40. štev. V Kranju, dne 7. oktobra 1916. Leto IV. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K l-— Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Siloviti poraz Romunov. Dunaj, 30. septembra. Vzhodno cd Petrosenija smo zavrnili romunske sunke. Pod poveljništvom generala von Fal-kenhavna stoječe nemška in avstro-ogrske čete so pri Sibinju dosegle popolno zmago. Bavarska ob-kolilna kolona je s širokim zamahom pred štirimi dnevi v hrbtu sovražnika zaprla cesto preko Roten-turmskega prelaza (Veres Toronva); vsi sovražni poskusi ga zopet odpreti, so bili brezuspešni. Istočasno so prodrle z zapada, severa in vzhoda avstro-ogrske in nemške kolone proti romunskim divizijam, borečim se južno od Sibinja. Sovražnik se je obupno branil. Borba je bila izredno krvava. Oropan vsake železniške proge, so zbežali razbiti ostanki romunskih zvez v gorovje Fogaraš. Število vjetih narašča od ure do ure. Plen je zelo velik, ker mora pustiti sovražnik svoje vozove, v kolikor jih ne more uničiti, na mestu. Romunska ofenziva proti sedmograški vzhodni fronti, ki so jo predvčerajšnjim zopet pričeli po uspehih bojev pri Sibinju, ni mogla ničesar iz-premeniti. Tudi severno od Fogarasa in pri Sze-kely Udvarhelyju stoječe skupine so se morale nmakniti na glavno silo ter je nasprotno prinesel južno od Hegna protisunek nemških čet 11 romunskih častnikov in 591 mož ter 3 strojne puške. Dne 29. septembra je napadel c. in kr. moni-torski oddelek, ojačen od skupine vedet, enega armiranega parnika in nemškega monitorskega čolna „Weichsel", romunsko pristanišče Corabia. Ko so v boju uničili sovražne obrambne naprave, so vdrle naše enote v notranjo pristaniško kotlino. Uničile so kolodvor, vojaške pristaniške naprave, armirane ruske parnike, ki so bili lani zbežali v Corabijo, minonosce in viačilne ladje ter privedle končno 9 avstro-ogrskih, v pristanišču zadržanih vlačilnih ladij v brodovno taborišče. Na naši strani nobenih izgub. Dunaj, 1. oktobra. Zapadno od Petrosenija so se tudi včeraj ponesrečili vsi romunski sunki. Enako smo s težkimi izgubami za sovražnika zavrnili romunske oddelke pri Caneni, južno od prelaza Verestoro-nya (Rotenturm). Severozapadno od Fogarasa stoji romunsko prodiranje. Zapadno in severozapadno od Szekely Udvarhelyja traja pritisk nasprotnika na naše eksponirane jarke. Na vzhodni fronti so prešle čete romunske severne in II. armade v gorovju Gyorgeny na črti Parad—Szekely Udvarhely in od Fogarasa sem v napad. V gorovju Gyorgeny smo sovražnika zavrnili. Bolj proti jugu so se varstvene čete umaknile. Nemške čete so uspešno napadlo pred potokom Aar, južno od Hegna eno izmed romunskih kolon, jo vrgle nazaj in vplenile tri strojne puške. Dne 26. septembra uvedena obkolilna bitka pri Sibinju je dobljena. Pod vrhovnim poveljništvom generalo von Falkenhayna so nemške in avstrijske čete po trdovratnih bojih uničujoče porazile močne dele romunske I. armade. Po težkih krvavih izgubah je .zbežal sovražnik v neredu v nedostopno gorovje? na obeh straneh od nas že 26. septembra v drznem pohodu v gorah sovražniku za hrbtom zasedenega prelaza Rotenturm. Tu jih je sprejel uničujoči ogenj bavarskih čet pod generallajt-nantom Krafftom von Belmen.sip.gen. Razbremenilni sunek II. romunske armade je prišel prepozno. Naše čete so se borile z največjo Ijutostjo, ko so izvedele, da so z entento za kulturo, — ogroženo od Nemčije, — se boreči lakomni Romuni umorili neoborožene ranjence, ki se niso mogli braniti. Število vjetnikov in deloma v goratem gorovju razstresenega velikega plena še ni dognano. V gorovju Hatszeg in v odseku pri Mehadiji so se razbili romunski napadi. Na bojišču pri Sibinju smo spravili do včeraj dopoldne nad 3000 vjetih, 13 topov, 1 lopo za letala, dve letali, 10 lokomotiv, 300 železniških vozov z municijo, nad 200 municijskih vozov, 70 avtomobilov in nad 200 napolnjenih tovornih vozov, en bolniški vlak in velike množine drugega vojnega materijala. Dopolnilna poročila bodo sledila. Pri predvčerajšnjem napadu nemških čet južno od Hegna je izgubil sovražnik 8 topov. Berolin, 1. oktobra. Na vzhodni fronti smo zavrnili v dolini Ma-roša napade. V dolini Gorgeny in bolj proti jugu so se umaknile prednje čete sovražnemu sunku. Plen nemških čet iz bojev južno od Hegna se zvišuje za 8 topov. Severozapadno od Fogarasa je sovražnik ustavil svoje napade. Dunaj, 2. oktobra. V odseku pri Oršovi so naše