥ⱴ甠⥩笠਍††††††††††਍††††††††††⠤⌢敳牡档瑓楲杮⤢瘮污用⹩瑩浥瘮污敵㬩਍††††††††††畳浢瑩敓牡档⤨഻ †††††††††⼠爯瑥牵慦獬㭥਍††††††††ൽ †††††素㬩਍††††††⼯敔瑸潂卸慥捲ㅨ਍††††††⠤⌢敔瑸潂卸慥捲ㅨ⤢愮瑵捯浯汰瑥⡥ൻ †††††††猠畯捲㩥∠猯慥捲⹨獡硰Ⱒ਍††††††††業䱮湥瑧㩨㌠ബ †††††††猠汥捥㩴映湵瑣潩攨敶瑮‬極
ൻഊ †††††††††␠∨吣硥䉴硯敓牡档∱⸩慶⡬極椮整⹭慶畬⥥഻ †††††††††ഠ †††††††††⼠爯瑥牵慦獬㭥਍††††††††ൽ †††††素㬩਍††††††⠤⌢敔瑸潂卸慥捲㉨⤢愮瑵捯浯汰瑥⡥ൻ †††††††猠畯捲㩥∠猯慥捲⹨獡硰Ⱒ਍††††††††業䱮湥瑧㩨㌠ബ †††††††猠汥捥㩴映湵瑣潩攨敶瑮‬極
ൻഊ †††††††††␠∨吣硥䉴硯敓牡档∲⸩慶⡬極椮整⹭慶畬⥥഻ഊ †††††††††⼠爯瑥牵慦獬㭥਍††††††††ൽ †††††素㬩਍਍††††††⠤⌢敔瑸潂卸慥捲㍨⤢愮瑵捯浯汰瑥⡥ൻ †††††††猠畯捲㩥∠猯慥捲⹨獡硰Ⱒ਍††††††††業䱮湥瑧㩨㌠ബ †††††††猠汥捥㩴映湵瑣潩攨敶瑮‬極
ൻഊ †††††††††␠∨吣硥䉴硯敓牡档∳⸩慶⡬極椮整⹭慶畬⥥഻ഊ †††††††††⼠爯瑥牵慦獬㭥਍††††††††ൽ †††††素㬩਍਍††††††⠤⌢敔瑸潂卸慥捲㑨⤢愮瑵捯浯汰瑥⡥ൻ †††††††猠畯捲㩥∠猯慥捲⹨獡硰Ⱒ਍††††††††業䱮湥瑧㩨㌠ബ †††††††猠汥捥㩴映湵瑣潩攨敶瑮‬極
ൻഊ †††††††††␠∨吣硥䉴硯敓牡档∴⸩慶⡬極椮整⹭慶畬⥥഻ഊ †††††††††⼠爯瑥牵慦獬㭥਍††††††††ൽ †††††素㬩਍††††⥽഻ †††ഠ †††ഠ㰊猯牣灩㹴਍††猼牣灩⁴祴数∽整瑸樯癡獡牣灩≴ാ †††⼠ 畓浢瑩琠敨猠慥捲൨ †††映湵瑣潩畳浢瑩敓牡档⤨笠਍††††††਍††††††晩⠠⠤⌧敳牡档瑓楲杮⤧瘮污⤨氮湥瑧⁨‾⤲笠਍††††††††慶⁲瑦⁳‽漢晦㬢਍††††††††晩⠠⠤⌧瑦❳⸩獩✨挺敨正摥⤧
瑦⁳‽漢≮഻ †††††††瘠牡攠慵㴠∠湯㬢਍††††††††⼯晩⠠⠤⌧畅偁❉⸩獩✨挺敨正摥⤧
略⁡‽漢≮഻ †††††††ഠ †††††††瘠牡甠汲㴠∠爯獥汵獴㼯畅偁㵉•‫略⁡‫☢瑦㵳•‫瑦⁳‫☢㵱•‫⠤⌧敳牡档瑓楲杮⤧瘮污⤨഻ †††††††⼠瘯牡映潌慣楴湯㴠␠✨湛浡㵥昢潬慣楴湯崢⤧瘮污⤨഻ †††††††瘠牡映潌慣楴湯㴠␠✨湛浡㵥昢潬慣楴湯崢⤧昮汩整⡲畦据楴湯⠠
⁻敲畴湲琠楨⹳档捥敫⁤⥽瘮污⤨഻ †††††††椠⁦昨潌慣楴湯℠㴽甠摮晥湩摥☠…䱦捯瑡潩⹮敬杮桴㸠〠
ൻऊउउ牵㴫✠昦潬慣楴湯✽⬠映潌慣楴湯഻ †††††††素††††††††਍††††††††਍††††††††਍††††††††⼯⠤潬慣楴湯⸩瑡牴✨牨晥Ⱗ甠汲㬩਍††††††††⼯污牥⡴牵⥬഻ †††††††氠捯瑡潩⹮牨晥㴠甠汲഻ †††††††⼠愯敬瑲∨爯獥汵獴㼯瑦㵳•‫瑦⁳‫☢㵱•‫⠤⌧敳牡档瑓楲杮⤧瘮污⤨㬩਍††††††ൽ †††素਍਍††††畦据楴湯猠扵業䅴癤湡散卤慥捲⡨
ൻഊ †††††ഠ †††††瘠牡焠㴠∠㬢਍††††††晩␨✨吣硥䉴硯敓牡档✱⸩慶⡬⸩敬杮桴㸠㈠
†ൻ †††††††焠㴠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩䙴敩摬✱⸩慶⡬
‫㴢⬢⠤⌧敔瑸潂卸慥捲ㅨ⤧瘮污⤨഻ †††††素਍††††††਍††††††晩⠠⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㉨⤧瘮污⤨氮湥瑧⁨‾⤲笠਍††††††††晩⠠⹱敬杮桴㰠ㄠ
ൻ †††††††††焠㴠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩䙴敩摬✲⸩慶⡬
‫㴢•‫⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㉨⤧瘮污⤨഻ †††††††素਍††††††††汥敳਍††††††††††ⁱ㴫∠≀⬠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩佴数ㅲ⤧瘮污⤨⬠∠≀⬠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩䙴敩摬✲⸩慶⡬
‫㴢•‫⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㉨⤧瘮污⤨഻ †††††素਍††††††਍††††††晩⠠⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㍨⤧瘮污⤨氮湥瑧⁨‾⤲笠਍††††††††晩⠠⹱敬杮桴㰠ㄠ
ൻ †††††††††焠㴠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩䙴敩摬✳⸩慶⡬
‫㴢•‫⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㍨⤧瘮污⤨഻ †††††††素਍††††††††汥敳਍††††††††††ⁱ㴫∠≀⬠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩佴数㉲⤧瘮污⤨⬠∠≀⬠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩䙴敩摬✳⸩慶⡬
‫㴢•‫⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㍨⤧瘮污⤨഻ †††††素਍਍††††††晩⠠⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㑨⤧瘮污⤨氮湥瑧⁨‾⤲笠਍††††††††晩⠠⹱敬杮桴㰠ㄠ
ൻ †††††††††焠㴠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩䙴敩摬✴⸩慶⡬
‫㴢•‫⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㑨⤧瘮污⤨഻ †††††††素਍††††††††汥敳਍††††††††††ⁱ㴫∠≀⬠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩佴数㍲⤧瘮污⤨⬠∠≀⬠␠✨䐣潲䑰睯䱮獩䙴敩摬✴⸩慶⡬
‫㴢•‫⠤⌧敔瑸潂卸慥捲㑨⤧瘮污⤨഻ †††††素਍††††††慶⁲瑦⁳‽漢晦㬢਍††††††慶⁲牵‽⼢敲畳瑬⽳焿敵祲✽•‫湥潣敤剕䍉浯潰敮瑮焨
‫✢㬢਍††††††††⼯⠤潬慣楴湯⸩瑡牴✨牨晥Ⱗ甠汲㬩਍††††††⼯污牥⡴牵⥬഻ †††††瘠牡映潌慣楴湯㴠␠✨湛浡㵥昢潬慣楴湯崢⤧昮汩整⡲畦据楴湯⠠
⁻敲畴湲琠楨⹳档捥敫⁤⥽瘮污⤨഻ †††††椠⁦昨潌慣楴湯℠㴽甠摮晥湩摥☠…䱦捯瑡潩⹮敬杮桴㸠〠
ൻ †††††††甠汲⬠‽☧汦捯瑡潩㵮‧‫䱦捯瑡潩㭮਍††††††ൽഊഊ †††††椠⁦焨氮湥瑧⁨‾⤲਍††††††††潬慣楴湯栮敲⁦‽牵㭬਍††††††汥敳爠瑥牵㭮਍††††††††⼯污牥⡴⼢敲畳瑬⽳昿獴∽⬠映獴⬠∠焦∽⬠␠✨猣慥捲卨牴湩❧⸩慶⡬⤩഻ †††††ഠ †††素਍††††⼯䔠瑮牥琠畳浢瑩猠慥捲൨ †††␠搨捯浵湥⥴爮慥祤昨湵瑣潩⤨笠਍††††††⠤⌧敳牡档瑓楲杮⤧欮祥潤湷昨湵瑣潩攨
ൻ †††††††椠⁦攨欮祥潃敤㴠‽㌱
ൻ †††††††††攠瀮敲敶瑮敄慦汵⡴㬩਍††††††††††畳浢瑩敓牡档⤨഻ †††††††素਍††††††⥽഻ †††††⼠ 敓牡档䈠牡☠吠杯汧൥ †††††␠✨琣杯汧ⵥ敳牡档⤧漮⡮挧楬正Ⱗ映湵瑣潩⤨笠਍††††††††⠤⌧敳牡档慂❲⸩潴杧敬✨楤灳慬㩹椠汮湩ⵥ汢捯❫㬩਍††††††††⠤⌧潴杧敬猭慥捲❨⸩潴杧敬⤨഻ †††††††␠✨琣杯汧ⵥ敳牡档搭睯❮⸩潴杧敬⤨഻ †††††素㬩਍††††††⠤⌧潴杧敬猭慥捲⵨潤湷⤧漮⡮挧楬正Ⱗ映湵瑣潩⤨笠਍††††††††⠤⌧敳牡档慂❲⸩潴杧敬✨楤灳慬㩹椠汮湩ⵥ汢捯❫㬩਍††††††††⠤⌧潴杧敬猭慥捲❨⸩潴杧敬⤨഻ †††††††␠✨琣杯汧ⵥ敳牡档搭睯❮⸩潴杧敬⤨഻ †††††素㬩਍††††⥽഻ഊ †㰠猯牣灩㹴਍਍††猼牣灩⁴祴数∽整瑸樯癡獡牣灩≴ാ †††␠昨湵瑣潩⤨笠਍††††††⠤⌧瑂䵮湥❵⸩楢摮✨汣捩❫‬畦据楴湯⠠
ൻ †††††††␠✨䴣湥❵⸩潴杧敬汃獡⡳愧瑣癩❥㬩਍††††††††⠤⸧癯牥慬❹⸩潴杧敬汃獡⡳愧瑣癩❥㬩਍††††††††⠤⸧潦瑯牥⤧琮杯汧⡥㬩਍††††††††਍†††††††ഠ †††††素㬩਍††††††਍††††††⠤⸧癯牥慬❹⸩楢摮✨汣捩❫‬畦据楴湯⠠
ൻ †††††††␠✨漮敶汲祡⤧爮浥癯䍥慬獳✨捡楴敶⤧഻ †††††††␠✨䴣湥❵⸩潴杧敬汃獡⡳愧瑣癩❥㬩਍††††††††⠤⸧潦瑯牥⤧琮杯汧⡥㬩਍†††††††ഠ †††††素㬩਍਍਍††††⥽഻ഊ †††␠昨湵瑣潩⤨笠਍††††††⠤⸧䉣湴敍畮⤧戮湩⡤挧楬正Ⱗ映湵瑣潩⤨笠਍††††††††⠤⌧敍畮⤧琮杯汧䍥慬獳✨捡楴敶⤧഻ †††††††␠✨漮敶汲祡⤧琮杯汧䍥慬獳✨捡楴敶⤧഻ †††††††␠✨昮潯整❲⸩潴杧敬⤨഻ †††††素㬩਍††††††⠤⸧癯牥慬❹⸩楢摮✨汣捩❫‬畦据楴湯⠠
