ISSN 0350-5561 kon9c tedna Oblačno bo s padavmaini, deloma nevihtami šteuilka 36 četrtek, 8. septembra 8005 Sole so odprle vrata Teden dni učenci telili maiičnili in prav loliklli podružničnih osnovnih §oI v Mcsini občini Velenje, ene niaiičnc ter treh podružnic v občini Sosianj in na šoli .Šmartno ob Paki presiopajo prag hiš učenosti. Novo solsko leto poslavlja prednje in njihove slarše nove izzive, ki bodo /a ene bolj. /a dru^c manj ird oreh. Natančnih podatkov, koliko učencev bo izobraževala posamc/na šola v šolskem le lu 2005/2006, še ni. Popolnejši naj bi bili /nani koncc leaa tedna. ?o nepopolnih po-dalkih naj bi v osnovnih Šolah v Mesini občini Velenje izobraževali 2698 učencev, od lega naj bi jili prvič prestopilo prag hiš učenosti 26X. Na Centru /a v/gojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje so na seznam za novo šolsko leio vpisali 64 otrok. V občini Šoštanj je na centralni šoli 754 učen-ccv. skupaj s podružnicami Topolšica. Ravne, /aviKlnjc Med njimi so 104 novinci. Na šoli v Šmartnem ob Paki je med 314 učenci novincev za dva oddelka oziroma 34. ■ Tp Prvi sotski dan v prostorih nove matične soie v Šoštanju (foto: vos) Generalni direktor USE dr Jože /ago/en je obiskal prejšnji teden oba áleška energetska kolektiva» bil pa je tudi gost našega uredništva. Med obiskom nederij velenjskega premogovnika je "preizkusil" tudi jamsko sedežnico. Na sliki ob njem levo direktor THS dr. Uroš Rot-oik, desno poslovni direktor HSL dr. Milan Medved in tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolene. Pogovor z njim objavljamo na 5. strani. ■ 00 i»» 300 SIT ItJilIKI Sevanje MUena Krstič - Planine Premogovnik in TEŠ ostajata dolgoročni dejavnik razvoja Šaleške doline Vsako ffovo postavl/anje kakšne od bazffih postaj mobilne telefonije pa\':ro^i med Iji/Jini val ogorceii/ in nasprolo^wo\ ht Ji v VekfW^-Ni še iiol^o. ko Je do hude krvi priUo v Vi miki Gori. na Oorici, v Nalehl... Bazne postaje, kijih oiobUni operalerji postavljajo brez soglasij iokaí-nih shipnasU {fijiimih do\'oijet\i ne poirebujtýo) kaki^nmu od po^a-meznilz mobilnega telefona ne zna \eč predstavljati. Bazne postaje, ki ga spremljajo, t^a so nujno zlo, daje signal čist, Koliko pa Je seva-nje iz njih zdrav/n škodljivo? Ne glede na ta da so resni tati meritev .'ievari/ baz/hh posted v Vele-f{/u pomirjajoč, pa bo vprašatýe o škodljiwstih .še tako majhtnh sevanj pri marsikom še ostalo. Tudi pri znanstvenikih. Zùîo ostajajo elektromagnetna sevanja različnih frekvenc predmet številnih raziskav. Po nekatiirih podatkih naj bi bilo v svetu doslej izvedenih Že preko 6.000 raziskav o možnih negativnih vplivih elektnmiagnetnih sevanj na zdravje. V ifih se znanstveniki sprašujejo tudi, koliko se lahko škodliví učinki, če obstojajo, na zdravju odrazijo à>z leta. • -M • «^TkLi « <. 1 •' o Izgubil oblast nad vozilom V ponedeljek, nekaj minut pred 10. uro, se je na regionalni cesti Velenje - Vinska Gora zgodila prometna nesreča, v kateri se - na srečo - ni nihče poškodoval. 