čete iztrgale sovražniku nekaj višin. Zapadno Petrosenija so zavzele goro Oboročo. Romunski protinapadi so bili zavrnili. Ob Velikem Kiikiilu so se morale naše prednje čete umakniti iz Szekely Koreszturja. Dunaj, 3. oktobra. Pri Petroseniju in v območju prelaza Veres Toronya smo zavrnili romunske sunke. Pri Bara-nykutu (Dekoktnu) je zadel napad nemških in avstro-ogrskih čet na močan romunski protisunek, ki je zaveznike potisnil nekoliko nazaj. Berolin, 3. oktobra. V pokrajini pri Baranvkutu (Dekoktnu) severno od Foragasa so zadele prodirajoče nemške in avstro-ogrske čete na premočne romunske sile, pred katerih napadov so se zopet umaknile. Na meji zapadno od prelaza Veres Toronye so poskusili Rumuni pretrgati črto naših postojank. Majhni boji se tam vrše. V gorovju Hatseg smo zavrnili sovražne napade. Dunaj, 4. oktobra. Na višinah pri Petroseniju se je zopet ponesrečilo več romunskih napadov. Sovražnik je pu-siil 60 vjetih v naših rokah. Južno od Sibinja smo* uničili romunski bataljon, ki je še taval za nemško> fronto. Vzhodno od prelaza Veres Toronye smo* dospeli na več točkah na obmejni greben. Bolj proti vzhodu prodirajo avstro-ogrske in nemške PODLISTEK. Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Matvejeve prsi je prešinilo. Razumel je, da govori ta mož o onem, ki je to noč hodil skozi park, nesrečen in brez strehe, kakor tudi on, Lo-zinskij, in kakor vsi ti ljudje s trudnimi obrazi. O onem, katerega je, kakor tudi vse druge, to brezsrčno mesto izvrglo. Mož pa, ki je stal gologlav tu gori je govoril v dušo segajoče in žalostno . . . Potem se je okrenil ter dvignil roko žugajoče in jezno proti mestu. V množici je završalo, kakor bi bili začutili vsi nekak poseben srčni utrip. Oči vseh so gledale v isti smeri. Italijani pa so krčili umazane in užgane pesti ter stegavali mišičaste roke. Loziščan je občutil v prsih nekaj nepoznanega, neobčutenega, moč.iega. Prvič, odkar je v Ameriki, je med množico ljudi, kojih čustva so mu razumljiva, kojih čustva so tudi njegova čustva. A še več si je želel. Hotel je, da bi ga videli, da bi čuli tudi njegovo povest, da bi razumeli, da jih tudi on razume, da bi sočustvovali ž njim tako, kakor sočustvuje on ž njimi. Zahotelo se mu je po nekaj čudnem, izrednem, opojnem. Ni vedel, kam bi šel, kaj hoče storiti. Pozabil je na vse ter se drenjal vedno bolj v ospredje. Čuden, miren smeh-'jaj se mu je prikazal na ustnih. Tiho a hitro je govoril nekaj predse ter se vedno bolj rinil v ospredje, tja, kjer je stal pod banderom mož, ki je tako dobro razumel vsa čutila ter ista tolmačil tako izvrstno z globokimi, srce pretresujočimi besedami. XX. Docela neznano je, kaj bi bil storil Matvej Lo/.injskij, ko bi se mu bilo posrečilo preriniti se do govorniškega odra in na kak način bi bil raz-tolmačil govorniku mistru Hompersu svoja čutila. V pokrajini, iz katere je bil, imajo ljudje, ki nosijo obleko iz surovine, navado, da izražajo gospodi, ki nosi finejšo obleko, svojo ljubezen in spoštovanje z globokimi prikloni in s tem; da dotič-nikom poljubijo roko. Prav verjetno je, da bi bil deležen tudi mister Hompers tega načina občudovanja za svoj govorniški talent. A nesrečen slučaj je to preprečil. Mesto mistra Hompersa, predsednika delavske zveze in nadarjenega govornika, je srečal našega Loziščana prejšnji rokoborbec in sedanji policist, mister Hopkins. Mister Hopkins je stal kakor kip v vrsti tovarišev, ki so bili opremljeni s sivimi čeladami in oboroženi s težkimi „klubi" in mistra Hompersa govorniški talent ni nanj prav nič vplival. Matvej Lozinskij se je drenjal v ospredje odprtega srca, z bogvedi kakimi besedami na ustnih in dušo polno veselega upanja. In ko se visoko rasli gospod s sivim klobubom hipno obrne proti njemu in ko Matvej zapazi, da je to zopet včerajšnji policist, je osredotočil nanj vsa čutila, ki so ga napolnjevala: občutek tuge in žalitve, brez-močja in up na pomoč. Skratka, pripogne se ter hoče poljubiti mistru Hopkinsu roko. Mister Hopkins stopi korak nazaj in — „klub" zažvižga po zraku . . . Glasno je odmeval prvi udarec skozi množico. Loziščan se hipno vzravna kakor ranjen medved ... Kri mu lije čez obraz, kučma mu pade na tla in oči mu gledajo divje. Sedaj ni bilo več človeške moči, ki bi bila v stanu ga zadržati. Nepri- čakovana žalitev in bolečine so dosegle, da je ke-lih potrpljenja prekipel v duši tega velikega, močnega in pohlevnega moža. V tem udarcu je bilo zanj v trenutku spojeno vse, kar je preživel, pretrpel in občutil v vsem tem času, ves srd in jeza postopača, ki so ga naposled pobili kakor divjo zver. Pred mistrom Hopkinsom se dvigne nekaj orjaškega, divjega ter plane nanj — in policist Hopkins telebne na tla sredi že itak do skrajnosti razburjene množice . . . Hopkinsu je sledil sosedni tovariš in v nekaj sekundah je pometal velikanski, čudno oblečeni, divji in kodrasti mož čisto sam prvo vrsto newyorških policistov . . . Prvi so mu sledili z glasnimi kriki in gorečih oči Italijani. Amerikanci so se združili okrog bandera, kjer je mister Hompers zaman kričal po redu ter kazal na nek napis: „Red, dostojnost, disciplina". Hipno je bila pometana vsa policija in množica je planila na prosti trg. Množica je obvladala prostor, a ni vedela, kaj naj bi počela s tem prostorom. Večina jih je ostala tudi okrog bandera in polagoma se je glava množice, ki se je liki kača stegnila čez mesto, združila zopet s telesom. Po kratkem premisleku so voditelji izjavili, da je zborovanje moteno in, ko so še v vsi naglici sprejeli resolucijo proti nekvalificiranemu postopanju policije, so zopet odhajali. Spredaj je svirala zopet veselo najeta godba in zopet se je valil oblak prahu čez trg. Zadaj pa so šli v sklenjenih vrstah policisti, ki so se že oddahnili od svojega poraza ter so vihteli svoje „klu-be" in poživljali množico, da naj se razide. (Dalie.) 39A čete proti Fogarasu. Na več odsekih sedmograške vzhodne fronte smo zavrnili romunske napade. Le ob Mali Kiikiilo je mogel sovražnik poriniti svoje pozicije naprej. Dunaj, 5. oktobra. V okolici Oršove so bile naše čete v zapadni smeri potisnjene nazaj. Južno od Petrosenija se je umaknil sovražnik proti obmejnim prelazom. Pri Fogarasu napredujoče zavezniške čefe so prodrle preko mesta in zasedle mesto Fogaras. Naše čete pred Fogarasom. Romuni se sicer trudijo na vso moč, da bi zavojevali nazaj prelaz Veres Toronvo, vendar se jim to ni posrečilo, nasprotno so naše čete prodrle proti vzhodu ter ženejo pred seboj ostanke južno od Sibinja razbitih čet. Tako so prodrle naše čete proti vzhodu v dolini Alute že pred Fogaras, dočim naša fronta v gorovju Fogaras neko liko zaostaja, kar je v gorati pokrajini povsem naravno. Severno od Fogarasa v gorovju se je nasprotno posrečilo Romunom ob Mali Kiikiili nekoliko napredovati. Požari v Bukarešti. Frankobrod, 4. oktobra. „Frankfurter Zeitung" javlja: Po poročilih nemškega letalca iz Sofije, je vsa Bukarešta morje plamen. Celi mestni del gori. Sofija, 4 oktobra. Po izpovedi vjetih letalcev je učinek zeppelinskih in letalskih napadov na Bukarešto strahovit. Požari trajajo več dni, ker ji na razpolaganje stoječe moči ne morejo omejiti. Romuni imajo sicer 150 letal, a zračne napade na Sofijo so doslej izvršili samo Francozi in Agleži. Romunske izgube. „Kolnische Volkszeitung" piše: Hitreje, kakor si je kdo mislil, je prišlo nad Romunijo. Ce odračunamo veliki vojni plen in število vjetnikov iz bitke pri Sibinju, so izgubili Romuni do sedaj 606 častnikov in 34.547 mož vjetih in 185 topov in 91 strojnih pušk ter 2 zastavi vplenjeni. Romunski kralj prosi za pomoč. Lugano, 3. oktobra. Iz Rima poročajo: Romunski kralj Ferdinand se je obrnil na carja s prošnjo, da naj pošlje znatna ojačenja na pomoč, da obvaruje romunsko armado na Sedmograškem težkega poraza. Visok romunski častnik naj osebno intervenira v ruskem glavnem stanu. Na Balkanu. Romunska fronta. Berolin, 1. oktobra. Na mnogih točkah med Prespanskim jezerom in Vardarjem živahno streljanje in osamljena brezuspešna sovražna podvzetja. Silen napad je spravil vrh Kajmakčalana v posest nasprotnika. Rusi na Bolgarskem. Berolin, 2. oktobra. Rusi so izsilili južno Bukarešte pri Ruščuku prehod čez Donavo. Berolin, 3. oktobra. V hrbtu romunskih čet, ki so južno od Bu-karešte prekoračile Donavo, so razdejali avstro- i ogrski monitorji preko reke položeni pontonski most. Včeraj na široki fronti iz splošne črte Cobadin - To-prajsar - Tuzla ponovljeni sovražni napadi so se zopet ponesrečili ob odporu hrabrih bolgarsko - turških čet. Nad 100 vjetnikov je bilo pripeljanih nazaj. Berolin, 4. oktobra. Objemalnemu napadu nemških in bolgarskih čet so se romunske čete, ki so bile pri Rahovu, južno od Bukarešte, prekoračile Donavo, v hitrem begu umaknile. Prehodi čez Donavo. Prehod čez tako veliko in