ൻ †††††††␠✨漮敶汲祡⤧爮浥癯䍥慬獳✨捡楴敶⤧഻ †††††††␠✨䴣湥❵⸩敲潭敶汃獡⡳愧瑣癩❥㬩਍††††††††⠤⸧潦瑯牥⤧搮獩汰祡✨牴敵⤧഻ †††††††਍††††††⥽഻ഊഊ †††素㬩਍†††਍††⼼捳楲瑰ാऊ਍ഉ †††㰠捳楲瑰椠㵤戢䩳≳琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍††††⠤潤畣敭瑮⸩敲摡⡹畦据楴湯⤨笠਍††††††⠤⌧瑦❳⸩潴汯楴⡰㬩਍††††††⠤⌧潴汯楴ㅰ⤧琮潯瑬灩⤨഻ †††††␠✨琣杯汧ⵥ敳牡档⤧琮潯瑬灩⤨഻ †††素㬩਍उ਍††††਍਍††਍††††⼼捳楲瑰‾ഉऊ਍ℼⴭ氼湩敲㵬猢祴敬桳敥≴琠灹㵥琢硥⽴獣≳栠敲㵦栢瑴獰⼺振湤樮摳汥癩⹲敮⽴灮⽭潣歯敩潣獮湥䁴⼳畢汩⽤潣歯敩潣獮湥⹴業⹮獣≳⼠ाⴭാ㰊栯慥㹤਍戼摯㹹਍††愼栠敲㵦琢灯㸢⼼㹡਍††਍††昼牯敭桴摯∽潰瑳•捡楴湯∽⼮䕔员•摩∽潦浲∱ാ㰊楤⁶汣獡㵳愢灳敎䡴摩敤≮ാ㰊湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽彟噅久呔剁䕇≔椠㵤弢䕟䕖呎䅔䝒呅•慶畬㵥∢⼠ാ㰊湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽彟噅久䅔䝒䵕久≔椠㵤弢䕟䕖呎剁啇䕍呎•慶畬㵥∢⼠ാ㰊湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽彟䥖坅呓呁≅椠㵤弢噟䕉南䅔䕔•慶畬㵥⼢瀶䍕䅮䩲兴䬷獉夳䩕杢癱欰杲光奧䍲畴支乎界汰畡扈㕨㙡㉈婊啴敉歪潹全䤶䑨晓㑷䴯啡䙂刳⭇捨䭣祃㝘橱㥏杆䍍浒昵䅺畉敢田硢㡂橒癰獨䝋婔剘佔㕢瘶吱䙵浵周㍰㌹䙗呆㵧∽⼠ാ㰊搯癩ാഊ㰊捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍⼯ℼ䍛䅄䅔൛瘊牡琠敨潆浲㴠搠捯浵湥⹴潦浲孳昧牯ㅭ崧഻椊⁦ℨ桴䙥牯⥭笠਍††桴䙥牯‽潤畣敭瑮昮牯ㅭ഻紊਍畦据楴湯张摟偯獯䉴捡⡫癥湥呴牡敧ⱴ攠敶瑮牁畧敭瑮
ൻ †椠⁦ℨ桴䙥牯⹭湯畳浢瑩簠⁼琨敨潆浲漮獮扵業⡴
㴡映污敳⤩笠਍††††桴䙥牯⹭彟噅久呔剁䕇⹔慶畬⁥‽癥湥呴牡敧㭴਍††††桴䙥牯⹭彟噅久䅔䝒䵕久⹔慶畬⁥‽癥湥䅴杲浵湥㭴਍††††桴䙥牯⹭畳浢瑩⤨഻ †素਍ൽ⼊崯㹝਍⼼捳楲瑰ാഊഊ㰊捳楲瑰猠捲∽圯扥敒潳牵散愮摸搿瀽湹歇捭商ㅖ䠳ㅥ摑弶婔偅照慈卹䅣倲畃彰搸刱彃䍸堷嘷儹唭杚㡏吭㡳則䩥塭湨杵乆摒㝁㍯塑䥁䡙㉁愦灭琻㘽㠳㈶㈸㤷ㄶ㜹㌸ㄱ∰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢⼼捳楲瑰ാഊഊ㰊捳楲瑰猠捲∽匯牣灩剴獥畯捲⹥硡㽤㵤䩎䅭瑷潅䤳湰慬汸䌶桍歶㉅确㙙朱䴱㝏午東䠭ⵈ䍬㕎䭨䩁䅮䝱癧穒捁噡㕯㥖刭䉶敪䬷ㅍ㥣㥉椳晸捩千桂潫㍯卩汓晴䵰䌳砵眶煉穙䙤祏奥慖䑡员ㅯ噍夶楰捍偐硙䝇元煭煶は㝶娳䕳嘲捈湺灊捯䜰癍䰷ㅁ愦灭琻㈽㥡㥤攵∳琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢⼼捳楲瑰ാ㰊捳楲瑰猠捲∽匯牣灩剴獥畯捲⹥硡㽤㵤睤㥙坯瑥潊潊灖䱧娶㡱䡏樳䑯橂煙剐伶㙔䑈搶砳敘摨䄹䱁光㍆㡭煍㜰坃桉敉杁摩㤴樴灋婤歆偰敖獊楲婣礵䕢捋琴䰳牮丱䉓升㘭楗䥚湪嘴偬癗晵浉䅋汷䉑扭䍵䠱啬慏湓呃偈倸兦杘坯灦佩儴兘祎䕣佂㄰愦灭琻㈽㥡㥤攵∳琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢⼼捳楲瑰ാ㰊楤⁶汣獡㵳愢灳敎䡴摩敤≮ാഊऊ椼灮瑵琠灹㵥栢摩敤≮渠浡㵥弢噟䕉南䅔䕔䕇䕎䅒佔≒椠㵤弢噟䕉南䅔䕔䕇䕎䅒佔≒瘠污敵∽㤱䄳㐳䉄•㸯਍㰉湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽彟噅久噔䱁䑉呁佉≎椠㵤弢䕟䕖呎䅖䥌䅄䥔乏•慶畬㵥堢啸汵䩚愶灐⽯兖䑁癱ㅡ匶李䙤浬偓楆⽚⬯娰敐⽊䑕時癕敒卪䨫䄫版䑷兆䙉坰䭋戴㉪剭欷潡䝆䨳卶䬵剫剴煅潕剤佊灆硴⽊潧浊歱汫浥䭔晃穉杯㠶ぉ噃桯㉡䝋䨫洰䙉䡆䕓捍䨸楥䱌㑆杤奩樷捨㍡桅楹汍㕳䩙䌱湶䑓砸祃桁⭂奱灧䩖椯⽡䅉㑥㑁漲啐単桶扊匱婪塵獰ㅉ㙍䱧啩捦䩅扅挷㑔啃执䅖祄稸な䅭⭢䭤㠯午留㥹㡃歇浇穒歰䴵䝚慰㕆匲啉䍇偊㙨琫䝚浃㌶兵ざ瑶浶お敉佩䝸坓瑄㡯䄷丫灋䥤癚橢䩢⭩㉌䡤浫啷啔㔱卧剪浖瀷㝨儱扶敄穹捚乹煫䱗䩎噓㉚楶塔癐橉祊琷呏婓兌䝦䡒摮桌栳䬸晙䍅橗䍳欫䕺䝂穁䭷湩婉㥴橧猸⽣㝧は㕅畴穕畮电䔷慙焯敺摑楬婨䝴㔰灄汧扰橔䙅扃㕖琴ㅁ桓䅧㉙ㅃ㥣⬫汓䡍乨䭚䥢剩煄䝴䱹潣攱晚䡫穏氫㍹㌱䡡⽸癕㝃爫倱晘䤵氲ㅴ啃䔹硦ㅲ煬㡐㘯䥱䬸䉙䑁乕䨳䙏牑䉕楬噚剒䝪砹瑗硵䈫匵獚捄⽄晌桍䕋䝙䙎慕啃塨奲潺㉙樯䅬杴噧䠴䡇ㅔ噒癳ㅄㅺ㜰䨱䘲千塘㍖噰䙳栱㈴睓乌湳煴乖圯⽕橐奬⭹捷䄱琯㕕䴹㝌杮䉩椱䥩䕉䍢扅䍴穇浵䱋䍴㤱⽆㝘摴桇礱㍅晄塡丹䵙浵䝶摪癵ち砵䕎䱩䕙䑇⼶卅晦晵㙅䱴慇版挱摔敁偖睇㌹㘰坥坵椸半䥱䩰杯硃呩浢睧乹兹䔹敬䩱䱍㥣唸⭣乐敧牬兡䉑娲祃䉇䬱呎噡汋䕣癱っ乕協䩁婡奙坥䵯䈵捚杄啐䑪㍭剚扳敏㥁⽫畧㕵⽋㍐畁ㅥ椫渳楄䐷ㄲ㜴㥷牦歶塧剁䨱兙ㅬㅚ儯塵㉪婰単婕兢䡋椶刹婑䨫摥佋㈲䩮硐呧㉵䉭焰䅒灢杏歡㕋䉇捍㙘睺歄癯敒䅳穚奪偉䐯畏㑁坭㕕䅵慥呚湋䍢內䑦摑䝳獕穰䩑⽪乶䡺䱵摹ㅖ㙵煚楕㥃䥹穉䕆婭䔯睋⭏㥣㑮桲婨䩈㐱䡹䕸挲䡏摓⬲牏䰱獇⭉䅱敂坲䙋奣呅㥥楲硘夵䬵牦㡒ち睧瑘吹煡湨潕䱨䙓⭊畊㡹祴祪㠯塡扇甴汏佩穔㕃䑫楌潅畋晒兓浵攰⬶噵橤朵䐴㉕吶䍱牫䝺硵呢⭍坨䙌橶䙶噳㝺捰啵∽⼠ാ㰊搯癩ാ †††ഠ †††ഠ †††渼癡挠慬獳∽慮扶牡渠癡慢⵲敤慦汵≴ാ †††਍†††㰠湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽瑣ぬ␰睫楈摤湥楆汥≤椠㵤欢䡷摩敤䙮敩摬•㸯਍††㰠湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽瑣ぬ␰瑦䡳摩敤䙮敩摬•摩∽瑦䡳摩敤䙮敩摬•㸯਍††㰠湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽瑣ぬ␰畅潲数湡䡡摩敤䙮敩摬•摩∽畅潲数湡䡡摩敤䙮敩摬•㸯਍††㰠捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍⼯ℼ䍛䅄䅔൛匊獹圮扥潆浲⹳慐敧敒畱獥䵴湡条牥弮湩瑩慩楬敺✨瑣ぬ␰捓楲瑰慍慮敧ㅲⰧ✠潦浲✱‬❛捴汴〰唤摰瑡健湡汥潌楧❮✬灕慤整慐敮䱬杯湩崧‬嵛‬嵛‬〹‬挧汴〰⤧഻⼊崯㹝਍⼼捳楲瑰ാഊ †ഠ ††ഠ ††††㰠楤⁶汣獡㵳挢湯慴湩牥㸢਍††††搼癩挠慬獳∽潲≷ാ ††††††਍††††††††਍††††††਍††††††਍††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㌭挠汯猭⵭″潣⵬獸ㄭ∲椠㵤䈢慲摮㸢਍††††††††਍††††††††਍††††††††愼栠敲㵦⼢•摩∽牨晥江杯≯挠慬獳∽潬潧㸢਍†††਍††††††††††椼杭愠瑬∽潬潧•摩∽汤扩江杯≯猠捲∽椯慭敧⽳潬潧⽳汤扩江杯彯㜱瀰⹸湰≧ാ †††††††㰠愯ാ †††††††ഠ †††††††††††ഠ †††††㰠搯癩ാ †††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵潣⵬杬㠭挠汯洭ⵤ‶潣⵬浳㘭挠汯砭⵳㈱㸢਍††††††††猼祴敬ാऊउउ⌉潬慣楴湯畂瑴湯笠਍उउउഉ †††††††††††††戠牯敤㩲㬰਍††††††††††††††業⵮楷瑤㩨㌠瀰㭸਍††††††††††††††敨杩瑨›㐳硰഻ †††††††††††††瀠摡楤杮〺℠浩潰瑲湡㭴਍††††††††††††††潢摲牥爭摡畩㩳㐠硰℠浩潰瑲湡㭴਍उउउൽ †††††††††††⌠潬慣楴湯畂瑴湯搠癩笠਍††††††††††††††慭⵸楷瑤㩨〲瀰㭸਍††††††††††††††癯牥汦睯栺摩敤㭮਍††††††††††††††整瑸漭敶晲潬㩷汥楬獰獩഻ †††††††††††††搠獩汰祡戺潬正഻ †††††††††††††映潬瑡爺杩瑨഻ †††††††††††††洠牡楧⵮潴㩰瀵㭸਍††††††††††††††慰摤湩ⵧ楲桧㩴瀵㭸਍††††††††††††ൽഊऊउउ⌉潬慣楴湯潃瑮楡敮⁲ൻऊउउउ潰楳楴湯愺獢汯瑵㭥਍उउउ琉灯㌺瀵㭸਍उउउ洉湩栭楥桧㩴㜱瀵㭸਍उउउ眉摩桴㜺㔴硰഻ऊउउउ慢正牧畯摮›杲⡢㐲ⰳ㈠㌴‬㐲⤳഻ऊउउउ潢摲牥›瀱⁸潳楬⁤杲⡢㈲ⰷ㠠ⰱ㐠⤵഻ऊउउउ⵺湩敤㩸㤹㤹഻ऊउउउ楤灳慬㩹潮敮഻ऊउउउ潢摲牥爭摡畩㩳瀵㭸਍उउउൽऊउउ⌉潬慣楴湯潃瑮楡敮⁲敳敬瑣笠਍उउउ眉摩桴㘺〳硰഻ऊउउउ慭杲湩ㄺ瀵⁸〳硰഻ऊउउउ楤灳慬㩹汢捯㭫ഉऊउउउ潢摲牥›瀱⁸潳楬⁤杲⡢㈲ⰷ㠠ⰱ㐠⤵഻ऊउउउ慢正牧畯摮眺楨整഻ऊउउउ潢摲牥爭摡畩㩳瀵㭸਍उउउ瀉摡楤杮㜺硰഻ऊउउ紉਍††††††††††††猣慥捲卨牴湩⁧ൻ †††††††††††††映潬瑡爺杩瑨഻ †††††††††††††眠摩桴㔺㠹硰഻ †††††††††††素਍਍††††††††††††瀮獡捩⁡ൻ †††††††††††††戠牯敤⵲慲楤獵町獮瑥഻ †††††††††††素਍††††††††਍††††††††⼼瑳汹㹥਍††††††††਍††††††††搼癩挠慬獳∽潦浲椭汮湩⁥慺業⵫潦浲≥椠㵤匢慥捲≨ാ †††††††††㰠楤⁶汣獡㵳昢牯⵭牧畯≰ാ †††††††††††㰠楤⁶汣獡㵳椢灮瑵札潲灵•瑳汹㵥洢牡楧⵮敬瑦㌺瀰㭸㸢਍††††††††††††††戼瑵潴瑳汹㵥∢਍††††††††††††††††湯汣捩㵫琢杯汧䱥捯瑡潩䵮湥⡵㬩敲畴湲映污敳∻਍††††††††††††††††慤慴琭杯汧㵥琢潯瑬灩•慤慴瀭慬散敭瑮∽潢瑴浯•慤慴漭楲楧慮⵬楴汴㵥䤢扺牥⁩湫楪뻅楮潣ഢ †††††††††††††††椠㵤氢捯瑡潩䉮瑵潴≮㰾浩⁧牳㵣⼢潃瑮湥⽴浩⽧歩湯⹡癳≧眠摩桴∽㌳•㸯㰠楤㹶⼼楤㹶⼼畢瑴湯ാ †††††††††††††㰠楤⁶摩∽潬慣楴湯潃瑮楡敮≲ാ †††††††††††††††㰠ⴡ‭畔慫敪搠潲摰睯ⴭാ †††††††††††††††㰠楤⁶摩∽獳潌慣楴湯潃瑮楡敮≲㰾楤⁶汣獡㵳琧敲ⵥ潣瑮楡敮❲㰾汵ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䐠杩瑩污慮欠橮앩溾捩⁡汓癯湥橩൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥丢牡摯慮椠湵癩牥楺整湴⁡湫楪뻅楮慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††丠牡摯慮椠湵癩牥楺整湴⁡湫楪뻅楮慣਍††††††††††⼼楬㰾楬挠慬獳✽牢湡档㸧灓潬ꇅ敮欠橮앩溾捩㱥汵㰾楬挠慬獳✽牢湡档㸧敃橬歳扯潭跄敪甼㹬਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥伢牳摥橮⁡湫楪뻅楮慣䌠汥敪䭼橮앩溾捩⁡慌ꇅ潫•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††嘠敳欠橮앩溾捩⁥扯潭跄慪਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽獏敲湤慪欠橮앩溾捩⁡敃橬≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††獏敲湤慪欠橮앩溾捩⁡敃橬൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡慌ꇅ潫•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡慌ꇅ潫਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽獏敲湤慪欠橮앩溾捩⁡潍楺橲≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††獏敲湤慪欠橮앩溾捩⁡潍楺橲൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡ꃅ湥橴牵•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡ꃅ湥橴牵਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣씠涠牡敪•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡ꃅ慭橲൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡敖敬橮≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣嘠汥湥敪਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽敍潤쑢榍獮慫猠汰앯溡⁡湫楪뻅楮慣씠憽敬≣†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††敍潤쑢榍獮慫猠汰앯溡⁡湫楪뻅楮慣씠憽敬ൣ †††††††††㰠氯㹩⼼汵㰾楬挠慬獳✽牢湡档㸧潄敬橮歳扯潭跄敪甼㹬਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡楍慲慮䨠牡慣丠癯敭瑳≯†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䴠物湡⁡慊捲⁡潎潶洠獥潴਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䈠敲뻅捩≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䈠敲뻅捩൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡潋跄癥敪•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡潋跄癥敪਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽慖癬獡牯敪慶欠橮앩溾捩⁡牋ꇅ潫•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††嘠污慶潳橲癥⁡湫楪뻅楮慣䬠앲殡൯ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡楍汫癯⁡楨ꇅⱡ删扩楮慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡楍汫癯⁡楨ꇅⱡ删扩楮慣਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬氼⁩汣獡㵳戧慲据❨䜾牯湥獪潫漠浢쑯檍㱥汵ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽敍瑳慮欠橮앩溾捩⁡牋湡≪†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††敍瑳慮欠橮앩溾捩⁡牋湡൪ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥伢쑢榍獮慫欠橮앩溾捩⁡敊敳楮散•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††传쑢榍獮慫欠橮앩溾捩⁡敊敳楮散਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䄠‮⹔䰠湩慨瑲ⱡ删摡癯橬捩⁡•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡⹁吠‮楌桮牡慴‬慒潤汶楪慣ഠ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡癉湡⁡慔쑶憍橲ⱡ씠殠景慪䰠歯≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䤠慶慮吠癡跄牡慪‬ꃅ潫橦⁡潌慫਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣搠⹲吠湯瑥⁡牐瑥慮橲ⱡ吠앲榾跄•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡牤‮潔敮慴倠敲湴牡慪‬牔뻅쑩ඍ †††††††††㰠氯㹩⼼汵㰾楬挠慬獳✽牢湡档㸧潇楲ꇅ潫漠浢쑯檍㱥汵ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽潇楲ꇅ慫欠橮앩溾捩⁡牆湡散慴䈠癥慫丠癯⁡潇楲慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䜠牯앩殡⁡湫楪뻅楮慣䘠慲据瑥⁡敂歶⁡潎慶䜠牯捩ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䰢癡楲跄癥⁡湫楪뻅楮慣‬橁潤앶쒡榍慮•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䰠癡楲跄癥⁡湫楪뻅楮慣‬橁潤앶쒡榍慮਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽敍瑳慮欠橮앩溾捩⁡湩쐠榍慴湬捩⁡摉楲慪•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䴠獥湴⁡湫楪뻅楮慣椠跄瑩污楮慣䤠牤橩ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡楃楲慬䬠獯慭跄⁡潔浬湩•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡楃楲慬䬠獯慭跄⁡潔浬湩਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬氼⁩汣獡㵳戧慲据❨䬾牯앯殡扯潭跄敪甼㹬਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢牯앯殡⁡獯敲湤慪欠橮앩溾捩⁡牤‮牆湡慣匠앵溡歩⁡慒湶⁥慮䬠牯앯殡浥•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠牯앯殡⁡獯敲湤慪欠橮앩溾捩⁡牤‮牆湡慣匠앵溡歩⁡慒湶⁥慮䬠牯앯殡浥਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣删摡橬⁥扯䐠慲楶•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡慒汤敪漠⁢牄癡൩ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡獋癡牥慪䴠앥殡ⱡ匠潬敶橮䜠慲敤≣†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䬠慳敶橲⁡敍ꇅ慫‬汓癯湥片摡捥਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬氼⁩汣獡㵳戧慲据❨伾慢湬ⵯ牫액殡扯潭跄敪甼㹬਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥伢牳摥橮⁡湫楪뻅楮慣匠敲跄慫嘠汩慨橲⁡潋数≲†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††獏敲湤慪欠橮앩溾捩⁡牓쑥殍⁡楖桬牡慪䬠灯牥਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䴠歡敳匠浡慳‬汉物歳⁡楂瑳楲慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡慍獫⁥慓獭ⱡ䤠楬獲慫䈠獩牴捩ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䴢獥湴⁡湫楪뻅楮慣䤠潺慬ⴠ䈠扩楬瑯捥⁡楣楶慣搠⁩獉汯ⵡ䴾瑡쑩溍⁡湫