Ko so komarja enili.
(Slovaka.)
Ko so komarja enili, vina naprsinik popili; slavek jim je pa nalival v elod in vsem je napival
Vsi so tako se napili, da so komarja ubili. Mriev komar na plesiu, joka muica v dvoriu.
Nehaj se, muha, solziti, saj e komar oivi ti I Njega vzbuditi teavno: enin moj mrtev je davno . . ."
Z njega vso mast so pobrali, za sto jo cekinov prodali, koo pa iudi njegovo, kakor sem tukaj gotovo.
Rad. Peteri in - Pet ruka.
Studentovska.
Ciril Jegli.
O, kaj vse na svetu ni prav!
Naega strica trebuh boli, in je spregovoril: Ali smo zato akali na Jugoslavijo? To bi rad vedel, kaj neki maejo gospodje, ki so postavljeni za ministre!
Sam Bog jih izgruntaj!
Saj to je tisto! Ko bi jih jaz, bi jih in bi jih namlatil tako, povem vam, tako : ne kozje bradice ne bi ostalo od njih!
Stric je jezen ter mu verjamem, da so hude rei, ki morijo njegovo srce. Samo premislite:
Takole po juini sede lovek, ki je poitka potreben, da bi se malce pogovoril sam s seboj. Sede v naslonja, premiljuje, pretresuje, se za-ziblje na levo, se poujka na desno, in bi e hotel rei: Hvala bodi Gospodu pa ti zgaga zgagasta gomazi iz elodca: krbavs, krbavs hep! Zgaga zgagasta, hep! O ta Marica, ki o marnih maah kuha zelje in fiol!
Marica!
Kaj ti pa spet ni prav?
Jaz ti bom lonce prevrnil hep! jaz ti bom piskre pobil!
Le!
Le, le! O tristo milijonov vagonov v akljih zavezanih! Le, le! Marica, hep! Pojdi sem, Marica, da se dvignem in te bom! Ali slii?! Jaz te bom hep, hep! te bom v zelju skuhal, te bom ocvrl, ocvrtek fiolasti, in ti bom piskre pobil. , .
A Marica pomiva, kakor da ne slii, in ropoe s posodo, kakor nala, prav nala! O, slii! Saj
to je tisto! Njega trebuh boli, pa ne, da bi vpraala: Ti, bo poirek polaja? Ali kaj podobnega. Saj ga niti srknil ne bi: u, tisto brozgo! Ampak o Marika kandrava, e si v nebesih! Saj mora lovek biti nervozen, e noe! Kaken red pa je v nai dravi? Ali e dri katerikoli paragraf? Ja, mar se vam ne zdi, kakor da je cel svet narobe in v godljo postavljen, kakor da se Ljubljana pre-kucuje ter vam nepremaknjena stojita samo kaf in Marica: pa ona pomiva posodo, kima in z jezikom opleta: Le, le!
Hep, njega trebuh boli pa naj bi bolelo in naj bo, e je boja volja tako! Naj bi bolelo, e bi samo to! Ampak
Mar smo zato akali na Jugoslavijo?
O, da bi samo trebuh bolel! To je nezasliano, kaj se ti lahko dogodi dan za dnem ., . In to zjutraj na tee, opoldne ali zveer, v pisarni, cerkvi in e drugod in povsod, tudi doma na postelji! Gre na primer po ulici, z uradnimi akti zaposlen, pa se ti zakadi prav pod noge: kofrnica gizdalinska, topoglavec oblizani. Se okrene, da bi ga , pa se ti priklanja in pardonira, da mu vidi noter v hudobijo spridenega srca. e pa smo e zatorej, potem vpraamo, ne! ni ne vpraamo, mi zahtevamo: kje pa so policaji, da napravijo red? Kje pa tie tisti slavni ljubljanski policaji?!
Pa gre na trg, da bi kupil eplje, ter jih ne kupi. Komaj, da utegne in se sme ozreti nanje. O, ministri! Pa se nameri k vladi, da bi blagovolili in povedali in pokazali, kdaj dobi tiste do-
287
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si