široko reko, kakor je Donava, je bil v prejšnjih časih najslavnejše dejanje. Od nekdaj so bili kraji med Tutrakanom, Ruščukom in Zimnico prehodne točke. Zadnja velika donavska podjetja so izvršili Rusi v rusko-turški vojni 1877. Takrat so forsirali Rusi pod vrhovnim vodstvom velikega kneza Nikolaja dne 27. junija Donavo pri Zimnici nasproti bolgarskemu Sistovu. Prehod čez reko je bil bolj tehnična, kakor pa vojaška zadeva, kajti Turki so bili popolnoma nepripravljeni. Zato se je ruskim četam kmalu posrečilo prodreti proti jugu in zasesti skoraj vso Bolgarijo. General Gurko je bil že 19. julija na prelazu Sipki, ki je postal pozneje glavno in odločilno taborišče rusko - turškega borenja. Kakor znano se je končala vojna z osvoboditvijo Bolgarije izpod turškega jarma. Pomen dogodkov ob Donavi. Pomen sedanjih bojev ob Donavi in važnost jugovzhodnih bojišč sploh nam predočuje naslednje nekoliko tajir.stveno poročilo: London, 1. oktobra. „Daily Telegraph" poroča iz Petrograda: Neko od generalnega štaba inspiri- rano razmotrivanje prorokuje nove zmaga četvero-zveze v bližnji bodočnosti. Pristavlja pa se, da niti Peronne, niti Lvov, niti Trident ali Diabekr nimajo odločilnega pomena. Le če se prereže glavna sila sovražnih armad bo mogoče prispeti od pričakovanj k dejstvom: to je pretrganje železniške zveze Berlin-Carigrad. Dokler obstoja ta zveza, ki omogoča sovražnim armadam, da se zalagajo z i živili, se bo sovražnik uspešno branil proti četve-rozvezi. Na Balkanu je torej najbližja naloga. Ako se vse četverozvezne države zanje zavzamejo, bodo konečno svoj cilj dosegle. Lugano, 2. oktobra. „Birževija Vjedomosti" objavljajo razgovor s Take Jonescom, ki je izjavil: Predvsem more biti naša naloga, da porazimo Bol-I garijo ter postavimo armado, ki odreže s svojo i premočjo Carigrad od Dunaja. Kadar se nam to z največjim naporom posreči, potem bo usoda Turčije in Avstro - Ogrske zapečatena. Avstrijske čete v Dobrudži. Vojni poročevalec „Az Esta" javlja iz Do-brudže: Pri III. bolgarski armadi generala Toševa v Dobrudži se borijo tudi avstrijske čete, in sicer ne le pri težki artiljeriji, katere izborno delovanje je sam general Tošev izredno pohvalil, temveč tudi v drugih skupinah, ki jih ne moremo naštevati. Avstrijski vojaki se borijo izredno hrabro, vztratno in spretno. Romuni pognani zopet čez Donavo. 4. oktobra. Romunska fronta. Na fronti ob Donavi so prodrle 15 do 16 bataljonov močne sovražno čete, ki so bile prekoračile Donavo pri Rahovu, ter so zasedle kraje Slivnopolje, Kajam-1 je, Borisovo, Malkovranovo, Golemovranovo in b.ciiijan. Da jih vržemo nazaj, smo poslali proti njim 2 koloni iz Ruščuka in Tutrakana. Včeraj 3. oktobra so iz Ruščuka prodirajoče čete sovražnika napadle ter ga prisilile, da se je takoj skušal rešiti z begom proti od monitorske f lotil je razrušenemu mostu. Bojišče je posejano z mrliči. Proti večeru smo zasedli kraja Rahovo in Sabovo. Sovražne jednote so se v popolnem razkropljenju umikale proti vzhodu, kjer so zadele na naše čete, ki so bile prodrle iz Tutrakana. Obkoljeni sovražnik se je razpršil v raznih smereh in danes so ga naše čete popolnoma uničile. Romunske čete so v krajih, katere so zasedle ter pri svojem umiku izvršile velike grozovitosti. Morile so žene, starce in otroke. Številnim žrtvam so iztaknili oči ali odrezali jezike. Macedonska fronta. Berolin, 2. oktobra. Silni boji na Kajmakčalanu trajajo. Severozapadno od jezera Tahinos smo napadli angleške oddelke, ki so bili prodrli na vzhodni breg Strume. Berolin, 4. oktobra. Med Prespanskim jezerom in Nidže planino severno od Kajmakčalana smo se umaknili na povelje v nove pozicije. Ob Nidži planini se vrše boji. Severozapadno od jezera Tahinos se drži sovražnik še v Karačakeju na levem bregu Strume. Berolin, 5. oktobra. Sovražnik drži višino Nidže planine. Sicer je položaj od Prespanskega jezera do Strume ne-izpremenjen. V trajajočih bojih na levem bregu Strume smo zopet izgubili vas Jenikej. Ultimatum Grški. Lugano, 2. oktobra. „Giomale d' Italia" poroča: Zastopniki četverozveze so izročili včeraj grški vladi noto, ki je tako sestavljena, da ne pri- j pušča nobenih izbegavanj več, temveč postavlja { Grško pred alternativo, da odpusti svojo armado j ali pa napove Bolgariji vojno in sicer brezpogojno, ker je Grška s tem, da je pripustila, da so Bolgari zasedli važne dele grškega ozemlja že itak sil-no