楪뻅楮慣䤠潺慬•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䴠獥湴⁡湫楪뻅楮慣䤠潺慬ⴠ䈠扩楬瑯捥⁡楣楶慣搠⁩獉汯ⵡ䴾瑡쑩溍⁡湫楪뻅楮慣䤠潺慬਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽敍瑳慮欠橮앩溾捩⁡楐慲≮†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††敍瑳慮欠橮앩溾捩⁡楐慲൮ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢獯癯汥癯⁡湫楪뻅楮慣匠앥憾慮•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠獯癯汥癯⁡湫楪뻅楮慣匠앥憾慮਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬氼⁩汣獡㵳戧慲据❨伾牳摥橮獥潬敶獮潫漠浢쑯檍㱥汵ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽敍瑳慮欠橮앩溾捩⁡橌扵橬湡≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††敍瑳慮欠橮앩溾捩⁡橌扵橬湡ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡潊뻅瑥⁡摕癯쑩憍‬敃歲楮慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡潊뻅瑥⁡摕癯쑩憍‬敃歲楮慣਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䐠浯뻅污≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䐠浯뻅污൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡片獯灵橬≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䜠潲畳汰敪਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䘠慲据瑥⁡慂慬瑮쑩憍䬠浡楮≫†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䘠慲据瑥⁡慂慬瑮쑩憍䬠浡楮൫ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡楌楴慪•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡楌楴慪਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䰠杯瑡捥•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡潌慧整ൣ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡敍癤摯≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䴠摥潶敤਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽慃歮牡敪慶欠橮앩溾捩⁡牖湨歩≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††慃歮牡敪慶欠橮앩溾捩⁡牖湨歩ൡ †††††††††㰠氯㹩⼼汵㰾楬挠慬獳✽牢湡档㸧潐畭獲潫漠浢쑯檍㱥汵ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽潐牫橡湩歳⁡湩씠璡摵橩歳⁡湫楪뻅楮慣䴠牵歳⁡潓潢慴•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††倠歯慲楪獮慫椠ꇅ畴楤獪慫欠橮앩溾捩⁡畍獲慫匠扯瑯ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䨢癡楮稠癡摯䬠橮앩溾捩⁡潇湲慪删摡潧慮•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䨠癡楮稠癡摯䬠橮앩溾捩⁡潇湲慪删摡潧慮਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽灓潬ꇅ慮欠橮앩溾捩⁡橌瑵浯牥•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††匠汰앯溡⁡湫楪뻅楮慣䰠番潴敭൲ †††††††††㰠氯㹩⼼汵㰾楬挠慬獳✽牢湡档㸧灓摯橮摥慲獶潫漠浢쑯檍㱥汵ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䤠慶慮倠瑯쑲憍倠畴≪†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䤠慶慮倠瑯쑲憍倠畴൪ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡牆湡慣䬠慳牶⁡敍ꇅ慫传浲앯⊾†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䘠慲据⁡獋癡慲䴠앥殡⁡牏潭뻅਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬氼⁩汣獡㵳戧慲据❨씾璠橡牥歳扯潭跄敪甼㹬਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䴢牡扩牯歳⁡湫楪뻅楮慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䴠牡扩牯歳⁡湫楪뻅楮慣਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䰠湥牡≴†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䰠湥牡൴ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢橮앩溾捩⁡潊楳慰嘠앯溡慪慫匠潬敶獮慫䈠獩牴捩≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湋楪뻅楮慣䨠獯灩⁡潖ꇅ橮歡⁡汓癯湥歳⁡楂瑳楲慣਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬⼼汵㰾楬挠慬獳✽牢湡档㸧牄杵⁥湫楪뻅楮散甼㹬਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䈢祡牥獩档⁥瑓慡獴楂汢潩整≫†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††慂敹楲捳敨匠慴瑡䉳扩楬瑯步਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽敃瑮慲湬⁡牰癡獯摯慮欠橮앩溾捩≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††敃瑮慲湬⁡牰癡獯摯慮欠橮앩溾捩ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䌢湥牴污慮琠桥楮ꇅ慫欠橮앩溾捩⁡湕癩牥敺瘠䰠番汢慪楮•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䌠湥牴污慮琠桥楮ꇅ慫欠橮앩溾捩⁡湕癩牥敺瘠䰠番汢慪楮਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽湋楪뻅楮慣䐠앵憡慮쐠斌湲瑥⁡牔瑳•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䬠橮앩溾捩⁡畄ꇅ湡⁡賄牥敮慴吠獲൴ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䬢慲橬癥⁡湫楪뻅楮慣‬慄獮慫渠捡潩慮湬⁡湫楪뻅楮慣椠湵癩牥楺整湴⁡湫楪뻅楮慣瘠䬠灯湥慨湧≵†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††牋污敪慶欠橮앩溾捩ⱡ䐠湡歳⁡慮楣湯污慮欠橮앩溾捩⁡湩甠楮敶穲瑩瑥慮欠橮앩溾捩⁡⁶潋数桮条畮਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽慎潲湤⁡湩씠璡摵橩歳⁡湫楪뻅楮慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††丠牡摯慮椠ꇅ畴楤獪慫欠橮앩溾捩ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥쌢玖整牲楥档獩档⁥慎楴湯污楢汢潩桴步•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††쌠玖整牲楥档獩档⁥慎楴湯污楢汢潩桴步਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽敓敭楮ꇅ慫欠橮앩溾捩≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††敓敭楮ꇅ慫欠橮앩溾捩ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥匢潬敶獮慫씠璡摵橩歳⁡湫楪뻅楮慣䌠汥癯捥•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††匠潬敶獮慫씠璡摵橩歳⁡湫楪뻅楮慣䌠汥癯捥਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽ꃅ牫扡跄癥⁡湫楪뻅楮慣•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††씠殠慲쑢斍慶欠橮앩溾捩ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥唢楮敶穲瑩瑥慮欠橮앩溾捩⁡慍楲潢≲†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††湕癩牥楺整湴⁡湫楪뻅楮慣䴠牡扩牯਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬氼⁩汣獡㵳戧慲据❨䄾桲癩⁩湩洠穵橥㱩汵ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽牁楨⁶敒異汢歩⁥汓癯湥橩≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††牁楨⁶敒異汢歩⁥汓癯湥橩൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䜢牯앩殡⁩畭敺≪†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††潇楲ꇅ楫洠穵橥਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽潌ꇅ楫洠穵橥씠殠景慪䰠歯≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††潌ꇅ楫洠穵橥씠殠景慪䰠歯ൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䴢穵橥椠慧敬楲敪洠獥慴䰠番汢慪慮•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††䴠穵橥椠慧敬楲敪洠獥慴䰠番汢慪慮਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽畍敺楍汫癯⁡楨ꇅ≡†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††畍敺楍汫癯⁡楨ꇅൡ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥䴢穵橥渠癯橥ꇅ⁥杺摯癯湩⁥敃橬≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††畍敺潮敶앪斡稠潧潤楶敮䌠汥敪਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽慎潲湤⁩畭敺汓癯湥橩≥†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††慎潲湤⁩畭敺汓癯湥橩൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥倢歯慲楪獮楫愠桲癩䴠牡扩牯•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††倠歯慲楪獮楫愠桲癩䴠牡扩牯਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽潐牫橡湩歳⁩畭敺潋跄癥敪•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††倠歯慲楪獮楫洠穵橥䬠쑯斍橶൥ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥倢楲潲潤汳癯楮洠穵橥匠潬敶楮敪•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††倠楲潲潤汳癯楮洠穵橥匠潬敶楮敪਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽汓癯湥慩畍敳浵愠摮䄠捲楨敶⁳‭汓癯湥歳⁩畭敺湩愠桲癩•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††匠潬敶楮湡䴠獵略湡⁤牁档癩獥ⴠ匠潬敶獮楫洠穵橥椠牡楨൶ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥匢潬敶獮楫攠湴杯慲獦楫洠穵橥•渠浡㵥昢潬慣楴湯•ാ †††††††††††匠潬敶獮楫攠湴杯慲獦楫洠穵橥਍††††††††††⼼楬ാ †††††††††㰠楬挠慬獳✽敬晡㸧਍††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥挢敨正潢≸瘠污敵∽汓癯湥歳⁩ꇅ汯歳⁩畭敺≪†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††汓癯湥歳⁩ꇅ汯歳⁩畭敺൪ †††††††††㰠氯㹩਍††††††††††氼⁩汣獡㵳氧慥❦ാ †††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•慶畬㵥씢殠景橩歳⁩牡楨⁶潋数≲†慮敭∽汦捯瑡潩≮㸠਍††††††††††††ꃅ潫楦獪楫愠桲癩䬠灯牥਍††††††††††⼼楬㰾甯㹬⼼汵㰾搯癩㰾搯癩ാ †††††††††††††㰠搯癩ാഊ †††††††††††††㰠ⴡ‭ⴭⴠⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭ㸭਍਍††††††††††††††猼祴敬ാഊ †⸠牴敥挭湯慴湩牥笠਍††††慭杲湩㈺瀰㭸਍††ൽഊ †⸠牴敥挭湯慴湩牥甠ൻ †††氠獩⵴瑳汹ⵥ祴数›楤捳潬畳敲挭潬敳㭤਍††††慰摤湩ⵧ敬瑦›㔱硰഻ †††搠獩汰祡渺湯㭥਍††ൽ †⸠牴敥挭湯慴湩牥㸠甠㩬楦獲⵴档汩⁤ൻ †††搠獩汰祡戺潬正഻ †素਍††琮敲ⵥ潣瑮楡敮⁲楬氮慥⁦ൻ †††氠獩⵴瑳汹㩥潮敮഻ †††洠牡楧⵮敬瑦ⴺ㔱硰഻ †素਍਍⼼瑳汹㹥਍††††††††††††††猼牣灩⁴祴数∽整瑸樯癡獡牣灩≴ാ †††††††††††††††瘠牡琠杯汧䱥捯瑡潩䵮湥⁵‽畦据楴湯⠠
ൻ †††††††††††††††††␠✨氣捯瑡潩䍮湯慴湩牥⤧琮杯汧⡥㬩਍††††††††††††††††††晩昨污敳␩✨戮湴献慥捲⹨畬慰⤧愮瑴⡲搧獩扡敬❤‬畦据楴湯⠠湩敤ⱸ愠瑴⥲笠਍††††††††††††††††††††敲畴湲愠瑴⁲㴽✠楤慳汢摥‧‿畮汬㨠✠楤慳汢摥㬧਍††††††††††††††††††⥽഻ഊഊ †††††††††††††††素਍਍††††††††††††††††⠤畦据楴湯⠠
ൻ †††††††††††††††††␠✨琮敲ⵥ潣瑮楡敮⁲楬戮慲据⁨湩異❴⸩湯✨汣捩❫‬畦据楴湯⠠⥥笠਍††††††††††††††††††††⠤桴獩⸩慰敲瑮⤨昮湩⡤椧灮瑵⤧瀮潲⡰挧敨正摥Ⱗ琠楨⹳档捥敫⥤഻ഊ †††††††††††††††††††攠献潴偰潲慰慧楴湯⤨഻ †††††††††††††††††素㬩਍††††††††††††††††††⠤⸧牴敥挭湯慴湩牥氠⹩牢湡档⤧漮⡮挧楬正Ⱗ映湵瑣潩攨
ൻ †††††††††††††††††††␠琨楨⥳挮楨摬敲⡮甧❬⸩潴杧敬⤨഻ †††††††††††††††††††攠献潴偰潲慰慧楴湯⤨഻ †††††††††††††††††素㬩਍਍††††††††††††††††††⠤⸧牴敥挭湯慴湩牥氠⹩敬晡⤧漮⡮挧楬正Ⱗ映湵瑣潩攨
ൻ †††††††††††††††††††攠献潴偰潲慰慧楴湯⤨഻ †††††††††††††††††素㬩਍††††††††††††††††††⠤⸧牴敥挭湯慴湩牥氠⹩敬晡椠灮瑵⤧漮⡮挧楬正Ⱗ映湵瑣潩攨
ൻ †††††††††††††††††††⼠␯✨氣捯瑡潩䉮瑵潴楤❶⸩整瑸琨楨⹳慶畬⥥഻ †††††††††††††††††††␠✨猣慥捲卨牴湩❧⸩楷瑤⡨〶‶‭⠤⌢潬慣楴湯畂瑴湯⤢眮摩桴⤨㬩਍††††††††††††††††††††⼯⠤⌧潬慣楴湯潃瑮楡敮❲⸩潴杧敬⤨഻ †††††††††††††††††††␠✨猣慥捲卨牴湩❧⸩潦畣⡳㬩਍††††††††††††††††††⥽഻ഊഊ †††††††††††††††††␠✨⍡楦瑬牥氭捯瑡潩❮⸩湯✨汣捩❫‬畦据楴湯⠠