28-lelni voznik je peljal s tovornim avtomobilom ^isfaltno maso. Med vožnjo v ostrem ovinku v Vinski Gori je z ogledalom oplazil ogledalo nasproU vozečega tovornega avtomobila. Po tem je - kot vse kaže - i>?ubil oblast nad vozilom in zapeljal na desno na bankino 1er v bližnji potok, kjer je vo/ilo obsialo obrnjeno na strehi. /aradi nesreče je bil promci na regionalni cesti Velenje • Vinska Gora na tem delu cesii-šča oviran in je p petnajstih razliCnih podr(Jcij skozi prav toliko odborov. v kaiere je doslej vkljuCcnih X2 članov. Podr<5Čja tlela so preslikava organiziranosti sedanje občinske uprave. Nalaga vsakega (xl odborov pa naj bi bil krilični pogled na dosedanje stanje v obříní, na iz-korišcenc in zamujene priložnosti in Iskanje boljših rešitev. Delo Siro-kovne^ta sveta koordinira San») Cestnik, ■ mkp Karbon odprl dve novi prevzemni mesti Velcřyť - Družba Karbon, Oiste iehnoU>gijc. je la niesec v mrežo zbirnih mest i/xabljenih nioiornil) vozil na svojem koncesijskem območju dodata dve novi. V Rečici oh Savinji je izrabljeno motorno vozilo možno oddali v razifxadujiî pri A. M. Miklavc. tehnični pregledi, v Novem mestu pa pri Avto Krakov. Na območju Savinjske ti oline. Koroške, P<»fiavja in Novega mesta se tako nahaja 13 zbimili mest. Poleg že omenjenih dveh so la Se v MengeŠii, Rusiili, Celju, Sevnici, Krskem, ?!alcu. Rad-ljali ob Dra\i» Slovenj Gradcu, v Mestinju in Velenju, ■ mkp Tinauerjeva ostaja dolžna Kosovi komisiji O svojem premoženjskem stanju ni pripravljena polagati računov nikomur, zlasti pa ne politiki - Kot svetnica ne misli sama odstopiti, raje pusti, da jo odstavijo Milena KrstiČ • Ptaninc Šoštanj - Hdina od svetnikov jn svctnic ter dnigib funkcionarjev v Šaleški dolini, ki so bili t predsedjiica kraievne sktipnosti upravljam dok>č»^o premoženje, saj dobivamo /3 dehrvanje tako proračunska kot odškotininska sredstva. Tore) imam na razpolag(i določen proračun, o katerem skupaj z ilrugiini člani odločam in z njim razpolagam, a mi po tej plati poročila ni bi i o treba oddati. Na drugi stra tli pa sem ga dolžna kot občinska s"vctnica?t I.etos sem bila morda na največ petih sejah- lam se v ničemer ne Cutitn miJčnejša kot predsednica krajevne skttpaosii. Sem mdi podjetnica, celo dve podjetji imam in o tem, kako poslujeta, ne mislim prikazovati račiniov nikomur. Zakon pajc pripravljen le zato, da te lahko konirolirajo. kje delaš, s kom sklepas posle, na kakšen način jih... Pri tem pa me ne bo nadzirala nobena komisija, sploh pžiiev v občinskem svetu, v katerega bo Kosova komisija verjeino naslovila pobudo, da jo ra/jesij<î kot članico občinskega sveta. »S tem. da se bom razrešiti tudi pustila, nikakor pa ne mislim zaradi te^a sama odstopiti.« ■ Opravičilo v prejšnji številki smo v sestavku z naslovom Za čim manj hrupa in ekoloških obremenitev med drugim zapisali: projektanta Frančiška Kačje v nadaljevanju predstavila dva PllP-a ... Zapisali bi morali Frančiška Kočar... Za napako sc iskreno opravičujemo. ■ Uredništvo Sejem presežkov Na 38. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju sodeluje rekordno število razstavljalcev iz domovine in tujine - Sejemski prostor razprodan že mesec pred otvoritvijo - Nekaj vsebinskih novosti faf/ana Podgoršek Včeraj jc predsednik slovenske vlade Janez Janša v Celju odprl .^8, mednarodni obrtni sejem. Odprt bo do srede, 14. septembra. Na njem se na tisoč kvadratiiili metrih razstavnih površin predstavlja največ razstavljalcev doslej, 1477, od lega neposredno 978, Med slednjimi jih 12 odstotkov prihaja iz tujine. in sicer iz 13 držav. Ob \ipo5te-vanju zastopanih podjetij se na MOS-ti predstavljajo razstavljalci iz 29 driav, prvič tudi iz Belgije in laj-vana. «Prepričan sem. da bo 38. MOS tudi tokrat upravičil sloves največje sejemske in poslovne prireditve v Sloveniji in v tem delu livro|K. I.ahko bi ga imenovali sejem presežkov. Vstop Slovenije v l-U pomembno vpliva na njegovo podobo in razsežnosti,« je med drugim na novinarski konferenci teden dni pred odprtjem sejma potidaril direktor uprave Celjskega sejma Franc Pan^^erl in nadaljeval: «Sejemski prosnor jc bil že mesec dni pred otvoritvijo razprodan, razstav-Ijalcev, katerih število že iretje leto nadzira avstrijska družba Í-'KM, je za štiri odstotke več kol lani. posebej veliko je zanimanje tujcev.