c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
-o Cena 10 h. o-
Rak na sadnem drevju.
Kakor vinska trta, tako ima tudi sadno drevje
dandanes nebroj živalskih sovražnikov
in raznih bolezni. Zato pa moramo s
posebno pazljivostjo slediti vsaki novi
bolezni, da se po možnosti že v kali
zaduši. V ta namen se je v zadnjem
času na Dunaju ustanovil poseben zavod,
ki ima namen, natančno proučevati vsako
tako bolezen ter čimprej iznajti pravo
sredstvo proti njej. Ta zavod nosi na¬
slov „c. kr. kmetijsko-bakteriologijski
zavod za varstvo rastlin na Dunaju, II/l,
Trunnerstrasse 1 “ in se z njim v zmislu
člena II. drž. zakona z dne 2. oktobra
1865 občuje poštnine prosto. Zavod da
vsakemu, ki mu pošlje sumljivo bolezen na
ogled, brezplačno vsakojaka pojasnila.
Rak na sadnem drevju pa ni nova,
marveč prav stara, povsod bolj ali manj
znana bolezen, zlasti kjer se goji naj¬
več jablanovih dreves.
Ker se je ta bolezen v zadnjih
letih posebno v nekterih krajih tako
razširila, da preti nektere jablanove
sadovnjake popolnoma uničiti, in ker to
bolezen večina naših sadjarjev nekako
ravnodušno prezira, ker ne vš, da si
more stem napraviti veliko škodo, smatram za potrebno,
da to bolezen nekoliko natančneje opišem.
— 2
Kako se rak pojavlja. — Rak napada razna
sadna drevesa, toda najbolj jablane. Raka razločujemo
dvoje vrst, in sicer zunanjega in notranjega. Zunanji
rak prične razjedati kožo in deblo od zunaj ter napravi
neko črnkasto izdolbino (A B na pod. L). Iz nje se
prične večkrat cediti neka smrdljiva tekočina. Notranji
pa razjeda znotraj ter dela večje ali manjše zaprte
izbuhnine ali bule na zunanjo stran (A B na pod. 2.).
Rak napada mlada in stara dre¬
vesa, in sicer se naseli na vseh dre¬
vesnih delih.
Vzroki te bolezni. — Naj¬
rajši se rak napravi tam, kjer se drg¬
neta dve veji, ali če je bilo drevo dru¬
gače močno ranjeno, bodisi s kakim
orodjem, z lesom, po krvavi uši itd.,
ali pa da je bilo ožgano, zapečeno, od¬
nosno zmrzlo. če se ranjeni deli počasi
ceiijo, se med tem časom navadno tudi
naseli rak. Nadaljni povzročitelji raka
so: slaba, mokrotna, izpita, trda zemlja,
tako da se drevo le počasi razvija,
cepljenje močno rastočih vrst na pre¬
šibko rastoče divjake in nasprotno, torej
nepravilen tok soka itd. Rak se tudi
1 prenaša z drevesa na drevo z bolnimi,
že napadenimi cepiči.
O zdrav lj anj e in odstranj e-
vanje te bolezni. — Če nam je
vzrok te bolezni znan, potem se da
temu lehko in kmalu odpomoči. Slabo,
odnosno močno rastoče vrste je podlogi
primerno nad zdravim delom precepiti,
pregoste veje odstraniti, preveliko vlago
po možnosti odpeljati, slabo zemljo
okoli drevesa z boljšo nadomestiti ali z gnojenjem
zboljšati. Začetne rane se kmalu zopet zacelijo, če
se namažejo z nekoliko gorkim katranom ali karbo-
linejem, zlasti če se prej rana z nožem izreže, kar
je vsekako priporočljivo. Poslednje delo se more se¬
veda izvršiti le pri manjših, finih vrtnih drevesih, ker
Podoba 2.
— 3 —
drugače tako ravnanje povzroča prevelike stroške, pač
pa se mazanje s karbolinejem hitro zvrši in je ceno.
Kdor more, ravna dobro, če večje rane s cementom ali
z malto zalije ter obveže.
Priporoča se nadalje puščanje soka. V tem slučaju
se koža prereže podolgem 3 do 5 krat na okrog, in sicer
kakih 20 cm pod in nad napadenim delom. Prav močno
napadena drevesa je pa najbolje popolnoma odstraniti,
zlasti če so pregosto posajena, ter vse sežgati, da se
razširjanje po možnosti omeji.
Če je raku vzrok slaba zemlja, se taka drevesa,
če so mlada, drugam, v boljšo zemljo in lego presade,
dotični prostor pa z drugim, tej bolezni nepodvrženim
drevjem zasadi.
To naj si zapomnijo posebno oni posestniki, ki
imajo svoje sadovnjake ob rekah in cestah, kajti ondot
se opaža največ rakavih dreves.
Fr. Gombač.
NARODNA IN UNIUERZITETNR
KNJIŽNICA
Ponatis iz ,,Kmetovalca“. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si