oškodovala balkanske načrte četverozveze. Vsi otoki na strani revolucije. Solun, 30. septembra. Reuter. Kios se je pridružil gibanju za narodno obrambo. Sedaj so prešli vsi otoki k ravolucijonarjem ter mesto Kožani j v zapadni Makedoniji, ki je sekvestriralo 25.000 , drahem državnega iz Florine v Atene poslanega I denarja. Narodni obrambni odbor v Solunu je iz-■ dal proklamacijo, v kateri poživlja vse Grke, da naj se združijo in preženejo dednega sovražnika iz dežele. Ministrska kriza na Grškem. London, 3. oktobra. „Daily Telegraph" poro-ča iz Aten: Ministrstvo je demisijoniralo, izvzemsi ministrskega predsednika Kalogeropulosa in zunanjega ministra. Pričakuje se, da bo Kalogero-pulos sestavil novi kabinet. Lugano, 4. oktobra. „Italia" poroča, da hoče J , kralj Konstantin sestaviti tak kabinet, kateremu bi I četverozveza zaupala in ki bi vzel venizelističnemu j I gibanju vodo s koles. | Grški kabinet za vojno. Atene, 5. oktobra. Kralj je sklical kronski j svet, v katerem se je po njegovem navodilu vsak i minister izrekel za vojno ali proti njej. Večina se je izrekla za vojno. Nato je kralj sprejel prošnjo ministrov za odpust. Pričakuje se, da bo sestavil novo ministrstvo Demitrakopulos ter pritegnil tudi tri Venize-i liste. Italijanska ofenziva. Artiljerijski boji. Dunaj, 30. septembra. Sovražni topovski ogenj in ogenj metal min na Kraški visoki planoti traja ter je popoldne narasel. Na Cimonu se nam je posrečilo spraviti še j žive nadaljnjih 7 Italijanov, med njimi enega čast-! niškega aspiranta. Dunaj, 1: oktobra. Ogenj topov in metal min Italijanov je bil i proti Kraški visoki planoti zopet včasih zelo živa-j hen ter se je raztegnil tudi na naše pozicije v j dolini reke Vipave. Dunaj, 2. oktobra. Sovražna artiljerija je razvijala proti vsej primorski fronti živahnejše delovanje. Posebno silno je obstreljevala naše pozicije na Kraški visoki planoti. V tem odseku je trajal ogenj tudi čez noč. Dunaj, 3. oktobra. Višine vzhodno od Gorice in Kraška visoka planota stoje trajno pod živahnim ognjem. Na fronti v Fleimstatu je začel sovražnik zo-' pet napadati. Italijanska artiljerija je močno ob-| streljevala naše pozicije na obeh straneh doline Travignolo in več odsekov grebena Fassana. Ber-! saglieri so opetovano napadali Colbricon Picolo, vdrli so tudi zadaj še v razbite obrambne naprave, s protinapadom pa smo jih zopet vrgli ven. ; Tudi sovražni močni napad na Passo di Val-' maggiore se je razbil. Dunaj, 4. oktobra. Na Kraški visoki planoti se je stopnjeval so-| vražni topovski ogenj in ogenj min popoldne do velike sile. Tudi ponoči je bilo delovanje artilje-I rije in metal min v tem odseku mnogo živahnejše kakor navadno. Danes zjutraj je napadel sovražnik na obeh straneh Opatjega Sela, vdrl v naše najsprednje jarke, mi pa smo ga takoj zopet vrgli ven. Italijanska flotilja letal je metala v prostoru pri Nabrežini brez uspeha bombe. Ob Koroški fronti je obstreljevala sovražna ! artiljerija več krajev v Zilski dolini: naša artilje-■ rija je odgovarjala proti Timavu. Na fleimstalski J fronti traja boj topov. Sovražni napad v pokrajini ; Colbricon ni prišel"vsled našega ognja naprej. Na j Cimonu so naše čete izkopale vsega skupaj 6 ! strojnih pušk. Dunaj, 5. oktobra. Na Kraški visoki planoti je artiljerijska bitka ; v polnem teku. Mestoma je poskusila sovražna infanterija preiti v napad. Na fleimstalski fronti trajajo topovski boji. Na Cimonu so naše čete od 23. septembra do 2. oktobra spravile 35 zasutih Italijanov. V ceiem je bilo vjetih 482 mož ter vplenjenih 6 strojnih pušk, 3 metala min in mnogo pušk. Dogodki na morju. Dunaj, 4. oktobra. Flotilja hidroplanov je 3. oktobra obložila vojaške naprave v Skocijanu in Starančanu uspešno s težkimi , lahkimi in vžigalnimi bombami. Kljub obstreljevanju so se vsa letala vrnila. Ruska ofenziva. Ponchujoči boji. Dunaj, 1. oktobra. V Karpatih je boj pojemal. Jugozapadno in južno od Brzezanov je sovražnik napadel z močnimi silami. Med Zloto Lipo in Narajovko se boreče turške" čete so ga vrgle v ljutih bližinskih bojih nazaj. Severno Od. kolodvora Putotori so pridobili Rusi nekaj sto metrov prostora. Pri armadi generalobersta von Bbhm-Ermol-lija je prešel sovražnik na obeh straneh ceste iz BrOdov v Zločov v napad. Na eni točki so se ponesrečili trije, na drugi 7 ruskih sunkov. Južno od ceste je vdrl sovražnik v odsek nekega polka. Da^n: ju-traj izvršeni