« Pangeri je prepričan, da ima celj* sko sejmišče najboljšo sejemsko in- frastrukturo v Sloveniji. Letos so končali večletna investicijska vlaganja v njegovo prcn(Wo. »Lani zgrajena sejemska dvorana K. prenova dvoran C. Cl in D. novi portal p(v stavljaj o celjsko sejmišče na prvo mesto me občino Celje, Mesine olxhic Velenje k Síxlelo-vanj;: niso povabili. Občine Koroške in SAŠA regije so sc že v letu 2003 dogovorile, da gospodarstvo (CIZ), polilika (poslanci, župani) in stroka Koroške in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline iitvorijo koalicijo« za izgradnjo hitre ccste v V, koridorju na trasi od ilol-meca do priključka na avtocesto v bližini Šeniruperta. s predlaganimi trasami «zahodno od Velenja in Šoštanja, vzporedne vzpostavitve železniškega koridorja ter posodobitve obstoječe cestc Gl, zato nasprotujemo predlogu trase, ki naj bi potekala na relaciji Ilolmec-Slo-venj (iradcc-Arja vas. fudi núnistcr za promet mag. Janez Božič je na obiskti vlade Republike Slovenije v SAŠA regiji. 29. jti-Ilija 2005, zagotovil, da bodo idejne Zitsnove iz^adnjc hitre ccsic na trasi zahodno od Velenja in Šoštanja gotove v mesecti septembru 2005. V Velenju, I. septembra 2005, ■ Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh Iz občine Smortno ob Paki Dogovor je bil, a«.. z začetkom novega šolskega leta naj bi na osnovni šoli bratov Letonja predali svojemu na-jnenu obnovljeno in večjo kuhinjo 1er štiri nove učilnicc za potrebe devetletnega iz/ibražcvanja. Novo šolsko leto seje ZiiČelo. predvidena dela pa se še niso končana, čeprav naj bi - po zagotovilih šmaiškega župana AlojZii Podgorska - sklenili dogovor z izvajalci del. da morajo biti do 1. septembra, Po županovih informacijah in informacijah predstavnikov (îradisa je razJogtw za kasni-lev del več. Pri kuhinji so to gotovo spremembe projektov, ki jih jc narekovala zakonodaja. »Ta se jc v zadnjih štirili lerih bistveno siiremenila. Morali smo rušiti Ln pvenjji in na bencinskem servisu v Nazarjah plačajo nakup izdelkov ludi z mobilnim telefonom. Sioriiev Moneta je Era izvedla skupaj z družbo MobilcL Na iiovinanki konferenci je predsednik uprave delniške družbe Ere Velenje C vido Oniladič povedal, da je siccr njihova osnovna dejavnost trgovina, vendar želijo biti korak pred konkurenco. In možiiosl brezgotovinskega plačila blaga in storitev 7 uporabo mobilnega telefona sodi v la splet prizadevanj. Sledili so razvoju in potrebam svojih potrošnikov in kol prvi od velikih slovenskih trgovcev uvedli zanimivo dodamo ponudbo, ki naj bi kupcem prinesla veliko prednosti, saj je plačevanje z Mi^neio hiiro. preprosto In varno. Za začetek bo v vsaki poslovni enoti terminal Mtmela nameščen vsaj na eni blagajni, ki bo tudi ustrezno o/jia-čena. Večje nakupe bi^do lahko z uporabo mobilnega telefona za z^aj opravljali naročniki Mobitela GSM/DMTS, Debitela ali Mobiu-pombnikj • komitenti Nove KBM. Po zagotovilih Tomaža Meniha, namestnika direktorja družbe Mobitel. je storitev Moneta na voljo že na več kot 4000 prodajnih mestih po Sloveniji, do sedřgjoje uporabili) že več kot IDO tisoč