ൻ †††††††††††††††††††瘠牡猠汥捥楴湯㴠䄠牲祡瀮潲潴祴数献楬散挮污⡬⠤⸧牴敥挭湯慴湩牥氠⹩敬晡椠灮瑵挺敨正摥⤧洮灡昨湵瑣潩⤨笠爠瑥牵湥潣敤剕䍉浯潰敮瑮琨楨⹳慶畬⥥素⤩഻ †††††††††††††††††††氠捯瑡潩⹮牨晥㴠氠捯瑡潩⹮牨晥⬠✠昦潬慣楴湯✽⬠猠汥捥楴湯樮楯⡮簧⤧഻ †††††††††††††††††素㬩਍਍††††††††††††††††††⠤⌧敳牡档瑓楲杮⤧眮摩桴㘨㘰ⴠ␠∨氣捯瑡潩䉮瑵潴≮⸩楷瑤⡨⤩഻ †††††††††††††††††ഠ †††††††††††††††素㬩਍਍††††††††††††††⼼捳楲瑰ാഊ †††††††††††††㰠ⴡഭഊ †††††††††††††㰠湩異⁴祴数∽楨摤湥•慮敭∽汦捯瑡潩≮瘠污敵∽㸢਍††††††††††††††ⴭാഊ †††††††††††††㰠ⴡ‭ⴭⴠⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭⴭ㸭਍਍††††††††††††††椼灮瑵渠浡㵥挢汴〰猤慥捲卨牴湩≧琠灹㵥琢硥≴椠㵤猢慥捲卨牴湩≧挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩≡瀠慬散潨摬牥∽•畡潴潦畣㵳∢⼠ാ ††††††††††††††猼慰汣獡㵳椢灮瑵札潲灵愭摤湯瀠獡捩≡‾਍††††††††††††††††㰠⁩摩✽潴杧敬猭慥捲❨挠慬獳∽慦映ⵡ慣敲⵴潤湷•牡慩氭扡汥∽慮牰摥潮椠歳湡敪•慤慴琭杯汧㵥琢潯瑬灩•慤慴瀭慬散敭瑮∽潢瑴浯•慤慴漭楲楧慮⵬楴汴㵥渢灡敲湤獩慫橮≥㰾椯ാ ††††††††††††††††椼椠㵤琧杯汧ⵥ敳牡档搭睯❮挠慬獳∽慦映ⵡ慣敲⵴灵•瑳汹㵥搢獩汰祡渺湯㭥㸢⼼㹩਍††††††††††††††㰠猯慰㹮਍††††††††††††††猼慰汣獡㵳椢灮瑵札潲灵愭摤湯瀠獡捩≡ാ †††††††††††††††ഠഊ †††††††††††††††㰠湩異⁴祴数∽档捥扫硯•愠楲ⵡ慬敢㵬椢ꇅ跄⁩潰挠汥瑯敮敢敳楤畬ഢ †††††††††††††††††搠瑡ⵡ潴杧敬∽潴汯楴≰搠瑡ⵡ汰捡浥湥㵴戢瑯潴≭搠瑡ⵡ牯杩湩污琭瑩敬∽앩쒡榍瀠散潬湴浥戠獥摥汩≵椠㵤昢獴㸢਍††††††††††††††⼼灳湡ാ †††††††††††††਍††††††††††††⼼楤㹶਍††††††††††††愼挠慬獳∽瑢敳牡档氠灵≡漠据楬正∽畳浢瑩敓牡档⤨•湯敫灹敲獳∽畳浢瑩敓牡档⤨㸢਍††††††††††††††椼挠慬獳∽慦映ⵡ敳牡档洠污氭癥≯搠瑡ⵡ潴杧敬∽潴汯楴≰搠瑡ⵡ汰捡浥湥㵴爢杩瑨•慤慴漭楲楧慮⵬楴汴㵥丢橡楤渠⁡䱤扩献Ⅹ•摩∽潴汯楴ㅰ㸢⼼㹩਍††††††††††††††਍††††††††††††⼼㹡਍†††††††††††ഠ †††††††††††ഠ †††††††††㰠搯癩ാ †††††††††ഠ †††††††㰠搯癩ാ ††††††ഠ ††††††ഠ †††††㰠搯癩‾††਍††††††ഠ †††††††ഠ †††††ഠ ††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㌭挠汯猭⵭″潣⵬獸ㄭ∲椠㵤䴢湥䉵瑵潴≮‾†਍††††††††愼椠㵤䈢湴敍畮•汣獡㵳戢湴洠湥≩㰾⁩汣獡㵳昢⁡慦戭牡≳愠楲ⵡ楨摤湥∽牴敵㸢⼼㹩䴠湥㱩愯ാ ††††††††਍††††††††㰠楤⁶摩∽慬杮㸢਍उउ††愼椠㵤匢潬慌杮•汣獡㵳愢灳敎䑴獩扡敬≤挠慬獳∽ⵡ慰楳≶匾佌⼼㹡簠਍उउ††愼椠㵤䔢杮慌杮•汣獡㵳愢爭敤≣栠敲㵦⼢〴⸴獡硰☿浡㭰慬杮慵敧攽杮•牨晥∽慪慶捳楲瑰强摟偯獯䉴捡⡫⌦㤳挻汴〰䔤杮慌杮⌦㤳ⰻ⌦㤳☻㌣㬹∩䔾䝎⼼㹡उउ਍††††††††⼼楤㹶਍††††††ഠ †††††ഠ †††㰠搯癩ാ †††††ഠ †††㰠搯癩ാ †††㰠楤⁶瑳汹㵥搧獩汰祡渺湯㭥⵺湩敤㩸〱㬰‧摩✽敳牡档慂❲挠慬獳∽潲≷ാഊ †††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵潣⵬杬ㄭ′潣⵬摭㐭挠汯猭⵭‴潣⵬獸ㄭ∲ാ †††††††††††††††††††਍††††††††††††††††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬㜭挠汯洭ⵤ‵潣⵬浳㔭挠汯砭⵳㈱㸢਍††††††††††††††††††††††椼灮瑵琠灹㵥琢硥≴椠㵤吢硥䉴硯敓牡档∱挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩⁡極愭瑵捯浯汰瑥ⵥ湩異⁴ㅴ•㸯਍††††††††††††††††††††⼼楤㹶਍††††††††††††††††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬㌭挠汯洭ⵤ‵潣⵬浳㔭挠汯砭⵳㈱㸢਍††††††††††††††††††††††猼汥捥⁴慮敭∽瑣ぬ␰牄灯潄湷楌瑳楆汥ㅤ•摩∽牄灯潄湷楌瑳楆汥ㅤ•汣獡㵳昢牯⵭潣瑮潲潦浲ⵡ湩異⁴慰楳慣甠⵩畡潴潣灭敬整椭灮瑵搠ㅤ㸢਍㰉灯楴湯瘠污敵∽潣瑮楲畢潴≲愾瑶牯⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥昢獴㸢散潬湴敢敳楤潬⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥欢祥潷摲≳款橬쑵溍⁥敢敳敤⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥搢瑡≥氾瑥㱯漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽楴汴≥渾獡潬㱶漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯猠汥捥整㵤猢汥捥整≤瘠污敵∽牳汥㸢楶㱲漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽異汢獩敨≲稾污앯溾歩⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥挢汯㸢扺物慫⼼灯楴湯ാഊ㰊猯汥捥㹴਍††††††††††††††††††††⼼楤㹶਍††††††††††††††††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬㈭挠汯洭ⵤ′潣⵬浳㈭挠汯砭⵳㈱㸢਍††††††††††††††††††††††猼汥捥⁴慮敭∽瑣ぬ␰牄灯潄湷楌瑳灏牥∱椠㵤䐢潲䑰睯䱮獩佴数ㅲ•汣獡㵳昢牯⵭潣瑮潲潦浲ⵡ湩異⁴慰楳慣‱極愭瑵捯浯汰瑥ⵥ湩異≴ാऊ漼瑰潩敳敬瑣摥∽敳敬瑣摥•慶畬㵥䄢䑎㸢义⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥伢≒䄾䥌⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥丢呏㸢䕎⼼灯楴湯ാഊ㰊猯汥捥㹴਍††††††††††††††††††††⼼楤㹶਍††††††††਍਍††††††††⼼楤㹶਍††††††††搼癩†汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ㈱挠汯洭ⵤ‴潣⵬浳㐭挠汯砭⵳㈱㸢਍†††††††††††††††††ഠऊउउ †††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ‷潣⵬摭㔭挠汯猭⵭‵潣⵬獸ㄭ∲㰾湩異⁴慮敭∽瑣ぬ␰敔瑸潂卸慥捲㉨•祴数∽整瑸•摩∽敔瑸潂卸慥捲㉨•汣獡㵳昢牯⵭潣瑮潲潦浲ⵡ湩異⁴慰楳慣甠⵩畡潴潣灭敬整椭灮瑵琠∱⼠㰾搯癩ാ †††††††††††††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ″潣⵬摭㔭挠汯猭⵭‵潣⵬獸ㄭ∲ാऊउउ †††††㰠敳敬瑣渠浡㵥挢汴〰䐤潲䑰睯䱮獩䙴敩摬∲椠㵤䐢潲䑰睯䱮獩䙴敩摬∲挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩⁡極愭瑵捯浯汰瑥ⵥ湩異⁴摤∱ാऊ漼瑰潩慶畬㵥挢湯牴扩瑵牯㸢癡潴㱲漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯猠汥捥整㵤猢汥捥整≤瘠污敵∽瑦≳挾汥瑯潮戠獥摥汩㱯漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽敫睹牯獤㸢汫番跄敮戠獥摥㱥漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽慤整㸢敬潴⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥琢瑩敬㸢慮汳癯⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥猢敲≬瘾物⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥瀢扵楬桳牥㸢慺潬뻅楮㱫漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽潣≬稾楢歲㱡漯瑰潩㹮਍਍⼼敳敬瑣ാ †††††††††††††††㰠搯癩ാ †††††††††††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭′潣⵬獸ㄭ∲ാ †††††††††††††††††㰠敳敬瑣渠浡㵥挢汴〰䐤潲䑰睯䱮獩佴数㉲•摩∽牄灯潄湷楌瑳灏牥∲挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩ㅡ甠⵩畡潴潣灭敬整椭灮瑵㸢਍㰉灯楴湯猠汥捥整㵤猢汥捥整≤瘠污敵∽乁≄䤾㱎漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽剏㸢䱁㱉漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽低≔举㱅漯瑰潩㹮਍਍⼼敳敬瑣ാ †††††††††††††††㰠搯癩‾†††ഠ †††††††㰠搯癩ാ †††††††㰠楤⁶挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬ㄭ′潣⵬摭㐭挠汯猭⵭‴潣⵬獸ㄭ∲‾†਍उउउ搼癩挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬㜭挠汯洭ⵤ‵潣⵬浳㔭挠汯砭⵳㈱㸢椼灮瑵渠浡㵥挢汴〰吤硥䉴硯敓牡档∳琠灹㵥琢硥≴椠㵤吢硥䉴硯敓牡档∳挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩⁡極愭瑵捯浯汰瑥ⵥ湩異⁴ㅴ•㸯⼼楤㹶਍उउउ搼癩挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬㌭挠汯洭ⵤ‵潣⵬浳㔭挠汯砭⵳㈱㸢਍††††††††††††猼汥捥⁴慮敭∽瑣ぬ␰牄灯潄湷楌瑳楆汥㍤•摩∽牄灯潄湷楌瑳楆汥㍤•汣獡㵳昢牯⵭潣瑮潲潦浲ⵡ湩異⁴慰楳慣甠⵩畡潴潣灭敬整椭灮瑵搠ㅤ㸢਍㰉灯楴湯瘠污敵∽潣瑮楲畢潴≲愾瑶牯⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥昢獴㸢散潬湴敢敳楤潬⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥欢祥潷摲≳款橬쑵溍⁥敢敳敤⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩敳敬瑣摥∽敳敬瑣摥•慶畬㵥搢瑡≥氾瑥㱯漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽楴汴≥渾獡潬㱶漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽牳汥㸢楶㱲漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽異汢獩敨≲稾污앯溾歩⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥挢汯㸢扺物慫⼼灯楴湯ാഊ㰊猯汥捥㹴਍††††††††††††⼼楤㹶਍††††††††††搼癩†汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭′潣⵬獸ㄭ∲ാ †††††††††††㰠敳敬瑣渠浡㵥挢汴〰䐤潲䑰睯䱮獩佴数㍲•摩∽牄灯潄湷楌瑳灏牥∳挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩ㅡ甠⵩畡潴潣灭敬整椭灮瑵㸢਍㰉灯楴湯猠汥捥整㵤猢汥捥整≤瘠污敵∽乁≄䤾㱎漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽剏㸢䱁㱉漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽低≔举㱅漯瑰潩㹮਍਍⼼敳敬瑣ാ †††††††††㰠搯癩ാ ††††††††⼼楤㹶਍††††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬ㄭ′潣⵬摭㐭挠汯猭⵭‴潣⵬獸ㄭ∲ാ †††††††ഠ †††††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ‷潣⵬摭㔭挠汯猭⵭‵潣⵬獸ㄭ∲㰾湩異⁴慮敭∽瑣ぬ␰敔瑸潂卸慥捲㑨•祴数∽整瑸•摩∽敔瑸潂卸慥捲㑨•汣獡㵳昢牯⵭潣瑮潲潦浲ⵡ湩異⁴慰楳慣甠⵩畡潴潣灭敬整椭灮瑵琠∱⼠㰾搯癩ാ †††††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ″潣⵬摭㔭挠汯猭⵭‵潣⵬獸ㄭ∲ാ †††††††††㰠敳敬瑣渠浡㵥挢汴〰䐤潲䑰睯䱮獩䙴敩摬∴椠㵤䐢潲䑰睯䱮獩䙴敩摬∴挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩⁡極愭瑵捯浯汰瑥ⵥ湩異⁴摤∱ാऊ漼瑰潩慶畬㵥挢湯牴扩瑵牯㸢癡潴㱲漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽瑦≳挾汥瑯潮戠獥摥汩㱯漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯猠汥捥整㵤猢汥捥整≤瘠污敵∽敫睹牯獤㸢汫番跄敮戠獥摥㱥漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽慤整㸢敬潴⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥琢瑩敬㸢慮汳癯⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥猢敲≬瘾物⼼灯楴湯ാऊ漼瑰潩慶畬㵥瀢扵楬桳牥㸢慺潬뻅楮㱫漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽潣≬稾楢歲㱡漯瑰潩㹮਍਍⼼敳敬瑣ാ †††††††††㰠搯癩ാ †††††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭′潣⵬獸ㄭ∲ാ †††††††††††㰠敳敬瑣渠浡㵥挢汴〰䐤潲䑰睯䱮獩佴数㑲•摩∽牄灯潄湷楌瑳灏牥∴挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯映牯慭椭灮瑵瀠獡捩ㅡ甠⵩畡潴潣灭敬整椭灮瑵㸢਍㰉灯楴湯猠汥捥整㵤猢汥捥整≤瘠污敵∽乁≄䤾㱎漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽剏㸢䱁㱉漯瑰潩㹮਍㰉灯楴湯瘠污敵∽低≔举㱅漯瑰潩㹮਍਍⼼敳敬瑣ാ †††††††††㰠搯癩ാ †††††††㰠搯癩ാ ††††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭′潣⵬杬ㄭ′潣⵬摭㐭挠汯猭⵭‴潣⵬獸ㄭ∲ാ †††††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵㉮挠汯氭ⵧ‷潣⵬摭㔭挠汯猭⵭‵潣⵬獸ㄭ∲ാऊउउ愼挠慬獳∽瑢敳牡档氠灵ⵡ潤杬≡漠据楬正∽畳浢瑩摁慶据摥敓牡档⤨•湯敫灹敲獳∽畳浢瑩敓牡档⤨㸢਍††††††††††††椼挠慬獳∽慦映ⵡ敳牡档•慤慴琭杯汧㵥琢潯瑬灩•慤慴瀭慬散敭瑮∽楲桧≴搠瑡ⵡ牯杩湩污琭瑩敬∽慎摪⁩慮搠楌⹢楳∡㰾椯ാऊउउ⼼㹡਍††††††††††⼼楤㹶††਍उउ⼼楤㹶਍਍††††⼼楤㹶਍††††搼癩椠㵤䴢湥≵挠慬獳∽潲≷猠祴敬∽癯牥汦睯猺牣汯≬ാ †††††††㰠楤⁶摩∽汄扩敍畮•汣獡㵳眢慲≰ാ ††††ഠऊ ††††㰠牨挠慬獳∽牨洭湥≵ാऊउ††††愼挠慬獳∽敭畮•牨晥∽愯癤湡散獤慥捲⹨獡硰㸢䅎剐䑅低䤠䭓乁䕊⼼㹡†††††਍†††††††††㰠楤㹶਍उ†††††㰠牨挠慬獳∽牨洭湥≵⼠ാऊ †††††戼㹲਍††††਍उ†††††愼挠慬獳∽敭畮•牨晥∽䄯潢瑵愮灳≸伾渠獡⼼㹡਍†††††††††愼挠慬獳∽敭畮•牨晥∽倯牡湴牥⹳獡硰㸢潓敤潬慶橮㱥愯ാ ††††††††㰠⁡汣獡㵳洢湥≵栠敲㵦⼢效灬愮灳≸倾杯橯⁩灵牯扡㱥愯ാ ††††††††㰠⁡汣獡㵳洢湥≵栠敲㵦⼢瑓瑡獩楴獣〲㐲愮灳≸搾楌⁢瑳瑡獩楴敫⼼㹡਍†††††††††愼挠慬獳∽敭畮•牨晥∽䰯捯瑡潩獮愮灳≸匾穥慮慰瑲敮橲癥⼼㹡਍†††††††††愼挠慬獳∽敭畮•牨晥∽丯睥⹳獡硰㸢潎楶散⼼㹡਍उ†††††愼挠慬獳∽敭畮•牨晥∽䔯桸扩瑩潩獮愮灳≸嘾物畴污敮爠穡瑳癡㱥愯ാऊ ††††㰠⁡汣獡㵳洢湥≵栠敲㵦洢楡瑬㩯汤扩湀歵甮楮氭⹪楳㸢楐ꇅ瑩⁥慮㱭愯㰾戯㹲⼼牢ാऊ ഠऊ †††††戼䴾橯搠楌⹢楳⼼㹢戼⁲㸯戼⁲㸯਍††††††††††搼癩椠㵤唢摰瑡健湡汥潌楧≮ാऊ਍††††††††††††††਍††††਍††††氼扡汥映牯∽潌楧彮獕牥慮敭敔瑸潂≸䔾潰ꇅ慴⼼慬敢㹬›椼灮瑵渠浡㵥挢汴〰䰤杯湩唤敳湲浡呥硥䉴硯•祴数∽整瑸•摩∽潌楧彮獕牥慮敭敔瑸潂≸挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯•㸯਍††††戼⽲ാ †††䜠獥潬›椼灮瑵渠浡㵥挢汴〰䰤杯湩値獡睳牯呤硥䉴硯•祴数∽慰獳潷摲•摩∽潌楧彮慐獳潷摲敔瑸潂≸挠慬獳∽潦浲挭湯牴汯•㸯戼⁲㸯਍††††搼癩漠据楬正∽潤潌楧⡮氧杯湩⤧•汣獡㵳戢湴戠湴搭晥畡瑬㸢牐橩癡㱡搯癩ാ †††ഠ †††㰠楤㹶愼挠慬獳∽潬楧≮栠敲㵦⼢敲楧瑳牥㸢敒楧瑳楲慲敳㰡愯‾愼挠慬獳‽氢杯湩•牨晥∽是牯潧瑴湥獰≷倾穯扡橬湥敧汳㱯愯㰾搯癩ാ †††ഠ †††ഠ †ഠഊ㰊捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍††畦据楴湯搠䱯杯湩琨灹⥥笠਍††††彟潤潐瑳慂正✨瑣ぬ␰灕慤整慐敮䱬杯湩Ⱗ琠灹⥥഻ †素਍⼼捳楲瑰ാ㰊捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍਍††⼯䔠瑮牥琠畳浢瑩氠杯湩਍††⠤潤畣敭瑮⸩敲摡⡹畦据楴湯⠠
ൻ †††␠✨䰣杯湩偟獡睳牯呤硥䉴硯⤧欮祥潤湷昨湵瑣潩攨
ൻ †††††椠⁦攨欮祥潃敤㴠‽㌱