piotisuuek napreduje ugodno tc je zopet zavzel večji del izgubljenih jarkov. Berolin, 30. septembra. Zapadno od Lučka narašča sovražno streljanje od iliines zjutraj. Na obeh straneh železnice Brodi - Lvov in bolj proti jugu do Graberke pri Zborovu smo deloma z zapornim ognjem ustavili sovražno prodiranje, deloma pa se je do sedem- I krat obnovljeni napad popolnoma razbil. Na juž- j nem napadalnem krilu so se Rusi vstalili v naj- j sprednji obrambni črti. V Karpatih je vladal v splošnem mir. Ste- | vilo pri cesti Klavzuri vjetih je naraslo na več kakor i 600 mož. Berolin, 1. oktobra. Na fronti ob Stohodu je izvršila stotnija poljske legije uspešen sunek pri Žitovicah. Jugo - zapadno od Vitonjeca so Rusi zaman napadli. Pri posrečenem podvzetju v okolici Hukalov-cev, severno od Zborova v noči na 29. september smo vjeli tri častnike in 70 mož. Južno od Klavzure (ceste v pokrajini Ludo- I ve) in ob Comanu so imeli dobro pripravljeni pro- I tinapadi čet generallajtnanta von Conte popolen uspeh. Pri cesti Klavzuri smo vjeli 4 častnike iti j 532 mož ter vplenili 8 strojnih pušk. V odseku i Kirlibabe smo zavrnili ruske napade. Dunaj, 2. oktobra. Ob cesti iz Brodov v Zločov so nemške in avstro-ogrske čete zavzele s protinapadi vse, predvčerajšnjim izgubljeno ozemlje, pri čemer so Vjele 24 ruskih častnikov in 2300 mož ter vplenile 11 strojnih pušk. Tudi ob železnici Brodi - Lvov so se končali ruski napadi s popolnim neuspehom za sovražnika. Izgubil je 200 vjetih. V Voliniji je stala včeraj armada general-obersta von Tersztvanszkega ves dan pod najtežjim artiljerijskim ognjem. Od časa do časa je nameril sovražnik svoje topove tudi proti lastnim jarkom, da požene svojo pehoto naprej v napad, kar se mu pa je le mestoma posrečilo. Te posamezne sunke smo zavrnili s svojim ognjem. Danes zjutraj je poslal nasprotnik močne kolone proti pozicijam severo-vzhodno od Svinjuhov. V protinapadih je bil vržen nazaj. Odbiti napadi. Dunaj, 3. oktobra. Severno od Bohorodčanov se je ponesrečil ruski poskus prekoračiti Bistrico Solotvinsko. Ju-vzhodno od Brzežanov se je sovražnik na vso moč trudil, de bi zavzel višino Lisonijo. V ljutih bojih I smo ga vrgli nazaj. V Voliniji je izbruhnil včeraj po odmoru, izsiljenem od sovražnega poraza dne 27. in 28. septembra nov ruski napad na armado generalobersta v. Tersztvanszkega. Po večurnem bobnajočem ognju je vrgel sovražnik svoje mase proti avstro-ogrskim in nemškim bojnim silam med Svinjuhi in Zaturči. V prostoru pri Svinjuhih je napadal sovražnik sedemnajstkrat, jugozapadno od Zatur-čev do dvanajstkrat. Tudi severno od Zaturčev se je razširil boj. Na vseh delih napadov fronte smo mogli opazovati, kako obilno uporablja sovražnik svoj to- 1 povski ogenj proti lastnim jarkom in proti svojim nazaj valovečimpolkom. Vjetniki izpovedujejo, da jebi-lo vsem četam naročeno za vsako ceno zavzeti Vladimir Voliniskij. Zopet so bile žrtrovane na novo dopolj-njene garde, tretjič v kratkem razdobju. Toda vse žr- j tve so bile zaman. Povsod smo Ruse zavrnili, naše pozicije so do zadnje v naši posesti. Sovražnik si je dobil ; nov težak poraz. Število zadnje dni južno od Brodov vjetih znaša 41 častnikov, med njimi 1 polkovnik in 2578 mož. Dunaj, 4. oktobra. Pri armadi generalobersta von Tertsztvansz-kega je v popoldanskih urah ruski napad zopet oživel. Bojišče se je raztezalo od Svinjuhov tja v okolico Kisjelina. Na sili je bila borba enaka borbi prejšnjega dneva n tudi uspeh je bil enak prejšnjim dvem dvevom: Popolen neuspeh sovražnika, zvezan z izrednimi izgubami. Bojno poročilo naglasa izredni nastop preizkušenega avstrijskega j domobranskega polka št. 24. Dunaj, 5. oktobra. V Voliniji so ostali tudi včeraj vsi sovražni \ napori, omajati črto IV. armade, popolnoma brezuspešni. Rusi so imeli težke izgube. Ob dolenjem Stohodu je izvršil nasprotnik z enakim neuspehom slabotnejše sunke. V Karpatih. „Times" poročajo, da je sklenilo rusko ar-madno vodstvo, ustaviti nadaljne napade v Karpa- ! tih, ker je tam zima že nastopila. Brusilov je baje j izjavil poročevalcu „Times", da je vse pripravil, da nasprotnika prihodnje leto odločilno porazi. Francosko-angl. ofenziva. Boji ob Sommi. Berolin, 1. oktobra. Pri armadi generalfeldmaršala vojvode Al-breehta VVtirttemberškega ter ob flandrski fronti j in fronti v Artoisu armadne skupine nadv-ojvode I Ruprehta so razvijali Angleži posebno živahno