Mobile-lovih naročnikov, ki so opravili več kot milijon transakcij. v nadaljevanju novinarske konference pa je prvi mož Ere Gvidn Omladič spregovoril o nedavnem podpisu pogodbe z Mercatorjem. »Nič ni tako presenci Ijivega. vse na irgu sosednje Elrvaške zaradi večjih vložkov drugih trgovcev ne hi mogli uresničili, smo se odločili za prodajo maloprodajne mreže na lem trgu Mercalorju. Se bo pa zato lira Sc bolj usmerila na območje Crne gore, Makedonije. Albanije in Kosova. V Prištini bomo kmalu končah nov center s 7000 kvadratnimi metri prodaj- Gvido Omladič (prvi z desne} ter Tomaž Menih sta poudarila, da je uporaba storitve Monete hitra, preprosta In varna, zato pričakujeta, da bo pri kupcih naletela na dober odziv. sodi v strategijo razvoja naše družbe, ki je usmerjena v razvoj trgovske mreže in nove dejavnosti v Sloveniji ter na trgih nekdanje Jugoslavije. Načrtujemo ga tam, kjer se ni konkurence, kjer pa je zato tudi večji riziko. Želimo med prve iri trgovce na trgih, na katerih smo prisotni. Ker tega cilja nih površin. Ob vse hujši konkurenci in vse močnejši globalizaciji iščemo ustrezne partneije in najboljši sosed gotovo sodi mednje, /ato pogovori o sodelovanju z njim pri nekaterih skupnih pnv jeklih v različnih državah še tečejo.» Pí) Omladičevih besedah je zanje dogovor z Mercatorjem po- memben ludi zaradi skupnih virov dobave. Na vprašanje, ali načrtujejo kakšno konkretno sodelovanje tudi z največjim regijskim konkurentom Tušem, pa je dejal, da sc v trgovini sklepajo zavezništva in da z omenjeno družbo tudi poslovno sodelujejo. Kxu je znano. Era Mercatorju ni prodala le trgovske mreže na Hrvaškem. ampak rudi del zemljišča za gradnjo trgovskega centra v okviru Skopskega sejma. Slednjega je Era kupila pred štirimi leti in • po zjigotovilih Omladiča - uspešno deluje. Na leto pripravi blizu 20 sejemskili prireditev, po načnih pa naj bi v celoli zaživel čez štiri, pet let. Pri uresničitvi le skoraj sto milijonov vredne naložbe naj bi poleg slo venskih (lire. Merca-torja. BTC-ja) sodelovalo še več tujih družb. Na približn<5 200 tisoč kvadratnih metrih naj bi nasial velik cen 1er s sejemskti, trgovsko, zabaviščno, izobraževalno in se kakšno dejavnostjo. Era naj bi letos za ureditev njegove infrastrukture vložila sedem milijonov ev-rov ter odprla tako imenovani Akcijski park za preživljanje prostega časa. B na tri pomembne obletnice: 60-letnico konca druge svetovne vojne, 110-lelnico Aljaževega stolpa vrh Triglava in 15-letnlco manevrske strukture nart>dne zaščite. Minister obrambo Karel Erjavec pa je v svojem pozdravu zbranim med drugim obljubil, da bod dovinskih dejstev. »Vojni zakoni naj bi dali odgovor na vprašanje, kdo je bil s kom in kdo ni bil ter zakaj je bil tam. kjer je bil. Borci Sle lislikral izbrali najčistejše dejanje, ki ga premore le tisti, ki resnično ljubi svojo domovino.« In ,Ianez Stanovnik? lega so zbrani večkrat prekinili z gromkim aplavzom, morda tudi zalo. ker je nekaj kritičnih besed namenil lis-tim, kijiJi v soboto na Graški gori ni bilo. »Naše sporočilo od tukaj naj bo: resnica vedno zmaga, /ato čutimo veliko solidarnost z borbo, ki jo danes vodijo novinarji za profesionalno neodvisnost in resnico, lleklo bi se lahko. da bo referendum o Zakonu o RfV odločil o usodi slovenske demokracije,^ je med drugim rekel In nadaljeval: »Predsednik vlade je na Mali gori, poiem pa je 10 ponovil še v Cankarjevem domu. dejal, da so pariizani nosili največje breme v boju proti