ൻ †††††††攠瀮敲敶瑮敄慦汵⡴㬩਍††††††††潤潌楧⡮氧杯湩⤧഻ †††††素਍††††⥽഻ †素㬩਍਍††⼼捳楲瑰ാ †††††††††††ഠ㰊搯癩ാ †††††††††㰠搯癩ാ ††††††††㰠搯癩ാ †††††㰠ⴡഭ †††††ഠ †††††ⴠ㸭††਍††††⼼楤㹶਍††††搼癩挠慬獳∽癯牥慬≹㰾搯癩ാ †††਍†††⼼楤㹶਍਍†††ഠ †㰠港癡ാ †਍††搼癩ാ †††ഠഊ㰊楤⁶汣獡㵳挢湯慴湩牥㸢਍㰉灳湡椠㵤䈢摯役䱓㑏㐰㸢਍††搼癩挠慬獳∽硥瑟瑩敬㸢䅎䅐䅋ⴠ匠剔乁丠⁉䥂䅌丠䩁䕄䅎戼⽲㰾牢㸯戼⽲ാऊठ†뷅污渠浡樠ⱥ愠猠牴湡Ⱪ欠⁩瑳⁥潪椠歳污Ⱪ渠⁩楢潬洠쑯₍慮瑪⹩戼⽲倾潲楳潭‬潰歳獵瑩⁥灵牯扡瑩⁩椼䤾䭓䱁䥎㱋椯‾湩瀠楯歳瑡⁩異汢歩捡橩Ɐ欠⁩潪瀠瑯敲畢敪整㰮牢㸯戼⽲㰾牢㸯਍㰉搯癩ാ †㰠猯慰㹮਍††਍⼼楤㹶਍਍਍†਍਍㰉楤⁶汣獡㵳挢湯慴湩牥㸢਍਍††††搼癩挠慬獳∽硥潰敳⁤潲⁷硥潰敳彤〴‴慰楳慣獟整楶歬≥ാ †††††㰠敳瑣潩摩∽潣湵畴≰ാ †††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵潣⵬杬㈭挠汯洭ⵤ′潣⵬浳㐭挠汯砭⵳∶ാ †††††††ഠ †††††††㰠ⴡ㰭⁡牨晥∽爯獥汵獴㼯畱牥㵹爧汥㌥此橮杩╥〴剏㐥爰汥㌥癤獩歯앯澡獬慫搫汥❡㸢ⴭാ ††††㰠⁩汣獡㵳昢⁡慦戭潯慦㘭•牡慩栭摩敤㵮琢畲≥㰾椯ാ †††††††††㰠瑳潲杮䬾橮杩⁥⼼瑳潲杮ാऊउ戼⽲㰾瑳潲杮㰾灳湡挠慬獳∽潣湵整≲搠瑡ⵡ牦浯∽∰搠瑡ⵡ潴∽ㄲㄷ∰㰾猯慰㹮⼼瑳潲杮ാ †††††††††㰠ⴡ㰭愯ⴾ㸭਍††††††⼼楤㹶਍††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭‴潣⵬獸㘭㸢਍††††††††ℼⴭ愼栠敲㵦⼢畐汢捩瑡潩獮愮灳≸ⴾ㸭਍††††††††††椼挠慬獳∽慦映ⵡ敮獷慰数⵲≯愠楲ⵡ楨摤湥∽牴敵㸢⼼㹩猼牴湯㹧敐楲摯歩㱡猯牴湯㹧਍उ㰉牢㸯猼牴湯㹧猼慰汣獡㵳挢畯瑮牥•慤慴昭潲㵭〢•慤慴琭㵯㠢㌸㔴∲㰾猯慰㹮⼼瑳潲杮ാഊ †††††††㰠ⴡ㰭愯ⴾ㸭਍††††††⼼楤㹶਍††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭‴潣⵬獸㘭㸢਍††††††††ℼⴭ愼栠敲㵦⼢敲畳瑬⽳焿敵祲✽潳牵散㌥牤歯灯獩❩㸢ⴭാ †††††††††㰠⁩汣獡㵳昢⁡慦瀭湥楣⵬煳慵敲漭•牡慩栭摩敤㵮琢畲≥㰾椯㰾瑳潲杮刾歯灯獩㱩猯牴湯㹧਍उ㰉牢㸯猼牴湯㹧猼慰汣獡㵳挢畯瑮牥•慤慴昭潲㵭〢•慤慴琭㵯㈢㐸∳㰾猯慰㹮⼼瑳潲杮ാഊ †††††††㰠ⴡ㰭愯ⴾ㸭਍††††††⼼楤㹶਍††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭‴潣⵬獸㘭㸢਍††††††††ℼⴭ愼栠敲㵦⼢敲畳瑬⽳焿敵祲✽潳牵散㌥㍤⭤牰摥敭楴㐥估╒〴潳牵散㌥慤瑲瑯步╡〴剏㐥猰畯捲╥搳污畢業㐥估╒〴潳牵散㌥晤瑯杯慲楦敪㐥估╒〴潳牵散㌥灤慬慫楴㐥估╒〴潳牵散㌥牤穡汧摥楮散㐥估╒〴潳牵散㌥晤汩業㐥估╒〴潳牵散㌥癤摥瑵❥㸢਍††††††††††ⴭ㰾⁩汣獡㵳昢⁡慦瀭捩畴敲漭•牡慩栭摩敤㵮琢畲≥㰾椯㰾瑳潲杮匾楬敫⼼瑳潲杮ാऊउ戼⽲㰾瑳潲杮㰾灳湡挠慬獳∽潣湵整≲搠瑡ⵡ牦浯∽∰搠瑡ⵡ潴∽㐲ㄹ∸㰾猯慰㹮⼼瑳潲杮ാഊ †††††††㰠ⴡ㰭愯ⴾ㸭਍††††††⼼楤㹶਍††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭‴潣⵬獸㘭㸢਍††††††††ℼⴭ愼栠敲㵦⼢敲畳瑬⽳焿敵祲✽潳牵散㌥湤瑯潮末慲楤潶㐥估╒〴潳牵散㌥此湯散瑲楮猫潰敲楤㐥估╒〴潳牵散㌥穤潶跄楮瀫獯敮歴❩㸢਍††††††††††ⴭാ †††††††㰠⁩汣獡㵳昢⁡慦洭獵捩•牡慩栭摩敤㵮琢畲≥㰾椯㰾瑳潲杮䜾慬扳㱡猯牴湯㹧਍उ㰉牢㸯猼牴湯㹧猼慰汣獡㵳挢畯瑮牥•慤慴昭潲㵭〢•慤慴琭㵯㠢〳∴㰾猯慰㹮⼼瑳潲杮ാഊ †††††††㰠ⴡ㰭愯ⴾ㸭਍††††††⼼楤㹶਍††††††搼癩挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧ′潣⵬摭㈭挠汯猭⵭‴潣⵬獸㘭㸢਍†††††††㰠ⴡ‭愼栠敲㵦⼢敲畳瑬⽳焿敵祲✽潳牵散㌥穤浥橬癥摩❩㸢਍†††††††††ⴠ㸭椼挠慬獳∽慦映ⵡ慭⵰≯愠楲ⵡ楨摤湥∽牴敵㸢⼼㹩猼牴湯㹧敚汭敪楶楤⼼瑳潲杮ാऊउ戼⽲㰾瑳潲杮㰾灳湡挠慬獳∽潣湵整≲搠瑡ⵡ牦浯∽∰搠瑡ⵡ潴∽㘸∰㰾猯慰㹮⼼瑳潲杮ാഊ †††††††㰠ⴡ㰭愯ⴾ㸭਍††††††⼼楤㹶਍††††††⼼敳瑣潩㹮਍††††⼼楤㹶਍††††਍††⼼楤㹶਍††਍††उ਍਍††猼牣灩⁴牳㵣⼢獪眯睯洮湩樮≳㰾猯牣灩㹴਍††猼牣灩⁴牳㵣⼢獪猯楷数⹲業⹮獪㸢⼼捳楲瑰ാ †㰠捳楲瑰猠捲∽樯⽳煪敵祲挮畯瑮潔樮≳㰾猯牣灩㹴਍††猼牣灩⁴牳㵣⼢獪樯畱牥⹹湩楶睥洮湩樮≳㰾猯牣灩㹴††਍††猼牣灩⁴牳㵣⼢獪樯畱牥⹹慮⹶獪㸢⼼捳楲瑰ാऊ猼牣灩⁴牳㵣⼢獪振獵潴⹭獪㸢⼼捳楲瑰ാऊ਍††⼼楤㹶਍††਍†਍†਍††††††††搼癩挠慬獳∽潦瑯牥㸢਍††搼癩挠慬獳∽潣瑮楡敮≲ാ †††††ഠ †††††㰠楤⁶挠慬獳∽潣畬湭挠汯氭ⵧㄱ挠汯洭ⵤㄱ挠汯猭⵭ㄱ挠汯砭⵳ㄱ•瘠獩扩敬∽牴敵•瑳汹㵥洢湩栭楥桧㩴〠※琠硥⵴污杩㩮散瑮牥㸢਍††††††††††獖⁥牰癡捩⁥牰摩앲憾敮술₩愼栠敲㵦栢瑴㩰⼯睷⹷畮⹫湵⵩橬献≩琠牡敧㵴弢汢湡≫㈾㈰‵慎潲湤⁡湩甠楮敶穲瑩瑥慮欠橮앩溾捩ⱡ吠牵慪ꇅ慫ㄠ‬〱〰䰠番汢慪慮⼼㹡਍††††††††渦獢㭰渦獢㭰渦獢㭰渦獢㭰਍††††††††愼栠敲㵦⼢眯睷昮捡扥潯⹫潣⽭慎潲湤啡楮敶穲瑩瑥慮湋楪湺捩⽡•慴杲瑥∽扟慬歮㸢椼挠慬獳∽慦映ⵡ慦散潢歯映ⵡ杬㸢⼼㹩⼼㹡☠扮灳☻扮灳☻扮灳഻ †††††††㰠⁡牨晥∽⼯睴瑩整⹲潣⽭湫楪湺捩湡歵•慴杲瑥∽扟慬歮㸢椼挠慬獳∽慦映ⵡ睴瑩整⁲慦氭≧㰾椯㰾愯‾渦獢㭰渦獢㭰渦獢㭰਍††††††††愼栠敲㵦⼢眯睷椮獮慴牧浡挮浯欯橮穩楮慣畮⽫•慴杲瑥∽扟慬歮㸢椼挠慬獳∽慦映ⵡ湩瑳条慲慦氭≧㰾椯㰾愯‾渦獢㭰渦獢㭰渦獢㭰਍††††††††愼栠敲㵦洢楡瑬㩯汤扩湀歵甮楮氭⹪楳㸢椼挠慬獳∽慦映ⵡ湥敶潬数漭映ⵡ杬•牡慩栭摩敤㵮琢畲≥㰾椯㰾愯ാഊ †††††㰠搯癩ാ †††††††㰠楤⁶汣獡㵳挢汯浵潣⵬杬ㄭ挠汯洭ⵤ‱潣⵬浳ㄭ挠汯砭⵳∱猠祴敬∽整瑸愭楬湧爺杩瑨㸢਍†††††††ഠ †††††㰠⁩汣獡㵳昢⁡慦挭敨牶湯甭⁰慦㈭≸漠据楬正∽楷摮睯献牣汯呬⡯ⰰ⤰•湯敫灹敲獳∽楷摮睯献牣汯呬⡯ⰰ⤰•瑳汹㵥挢牵潳㩲潰湩整≲㰾椯ാ †††††††ഠ †††††㰠搯癩ാ †††††ഠ †††††††਍††††††⼼楤㹶਍††††⼼楤㹶਍††⼼潦浲ാഊ ഠ㰊ⴡ㰭捳楲瑰⠾畦据楴湯⠠⥤笠瘠牡猠㴠搠挮敲瑡䕥敬敭瑮∨捳楲瑰⤢※⹳敳䅴瑴楲畢整∨慤慴愭捣畯瑮Ⱒ∠礷汴䵭䭢千⤢※⹳敳䅴瑴楲畢整∨牳≣‬栢瑴獰⼺振湤甮敳睲祡漮杲眯摩敧⹴獪⤢※搨戮摯⁹籼搠栮慥⥤愮灰湥䍤楨摬猨㬩素⠩潤畣敭瑮㰩猯牣灩㹴渼獯牣灩㹴汐慥敳攠獮牵⁥慊慶捳楲瑰椠⁳湥扡敬⁤潦⁲異灲獯獥漠⁦愼栠敲㵦栢瑴獰⼺甯敳睲祡漮杲㸢敷獢瑩⁥捡散獳扩汩瑩㱹愯㰾港獯牣灩㹴਍猼牣灩㹴਍††昨湵瑣潩椨‬ⱳ漠‬Ⱨ爠‬ⱡ洠
ൻ †††椠❛潇杯敬湁污瑹捩佳橢捥❴⁝‽㭲椠牛⁝‽孩嵲簠⁼畦据楴湯⠠
ൻ †††††⠠孩嵲焮㴠椠牛⹝ⁱ籼嬠⥝瀮獵⡨牡畧敭瑮⥳਍††††ⱽ椠牛⹝‽‱‪敮⁷慄整⤨※⁡‽⹳牣慥整汅浥湥⡴⥯ബ †††洠㴠猠朮瑥汅浥湥獴祂慔乧浡⡥⥯せ㭝愠愮祳据㴠ㄠ※⹡牳⁣‽㭧洠瀮牡湥乴摯⹥湩敳瑲敂潦敲愨‬⥭਍††⥽眨湩潤ⱷ搠捯浵湥ⱴ✠捳楲瑰Ⱗ✠瑨灴㩳⼯睷⹷潧杯敬愭慮祬楴獣挮浯愯慮祬楴獣樮❳‬朧❡㬩਍਍††慧✨牣慥整Ⱗ✠䅕㤭㔰㤴㌸ⴳ✱‬愧瑵❯㬩਍††慧✨敳摮Ⱗ✠慰敧楶睥⤧഻ഊ㰊猯牣灩㹴ⴭാ㰊ⴡ‭潇杯敬琠条⠠瑧条樮⥳ⴠ㸭਍猼牣灩⁴獡湹⁣牳㵣栢瑴獰⼺眯睷朮潯汧瑥条慭慮敧⹲潣⽭瑧条樯㽳摩䜽夭呌䘱充㍚≒㰾猯牣灩㹴਍猼牣灩㹴਍††楷摮睯搮瑡䱡祡牥㴠眠湩潤⹷慤慴慌敹⁲籼嬠㭝਍††畦据楴湯朠慴⡧
⁻慤慴慌敹⹲異桳愨杲浵湥獴㬩素਍††瑧条✨獪Ⱗ渠睥䐠瑡⡥⤩഻ഊ †朠慴⡧挧湯楦❧‬䜧夭呌䘱充㍚❒㬩਍⼼捳楲瑰ാഊ †㰠ⴡ‭楐楷ⴭാ †ഠ㰊捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰㸢਍††⨯਍††昨湵瑣潩眨湩潤ⱷ搠捯浵湥ⱴ搠瑡䱡祡牥慎敭‬摩
ൻ †††眠湩潤孷慤慴慌敹乲浡嵥㴠眠湩潤孷慤慴慌敹乲浡嵥簠⁼嵛‬楷摮睯摛瑡䱡祡牥慎敭⹝異桳笨猠慴瑲›渨睥䐠瑡⥥朮瑥楔敭⤨‬癥湥㩴∠瑳⹧瑳牡≴素㬩瘠牡猠牣灩獴㴠搠捯浵湥⹴敧䕴敬敭瑮䉳呹条慎敭✨捳楲瑰⤧せⱝ琠条⁳‽潤畣敭瑮挮敲瑡䕥敬敭瑮✨捳楲瑰⤧഻ †††映湵瑣潩瑳䍧敲瑡䍥潯楫⡥ⱡ戠‬⥣笠瘠牡搠㴠∠㬢椠⁦挨
⁻慶⁲⁥‽敮⁷慄整※⹥敳呴浩⡥⹥敧呴浩⡥
‫㐲⨠挠⨠㘠‰‪〶⨠ㄠ㍥Ⱙ搠㴠∠※硥楰敲㵳•‫⹥潴呕千牴湩⡧㬩映㴠∠※慓敭楓整匽牴捩≴素搠捯浵湥⹴潣歯敩㴠愠⬠∠∽⬠戠⬠搠⬠映⬠∠※慰桴⼽•ൽ †††瘠牡椠即杴敄畢⁧‽眨湩潤⹷潬慣楴湯栮敲⹦慭捴⡨猢杴摟扥杵⤢簠⁼潤畣敭瑮挮潯楫⹥慭捴⡨猢杴摟扥杵⤢
☦℠楷摮睯氮捯瑡潩⹮牨晥洮瑡档∨瑳彧楤慳汢彥敤畢≧㬩猠杴牃慥整潃歯敩∨瑳彧敤畢≧‬獩瑓䑧扥杵㼠ㄠ㨠∠Ⱒ椠即杴敄畢⁧‿㐱㨠ⴠ⤱഻ †††瘠牡焠⁐‽嵛※慤慴慌敹乲浡⁥㴡‽搢瑡䱡祡牥•☦焠⹐異桳∨慤慴江祡牥湟浡㵥•‫慤慴慌敹乲浡⥥‬獩瑓䑧扥杵☠…偱瀮獵⡨猢杴摟扥杵⤢※慶⁲偱瑓楲杮㴠焠⹐敬杮桴㸠〠㼠⠠㼢•‫偱樮楯⡮☢⤢
›∢഻ †††琠条⹳獡湹⁣‽〡‬慴獧献捲㴠∠瑨灴㩳⼯汤扩挮湯慴湩牥⹳楰楷⹫牰⽯•‫摩⬠∠樮≳⬠焠卐牴湩Ⱨ猠牣灩獴瀮牡湥乴摯⹥湩敳瑲敂潦敲琨条ⱳ猠牣灩獴㬩਍††††昡湵瑣潩愨‬Ɱ椠
⁻孡嵮㴠愠湛⁝籼笠㭽映牯⠠慶⁲⁣‽㬰挠㰠椠氮湥瑧㭨挠⬫℩畦据楴湯⠠⥩笠愠湛孝嵩㴠愠湛孝嵩簠⁼絻‬孡嵮楛⹝灡⁩‽孡嵮楛⹝灡⁩籼映湵瑣潩⤨笠瘠牡愠㴠嬠⹝汳捩⹥慣汬愨杲浵湥獴‬⤰※猢牴湩≧㴠‽祴数景愠せ⁝☦眠湩潤孷慤慴慌敹乲浡嵥瀮獵⡨⁻癥湥㩴渠⬠∠∮⬠椠⬠∠∺⬠愠せⱝ瀠牡浡瑥牥㩳嬠⹝汳捩⹥慣汬愨杲浵湥獴‬⤱素
⁽⡽孩嵣
⡽楷摮睯‬瀢浰≳‬≛浴Ⱒ∠浣崢㬩਍††⥽眨湩潤ⱷ搠捯浵湥ⱴ✠慤慴慌敹❲‬㌧㔵㘶づⴷㄶ㑥㐭㌹ⴸㅢ㌳㌭㤶㠳㠰㑤㉤✸㬩਍††⼪਍⼼捳楲瑰ാ †ഠ㰊ⴡ‭湅⁤楐楷潃敤ⴠ㸭਍††਍਍猼牣灩㹴਍††⼯湩汣摵䡥䵔⡌㬩਍††਍楷摮睯愮摤癅湥䱴獩整敮⡲氢慯≤‬畦据楴湯⤨ൻ †眠湩潤⹷潣歯敩潣獮湥⹴湩瑩慩楬敳笨਍††††瀢污瑥整㨢笠਍††††††瀢灯灵㨢笠਍††††††††戢捡杫潲湵≤›爢执⡡ⰰⰰⰰ⸰㔷∩਍††††††ⱽ਍††††††戢瑵潴≮›ൻ †††††††∠慢正牧畯摮㨢∠牴湡灳牡湥≴ബ †††††††∠整瑸㨢∠昣晦晦≦ബ †††††††∠潢摲牥㨢∠昣晦晦≦਍††††††ൽ †††素ബ †††∠潰楳楴湯㨢∠潴≰ബ †††∠瑳瑡捩㨢琠畲ⱥ਍††††挢湯整瑮㨢笠਍††††††洢獥慳敧㨢∠楐ꇅ潫歴⁥灵牯扡橬浡穩汫番跄潮稠⁡慺潧慴汶慪橮⁥潢橬ꇅ⁥灵牯扡楮ꇅ敫椠歺앵溡敪∮ബ †††††∠楤浳獩≳›刢穡浵浥Ⱒ਍††††††氢湩≫›∢ബ †††††∠牨晥㨢∢਍††††ൽ †素紩㬩਍⼼捳楲瑰ാ㰊捳楲瑰琠灹㵥琢硥⽴慪慶捳楲瑰•牳㵣栢瑴獰⼺振湤洮瑡橨硡漮杲洯瑡橨硡氯瑡獥⽴慍桴慊⹸獪挿湯楦㵧敔ⵘ䵁ⵓ䵍彌呈䱍牯䵍≌㰾猯牣灩㹴਍猼牣灩⁴祴数∽整瑸砯洭瑡橨硡挭湯楦≧ാ †䴠瑡䩨硡䠮扵䌮湯楦⡧瑻硥樲硡›楻汮湩䵥瑡㩨嬠❛␿Ⱗ␧✿ⱝ嬠尧⡜Ⱗ尧⥜崧絝⥽഻ †ഠ㰊猯牣灩㹴਍਍਍⼼潢祤ാ㰊栯浴㹬਍ഠ