delovanje patrulj. Na bojni fronti severno od Somme je dobil artiljerijski boj popoldne veliko silo. Zopet so se vršili pri Thiepvalu in vzhodno od tam močni an- I gleški napadi, ki so jih čete generalov von Steina in Siksta von Arnimsa po trdovratnih bli-žinskih bojih zavrnile. Iz Rancourta in zapadno od tam so francoski polki zaman naskočili naše pozicije. Delni sunki iz Courcelletta in Morvala in severozapadno od Halla so se ponesrečili v zapornem ognju. Na desno od Mose so se odigravali pod začasno oživljajočim se delovanjem artiljerije majhni brezpomembni boji z ročnimi granatami. Berolin, 2. oktobra. Na bojišču severno od Somme zopet veliki bojni dan. Na fronti, široki nad 20 km, med Thiep-valom in Rancourtom, so prodrli Angleži in Francozi po skrajnem stopnjevanju svojega pripravljalnega ognja v napad. Večkrat so bili že od naje dobro vodene artiljerije krvavo zavrnjeni; oddelki, ki so bili vdrli, so podlegli v ljutem bli-žinskem boju naši neomajni infanteriji. Tik severno od Somme smo zavrnili francoski delni napad. Bitka je trajala vso noč in je še v polnem teku. Južno od Somme deloma živahen artiljerijski boj. Severno od Le Mesnila (v Champagni) je pripeljal neki nemški izvidni oddelek s posrečenega podvzetja 1 častnika in 38 mož. Berolin, 4. oktobra. Na bojni fronti severno severno od Somme čez dan vedno naraščajoč artiljerijski boj, ki se je v odseku Morval-Bouchavesnes popoldne stopnjeval do največje sile. Močni froncoski napadi na naše pozicije ob cesti Sally—Rancourt, ob gozdu St. Pierre Vaast in ob kosih gozdov jugovzhodno od tam smo deloma v boju moža proti možu zavrnili. Vjeli smo 1 častnika in 128 mož ter vplenili 2 strojni puški. Berolin, 5. oktobra. Na bojišču severno od Somme je naraslo silno artiljerijsko delovanje pred infanterijskimi napadi nasprotnikov do največje sile. Večinoma na vseh točkah je obležala sovražna infanterija, ki ki je nastopila k napadu, že v našem ognju. Tako se je popolnoma zlomil angleški napad med pristavo Mouquet in Courcelettom, tako je dospel sovražnjk, ki je prodrl med Courcelettom in Eau-courtom r Abbave samo pri Le Sarsu tja v naše pozicije, kjer je angleška infanterija s težkimi izgubami v boju moža proti možu podlegla, tako se je razbil tudi francoski napad proti črti Rancourt - Bouchavesnes pred našimi črtami. Med Fregiecourtom in Rancourtom se je vršil včeraj zjutraj hud boj. Tu smo izgubili posamezne jarke. Zeppelinski napad na London. Berolin, 2. oktobra. V noči na 2. oktober je več pomorskih zračnih ladij uspešno obmetavalo z bombami London ter industrijske naprave ob Humberju. Vzlic lju-temu obstreljevanju z vžigalnimi granatami in vzlic letalskim napadom so se zračne ladje vrnile nepoškodovane razen ene, ki se je po opazovanju drugih zračnih ladii vsled ognja hranilnih baterij vnela in padla na London. Redovi mesta Verdun. Doslej so bili podeljeni mestu Verdun ti-le redovi: ruski red Sv. Jurja, angleški vojaški križ, italijanska hrabrostna svetinja, belgijski Leopoldov križ, črnogorska Zlata svetinja ter francoski križ Častne legije in francoski vojni križec. Španski protest v Berolinu. Iz Švice poročajo po francoskih poročilih iz Madrida: Ministrski svet je sklenil po posvetovanju o zahtevah sindikata paroplovnih družb glede garancij proti torpediranju španskih ladij, ki se vozijo med Sredozemskim in Severnim morjem, naročiti španskemu poslaniku v Berlinu, da izroči nemški vladi resen protest DNEVNE VESTI. Odlikovanje. Nj. c. in kr. visokosti nadporoč-niku nadvojvodi Hubertu Salvatorju dragonskega polka št. 4 je izrekel cesar svoje pohvalno priznanje za hrabri nastop pred sovražnikom. Imenovanje. C. in kr. podpolkovnik gospod Josip Milavcje imenovan c. in kr. polkov-n i k o m. Umrl je v Ljubljani namestnik kranjskega deželnega glavarja Leopold baron Lihhtenberg v starosti 63 let. Bil je od leta 1884. veleposestniški zastopnik v kranjskem deželnem zboru ter je slovel zlasti kot poljedelski strokovnjak. Radi svojega koncilijantnega značaja je bil pokojnik splošno spoštovan. Počivaj v miru! Avstrijski parlament. Za dan 23. oktobra je predsednik poslanske zbornice sklical podpredsednike na posvetovanje; isti dan bo tudi posvetovanje strankarskih voditeljev poslanske zbornice. Sklicanje državnega zbora, čigar zasedanje je bilo zaključeno 25. julija 1914 dela nekaterim Strankam velike preglavice. 