okupatorju in bili priznani kot zavezniška sila že med vojno: drugi pa. ki so prisegli zvestobo okupatorju. storili s tem narodno izdajstvo in tega ne more oprostiti ncv bcno opravičilo. Obenem je spomnil, daje bila narodnoosvobodilna vojna ludi i/raz slovenske kulture: »Kaj poglejle, kako so se imenovale naše brigade: Prešernova, Levstikova, Cankarjeva V kullurnem programu so sodelovali moSki pevski zbor Kulturno umetniškega d rušiva iz Raven pri Šoštanju, sekstet Gaber-ški cvet. učenci šole iz Plešivca. K spomeniku Nošenje ranjenca so položili venec. Šaleška konjenica pa je venca odnesla tudi k spímie-nikoma na Grmadi in Fergu-noveni vrhu. ■ Šentilj praznuje v Prireditve posvečene prazniku KS Šentilj, 1. septembru, so se pričele sredi avgusta -Zaključek 17. septembra s slovesno sejo sveta in podelitvijo priznanj Milena Krstlč • Planine Vfienje - V Šentilju se vedno kaj dogaja, posebej veliko dogodkitniki priznanja so upokojenci, povezani v podtîdbor Šentilj, športno-rekreacijsko društvo IlOil l.aze-Pt>dkožclj na čelu z neumornim predsednikom Jožeiom Pe-čečnik trebno.« l:laborat naj bi - po usmeritvah /druženja krajevnih skupnosii Slovenije, katerega članica je tudi KS Rečica oh Savinji -pripra\nil do konca lega meseca in ga naio vložili v državni zbor Po besedah Petra Kolenca je razlogov, ki govorijo v prid samcv stojne občine, več. Pre/reti ne gre zgodovinskega. Na lem območju Glavni pobudnik višja odkupna cena energije Na srečanju s člani Savinjskega društva za male hidroelektrarne je gospodarski minister napovedal nekaj spodbudnih sprememb - Ena od prednostnih nalog društva bo zadrževanje reke Savinje in uporaba ostalih virov obnovljive energije Tatjana Podgoršek ljubno. 2. avgusta - Pri Budnovi žagi na Ljubnem je Savinjsko dta:š-tvo /a male hidroelektrarne pripravilo srečanje članov. Poleg druženja ga l/kojlsiilo î?e za l/menjavo izkušenj in pogovor o nadaljnjih aktivnostih. Na lokratnega pa so povabDi tudi ministra za gospodarstvo mag. Andrqa Viz-jaka. Njega Je povedal predsednik drušiva Robi Pru^k. zato» da mu predstavimo aktualna vprašanja, kj tareji) lastnike malih hidroelektrarn, ter da skupaj 7 njegovim ministr-stvK>m ustanovimo vladno skupino, ki bo sledila uredbam, bdela nad njimi, zakonskimi in podzakonskimi akti o vodah, nad energetskim zakonom in evropsko zakonodajo glede tega. Njena naloga naj bi bila tudi izboljšati sîanjû na tem po dn)čju. Predvsem z lobiranjem bomo poskušali doseči ^§jo odkupno ceno, subvencije, ki jih nI, opozorili na vsestranskih koristnost malih hidroelektrarn in potrebo po večji izrabi obnovljivih virov energije.« Mag- Vizjak je podpri prizadevanja po ustanovitvi omenjene skupine. Med dtngim je poudaril, da vlada podpira gradnjo malih hidroelektrarn in njihovo proiz- vodnjo električne energije, kar dokazuje z odkupno ceno. Ta je nekoliko višja od tržne. Z Brusljem se veliko pogovarjajo o tem, ali je to državna pomoč ali ne. »Kajti vsi uporabniki plačujemo 10 nekoliko dražjo proizvodnjo za okolje in prostor sta na to temo /C večkrat govorila. Slednji naj bi pripravljal ukrepa za poe-nostaviiev postopkov. Na opozorilo lasinlkov malih hidroelek-irarn, da s 15 SIT za KWh ne poplačajo siroSkov amonizacije, električne energije. V prihodnje naj bi bilo malih hidroelektrarn še več.