Glasba. 223
Kakor skoro vsi slovstveni produkti njegovi dihajo Lide jednoho dne in 01insky eko ovzduje obdonavskega Babilona; cesto pade v romanih bi po brezpogramnem zapravljanju sil in sredstev po pelunkah. tevilnih ostalih drobnarij e v misel ne jemljem.
Nain pripovedovanja v Groteskah je neoguljen in neobrabljen, minucijozna rezbarija nepriakovanih, vendar preprievalnih potez. Po humoreskah sicer nikdar ni vse dueslovno isto zlato, ne glede na to so Hrubega rtice nalezljivo smehovite: Bluza" kraj drugih je ukrojena tako, da epidermo brez ovinkov egeta k smehu, umeemu ko ampanjec, malo da ne h krohotu. Ta mojster zgoene poloajne komike je hkratu spreten ongler besed v francoskem zmislu, eprav morebiti e ni dozorel do vodoravne uglajenosti. Le otokoma zazveni trpka nota za hip, npr. v Sentimentalni historii, mestoma izdaja romantien otek pisateljevo tevilo let. Sledi par primerkov za njegovo tono in kratko oznaevanje: Bilo mi je tako dolgas, da sem se bal, da dobi moj bodoi ivljenjepis obseg konverzacijskega slovarja (70). Iz dvogovora na majskem obojespolnem sestanku; ona: Mussetu so napisali na nagrobnik Caprice. Rada bi imela na svojem grobn napis Tiso kapric! . . . Ampak ..." je konala in se zazrla v skupino drevja, v igar vejah je plesalo pomladnje solnce, kdo bi rmslil zdaj na nagrobnike?" Kdo?" odgovori Helmar. Moj stric! Ima tovarno za nagrobne kamene" (163). V slinem poloaju: Poznate mojega enina". Povrno!"" Zadostuje, saj v njegovi no-trini ni ni" . .\ Resnino groteskni so podobni obrati: Obmolknila sta in njune oi so si padle v naroaj, da jih ni bilo mogoe pet minut loiti.
A. Debeljak.
Novi Akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo z Glasbeno-knjievno prilogo". Urejuje dr. Gojmir Krek, zalaga L. Schwentner v Ljubljani. Izhaja estkrat na leto, naronina za celo leto 10 K. Letnik XII. Do ustanovitve Novih Akordov" ni imela posvetna glasbena umetnost na Slovenskem nobenega pravega sredia. Bilo je seveda tudi prej mnogo pridnih delavcev na glasbenem polju, ali delo je bilo razcepljeno, razdrobljeno, posamezni umetniki niso bili med * seboj skoraj v nikakem stiku, hodili so samotno vsak po svojem potu in mnogo je bilo mladih, krepkih talentov, ki se v taki desorganizaciji niso mogli uveljaviti ter so ostali iroki javnosti malodane popolnoma neznani. Kolikaj celoten pregled razvijanja in napredovanja glasbene umetnosti je bil nemogo. Vsi, ki jim je bil resen napredek umetnosti pri srcu, so obutili ivo potrebo glasbene revije, skupnega glasila, ki bi naj bilo slovenski glasbeni umetnosti nekako to, kar je leposlovni literaturi ,,Zvon" in upodabljajoi umetnosti ,,Jakopiev paviljon". Ustanovitelji ,,Novih Akordov" so se dobro zavedali, da bo za tako podjetje treba tekih in obilih rtev. In res jih je bilo mnogo ve, nego priznanja in hvalenosti. Kajti pri nas na Slovenskem je e tako, da pride ha enega delavca dvanajst nergaev. Ali sad rtev in truda je enajst letnikov Novih Akordov", bogata zakladnica slovenske glasbe, verno gledalo njenega razvoja v enem desetletju. Izdajatelji revije so se bili koj spoetka ognili nevarnosti, da bi napravili iz nje glasilo ene same, strogo opredeljene umetnike struje" te ali one glasbene korporacije, ali celo kake posamezne klike. Hoteli so jo imeti in obdrati tako, kakrna je bila potrebna in
224
Glasba.
kakrna edina ima v naih tesnih slovenskih razmerah pravico do ivljenja: biti mora tribuna, raz katero govori svobodno vsak umetnik, ki zna govoriti. Da se je to naelo strogo izvajalo, dokazujejo e imena umetnikov, ki jih sreavamo v teh enajsterih letnikih. Glasbenemu delu ,,Novih Akordov" so izdajatelji pripojili e glasbeno revijo, ki bi naj podajala pregled glasbenega stvarjanja in ivljenja doma in v tujini, prinaala teoretine razprave ter (kar je bilo za nae kraje pred vsem potrebno) gojila glasbeno kritiko. Ta priloga je pisana s toliko ljubeznijo do umetnosti, tako ivo in temperamentno, da mora zanimati tudi gluhega lajika. -e bi se zgodilo, da bi Novi Akordi" vsled malobrinosti obinstva morali utihniti, bi bil to naravnost padec vznak" za slovensko glasbeno umetnost. Naroevanje ,.Novih Akordov" pa ni nikako prisiljeno podpiranje umetnosti" ali kakna tako imenovana ,.narodna dolnost"; kdor jih ima, ve dobro, da je ve prejel, nego dal. *
Koncert Glasbene Matice v Ljubljani dne 7. in 9. marca. Mo Glasb. Matice" lei v zboru in zato je umljivo, da goji predvsem moke in meane zbore, ki se v nai drugae revni glasbeni literaturi zato Jako hitro mnoe. Zbor Matice je pa prevelik, da bi s potrebno hitrostjo tudiral in tako doivimo na leto le po dva njena koncerta. Tudi se mi zdi, da ni trud, ki ga ima tako tevilni zbor in njega nad vse vestni koncertni vodja g. Hubad pri tudiranju a capella zborov, v nikakrnem razmerju z moralnim uspehom. Razen tega ve vsak, ki mu je znana najnoveja zborova literatura, da zahtevajo novi zbori od pevcev neverjetno veliko, da jih morejo natudirati v doglednem asu samo najbolji, pa nikdar pretevilni zbori. Nikdar nisem mislil, da bi zbor Glasbene Matice" ne bil kos tej najnoveji literaturi ; njegova pretevilnost ga pa ovira, da ne pride z delom dalje. Ne osebe ali elje posameznika, da se skae kot pevovodja, temve razvoj nae glasbe nujno zahteva majhen, eliten zbor, ki bi bil kos tem tekim zborom. Naj bi bil ta elitni zbor v zboru Matice, ali od nje loen, naj bi ga vodil kdorkoli, za Ljubljano je i v -ljenska potreba in tudi ni zmoen konkurirati z zborom Matice. Kaj pa ostane Matici? Mrtvaki enin", veja domaa in svetovna dela! Pred par leti se je Matica ravnala po tem naelu in izzvala s tem upravieno kritiko, da zanemarja domao glasbeno literaturo. Ali od tedaj do danes se je v Ljubljani e izvril velik preobrat. Imamo e druga glasbena in pevska drutva, ki prirejajo poleg Matice koncerte. Imamo svoj orkester, imamo e tudi posamezne umetnike, ki prirejajo koncerte. In edino taki koncerti, kakor Dvofakov Mrtvaki enin", je primeren velikosti zbora G1. Matice". S tega stalia pozdravljam in odobravam ta koncert. Mrtvaki enin" nam sicer ni nov, ali sprejet ni bil zato od obinstva z ni manjo spotljivostjo. Delo je vredno najvejega ekega mojstra in je v celoti kakor tudi v najmanjih detajlih mojstrsko izvedeno. Zato se mi zdi tudi neumestno, posamezne dele posebno poudarjati; tudi se mi zdi nemogoe povedati, kateri del je izvedel zbor, orkester ali pa solisti posebno dobro, ker so bili vsi, izvzemi soprana, v vsakem oziru taki, da smemo in moramo biti zadovoljni. Solisti so bili: za sopran gd. M. Koroeva, primadona zagrebke opere, tenor je pel mladi Jos. RiJavec, bas g. Jos. Kriaj, dika nae opere. Koncert je vodil g. koncertni vodja Hubad z vso njemu lastno tonostjo in spretnostjo. Orkester je oskrbela Slovenska Filharmonija", pomnoena po nekaterih lanih in gojencih Glasbene Matice". Dr. Kozina.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si