2e 23. februarja 1915 je predsednik dr. Sylvester Interveniral za sklicanje drž. zbora, potem se je za to oglasil poljski klub, 19. januarja in 13. septembra se je oglasil nemški j „Nationalverband", 20. septembra nemški krščanski socijalci, 23. septembra Ukrajinci, 27. septembra nemški veleposestniki iz Češke. Peto vojno posojilo. Iz Budimpešte poročajo: Tukajšnji finančni instituti pripravljajo subskripcijo 5. vojnega posojila. Preloženi vpoklic na vojaško službovanje. Pred nekaj dnevi je bil na 2. oktobra določeni nastop vojaške službe letnikov 1871. do 1866. preložen. Zdaj razglaša domobransko ministerstvo, da je preložen tudi vpoklic letnikov 1892. do 1890. in 1884. do 1880., kateri letniki bi bili morali nastopiti vojaško službo dne 10. oktobra. Določeni so novi termini, in sicer morajo vojaško službo nastopiti letniki 1871. do 1866. dne 3. novembra 1916, letniki 1892. do 1890. ter 1884. do 1880. dne 16. novembra 1916. Posamezniki iz teh letnikov bodo še prej kakor 16. novembra vpoklicani s posebnimi vpoklicnimi lističi. Velike naklonitve veleindustrijske tvrdke Kari Pollak v Ljubljani. Povodom najvišjega imen- ! dana Njega ces. in kr. apostolskega Veličanstva se je zglasil pri g. deželnem glavarju kranjske vojvodine dr. Susteršiču senjoršef zgoraj imenovane družabne tvrdke gospod Karol Pollak sen. in je izročil v imenu tvrdke na roko g. deželnega glavarja svoto 200.000 K (dvestotisoč) z namembo, da naj se ta svota uporabi po razsodnosti kranjskega deželnega odbora v sporazumu z darujočo tvrdko za revne vojne vdove in sirote s Kranjskega. Koncert, ki ga priredi „Krajevni odsek za darovne dneve v Kranju" dne 11. t. m. v sredo zvečer ob l/s 8. uri v Kino „Talija", bo ena največjih znamenitosti v Kranju. Gospoda koncertan-ta, Juraj Tkalčič, čelist in Herman Gruss, pianist, oba Hrvata, sta mojstra s svetovnim slovesom, temperamentna, kakor da se iskra z enega preskakuje na druzega in ga v enakih energičnih kretnjah gane: kakor zlita sta v eno homogensko psihično bitje. Nastopila sta že v vseh svetovnih me-j stih in kritika ju je tako na Dunaju kakor v Londonu in Parizu in vsepovsod entuziastično pozdravljala in njiju umetnost najodličnejše proslavljala. Umetnika nastopita dne 10, t. m., v koncertu „Glasbene Matice" v Ljubljani. Pripisati je izredno srečnemu slučaju, da smo ju tudi za Kranj pridobili. Cene I sedežem so nekaj višje nastavljene, kakor je obi-j čajno pri nas, zato si bomo pa s tisto nadkronco J privoščili nerazmerno večji vžitek. Vstopnice in vsporedi se dobivajo pri tvrdki F. Sajovic v Kranju. Spored koncerta, ki ga priredi v sredo, I dne 11. oktobra 1916 „Krajevni odbor za dneve j darovanja v Kranju" v dvorani Kino-„Talija" v Kranju s prijaznim sodelovanjem gg. umetnikov Juraja Tkalčič (čelo) in Hermana Gruss (klavir): je sledeči: 1. Saint Saens: Koncert a-mol: a) allegro non troppo, b) allegretto con motto, c) allegro non troppo, čelo in klavir. 2. Chopin: a) Nocturno f-j mo!, b) valček es-dur, klavir. 3. Tschaikowsky: j Variacije o neki rokoko pesmi, čelo in klavir. 4. i Liszt: a) Ljubavni sen, b) Rapsodija št. 12, klavir, 5. Sitt; Intermezzo; Tkalčič: Hajd v kolo; Godard: Uspavanka; Davidov: Vodoskok, čelo in klavir. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Sedeži: I.—IV. vrste po 4 K, V.—VIII. vrste po 3 K, IX.—XII. vrste po 2 K, XIII,—XVI. vrste po 1 K. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trgovini tvrdke F. Sa-I jovic in zvečer pred koncertom pri blagajni. Pre-| plačila se hvaležno sprejemajo, ker je čisti dobiček namenjen vojnooskrbnim smotrom. Klavirje pride uglaševat prihodnji teden g. Jurasek. Kdor si ga hoče uglasiti, naj javi do pon-deljka v občinski pisarni. Oklic. V stremljenju, da pridobi v namen vojne oskrbe zopet nekaj virov, obenem pa, da pridobi papirni industriji potrebnih surovin, započel je vojnopomožni urad c. kr. ministrstva za notranje zadeve akcijo nabiranja starega papirja, ki se bo potem odstopil proti odškodnini papirni industriji. I Kakor že rečeno, porabil se bo skupiček v vojne namene. Kakor povsod, tako se ima tudi v tem I političnem okraju ta akcija započeti. V ta namen se I obrača na prebivalstvo z nujno prošnjo, da takoj pregleda doma, ali nima kaj starega papirja in ga odda v namene vojne oskrbe. Oddajati bi bilo papir pri županstvih, ki ga bodo takoj odposlala semkaj. Nadejam se, da bo prebivalstvo tukajšnjega okraja, kakor vedno, tai