« Dolgotrajni posiopki za pridobitev najra/hčnejsih dovoljenj. na kar so prav tako opozorili lasiniki malih hidroelektrarn, so - po mnenju ministra - verjeino zaradi posegov v vodotoke. Soglašal je, da je birokracije preveč, prav tako zapletov. Z ministrom S srečanja se je minister Vi/jak odzval z besedami. da je njihova lastna cena višja od tržne. »Pričakujem, da se bodo cene električne energije in energemov v prihodnje v iivropi povečale predvsem zsradi vse bolj (jmejenih virov proizvodnje in motnosti uvoza te energije od drugod, kar naj bi izenačilo tržno In nabavno ceno energije malih hidroelektrarn. Menim tudi, daje eno od osrednjih vprašanj amortizacijska doba malih hidroelektrarn. Treba bo proučili upravičenost amortizacijskih dob za slednje in nenazadnje tudi odkupno ceno. Moramo se dogovoriti o višini slednje, kajti ta je glavni spodbujevalec izgradnje malih hidroelektrarn«, je še povedal mag. Andrej Vizjak. Po zagotovilih Robija Pruska je v Zgornji Savinjski dolini v tem trenutku 5H malih hidroelektrarn predvsem na reki Savinji, v naslednjih nekaj letih, upajo, jih bose enkrat toliko in z njimi vred blizu 100 delovnih mest. Trenutna moč malih hidroelektrarn je pet M(řW, letna proizvodnja blizu 15 tisoč KW?i. »To je za listega, ki živi od tega. zelo veliko, /a sUwen-ske in evropske razmere pa ne pomeni nié. /ato ho ena od prednostnih dejavnosii našega društva boljše izkoriščanje bo-gastvavoda, zadrzevanjerekeSa-vinje v visokogorskih zadrtevalni-kih Ln uporaba ostalih obnovljivih virov energije, kot so veter, sonce, biomasa. Obstoječe pa bomo poskušali vzdrževati in z vlaganji izpopolnili. 0 sodelovanju se pogovarjamo tudi z Avstrijci,« je še povedal Robi Prusek. so že bili trg s trškimi pravicami, nl/je sodstvo, v letih 1)^50-1955 pa je bila to samostojna občina. Med tehtnejše razloge sodi dejstvo, da je KS na glavni prometni povezavi geografsko li)čena od KS Mozirje, kar naj bi dokaj slabo vplivalo na povezanost prebivalcev KS Rečica ob Savinji z občinsko uprawx ki je locirana v Mozirju. Razmišljanja o ustanovitvi samostojne občine pa so spodbudile tudi smernice razvoja kv kalne samouprave na celotnem območju Slovenije. Te težijo k. manjšim lokalnim skupnostim, v katerih lahko občani še intenzivneje uresničujejo svoje Interese in s tem razvoj okolja, lega snujejo predvsem na pcxlrogu turi/ma in obrti. »Prepričani smo, da bi bila Rečica ob Savinji kot samostojna občina spodobna zadovoljiti gospodarske. bivalne, izobraževalne, športne in kulturne po trebe občanov, saj ima na voljo potrebno mrežo osnovne preskrbe, osnovno komunalno urejenost. prometno, poštno in telekomunikacijsko infrastrukturo, pogoje za kulturno in športno dejavnost, bančno ekspozituro, prostore za lokalne upravne, socialne in druge družbene dejavnosti. Malo nedorečenosti je le glede zdravstvene postaje, /ato bomo prihodnje leto uvrstili pridobitev prostorov za te potrebe med prednostne naloge.« Po zagotovilih Kolenca se z mo- rebitno izločitvi^io KS iz občine Mozirje položaj slednje ne bo spremenil. Na vprašanje, ali se res zavzemajo za ponovno priključitev zaselka Prihova, ki danes stxií v občino Nazaoe. je Peter Kolene odgovoril: »O tem sedaj sploh ne razmišljamo. Ce bi do tega res prišlo, bi - po mojem osebnem mnenju -moral za to obstajati interes na obeh straneh, zadeve pa peljati na kulturni ravni, ne pa s prepiri ali s podtalnim dekwanjem.« Če bodo svetniki Občine Mozirje spreieli předky o izločitvi KS Rečica ob Savinji, čaka odbor do referenduma, ki naj bi ga Izvedli ob lokalnili volitvah prihf^dnje leto in na katerem naj bi krajani povedali svoje mnenje, veliko dela. sicer sedaj lahko vidijo, da majhne občine po Sloveniji uspešno delujejo. kar pa ni dovolj.« Če je mogoče meriti razpoloženje o samostojni občini med krajani, bi glede na govorice, kdo naj bi bil Župan, lahko napovedali po zitivni izid referenduma. V javnosti kroži namreč kar nekaj imen: Jože Kramer, bivši mozirski župan in sedanji mozirski svetnik, član odbijra Vinko Jer^. ki je v mozirski občinski upravi pristojen za ptxJročje gradenj, prvi zasebni splošni zdravnik v Zgornji Savinjski dolini Tone Žunter in uspešni podjetnik Franc Benda. Bolt)8n Aljat s.p. Kidričeva 2b 3320 Velenje Otiprto vsak dan od8.00uredo22.ur6, ob sobotah Olj 8.00 do 23.ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto inSERI JAMAM AGIR Prodaja pizz po kosih končno tudi v Velenju! Pizzsrijd MANAGER Vas vabi na okusne poze vsakdan do 22.ure. Pripravili $o bogat izbor pí22 r&ztillnih velikosti, lahko pa si privoičrte tudi samo košček ali dva. Obiiííte pizzeríjo Managerv prítilíju nakupovalnega centra v Velenju. Ze malico icoslo ali večerjo • pi27e Manageři PIZZ£RUA MANAGER v Nakupovalnam centru v Velenju. DO utj Lnj KUO/ÛSÎ. UDO&E. ŽDOMME LnJ Smreka d.o.o. řodsmreqe 20 3342 GORNJI GRAD VABIKSODELOVAHiU SODEUVCEZAOPRAVLUNJEŒL IN NALOG VODJA PRODAJE Od kondidotov pričakujemo; • VII. oz. VI. stopnjo svadbene ali ekonomske smeri - Aktivno znanje tujago jezika - Poznovonie predpisov no podrot!ju komerciale • Znonje s podroija zunonjetrgovinskego poslovanja - Znanje iz osnov raiunclniîtvo - Sposobnost komuniciranja z ljudmi •Sleta delovnih izkušenj •vozniški izpit BkoleBorije Od kondidotov pričakujemo; 'VI. oz. V. stopnjo gradbene, iesneali ekonomske smeri •Znanje tu I ego jezika • Poznavanje predpisov na področju prodaje •Znanje s področja zunanjetrgovinskega poslovanja -Znanje iz osnov raiunalnilfvo - Sposobnost komunidranjazljudmi •1 leto delavnih izkušenj •vozniškiizpit B kotegorije. Pisne prijovezdokazilioizjwlnjevonju pogojev prićakujemodo 16.09. 2005 na naslov: SMfiEKAd.o.o.,Podsmre{je20,p.p.29, 3342G0RNJI6RAD POGOVOR Premogovnik in TEŠ ostajata dolgoročni dejavnik razvoja Šaleške doline Dr. Jože Zagožen, direktor Holdinga Slovenskih elektrarn, pod okrilje katerega sodita oba energetska giganta Šaleške doline, podpira njune ambiciozne razvojne načrte Mira Zakošek Dr. Jo?c /ago^cji jc lesni) p^m-Z8T1 s Šaleško dolino. Dolga lela jc shi/bovHl v Cforci;iu iii liidi živci v Velenju. Spomladi jc prevzel vodenje lltMnga Slovenske elekirarne, je tudi čIhji nadzornega sveia Ciorc-nja in predsednik nadxtTnc^ ! hro pozffanttu okofju. CUtn'k si • tudi gieJe ns vas vt^Hk vpliv - zeft, lia ms na niše okofje vežejo pred-\'sem prijazni 'mem svclu tudi Ivan Atel-šek, ki je Gorenje ustanovil in ki mu sledi od rojsiva do dants. lako jc laze razumeti nihanja in težave, saj jlrn, z njegovo pomočjo, hiiro sledimo skozi celoten razvcj Gorenja. (roreiije je pogosto sot)čeri o s precejšnjimi le^jvami. Recimo, ko so cene pločevine skokovito poskočile ali ko je glavni kupec neradoma močno zmanjšal naročila. Potem jc potrebno z vsem znanjem in vsemi močmi pt>iskati nove rešiivt. Danes je rcnjc v vseli pc^glcdih sodobna firma, tako navzven kot navznoter, rudi glede kulture obnašanja. odntïsov. celostne ptxiobe... Mislim, da jc Gorenje v samem vrhu.« So koraku ki jih utira sedanje Vi)d-stvo, skladni s pričakovanji nadzor-nega sveta? »Zaenkrat so. čeprav vom. da bcKio težave še prišle. Najbrž tudi težje preizkušnje. Vem. da jc morila na določenih procesih tudi se vedno preveč zaposlenih in da bo ptilrebno morda kje ludi prerazp^v rediti zapcisicne in podobno. Vendar je 10 sestavni del poslovnnja. Mi smo vsi pod priuskom hitrs in cenene produkcije na Kitajskem hi Daljnem vzhodu. Pomembno je. ila se vodstvo usire/no in hiiro odzJva ill da si v koickiivu zagotovi podporo in razumevanje rutli za kakšen nepriljubljen ukrep,« H'lenje je rudaisko mesto. Energetika je poleR (ioivnja generator razvoja, /ato je zfí to okolje izjemno pomembno, kakšno mesto bosta imela Premogovnik in Ter-moelfktrantn v slownski fner/iet-ski razvojni strategiji. Danes ste bili na obisku v Premosovniku, Vasi vtisi? »P') dolgem času sem bil tudi v l'remogi>vniku m to v p(xl/enilju. Bil sem na »progah« in na čelu. Tam so razmere še vcdrto zelo zahtevne. težke. Sedaj je situacija taksna, da je lermoeleklrama Šoštanj edini kupec premoga in obe piKljctji tvorila encwíio celoto. Ko gledani stanje v celotnem (JSII. je to še vedno ena najdražjih energij v Sloveniji. Vemo, da jc hidroe-ncfgija niDogo cenejša, da jc cc-nejša liidi nuklearna energija, vendar ima FemnKîlekirarna mnogo večjo možnost prilagajanja konicam. lako imenovani vtštií energiji, ki pa ima tudi svojo posebno ceno. Zaenkrat Slovenija ne more energetsko preživeti brez te energije, se pa ni servilnosi (slepo kimanjel Važno je. da se da z nekom sodelovat:. daje kooperativen. Moji vtis jo tak^n. da si nikoli ne delam sodbe na lemelju tega, kaj ljudje govorijo, vedno počakam, da vidim, kako stvari tečejo, in moram reči, tla zaenkrat vixlstvo Premogovnika ni napravilo nekega negativnega vtisa ali napak, zaradi katerih bi lahko rekel, da ni primerno za to mesto. Je pa seveda potem na koncu še več okoliščin, več vplivov. A kot re-Čemií, tudi danes so name napravili dober vtis « PraKapravje nadaljnji razvoj ener* getike odvisen otl ambiiioznih na-hib v Termoelektrarni Šoštanj. Vodstvo tega kolektiw jih je vladi pravi brez TES in Premogovnika Velenje. Drugo dejstvo pa je, da jc \VŠ potrebna temeljite prenrwe in dograditve. Načrli. ki jilî je predstavilo víxlstvo. so dobri in mi smo se dogovorili, da jih bomo pcsjprli tako na holdingu kol v vladi. Ce se vrnem na Premogovnik, tam se zavedajo, da so potrebne nekatere racionaJiaicije. da ho lahko ludi cnergent, ki prihaja v OîS. sooblikoval oz. pomagal oblikovali konkurenčno ceno, Mi bomo soočeni z zahtevo, ila bodo morali po lelu 2007 vsi pixisísiemi. vse enoie holdinga delovati mednarodno tržno konkurenčno. In lakrat bo res iežk<» Ne bo namreč nikogar, ki bi pomagal ali plačeval višjo cono energije, kol bo na svetovnem trgu. Seveda pa ho tu še vedno hoidiug. Ta bo lisii. ki bo nekako balausiral med tako imenovano pasovno, trape/no. vršno energijo in iz tega ustvarjal sinergijske učinke. To so tisti učinki, ko nekaj ztiružiš skupaj in p(Uem dva in dva ni več štiri ampak mmla pet ali pa celo šest. To je ta smiselna vloga holdinga in v tem pogledu bo encrgelika v Velenju, gledana kol v celotnem sistemu, imela vso našo pr>dporo, seveda pa bomo pričakovali ludi ixlgovoren odnos in sodelovanje teh podjetij,« Veliko je ugibanj o tenu ali ho nova vlada zamenjala voilstw n/di m tem kolektivu. Kaj menite vi? »Poglejte, za vodenje vsakega pcv djetja so predvsem potrebne tri ali šliri sivari. Hnoje poslovna uspcš-at>st. strokovnost, pošlenosl, ki pa ni neko moraliziranje, ampak je dovolj . če se spc^lujejo zakoni in predpisi. Pomembna je tudi lojalnost, ki predstavilo na junijskem obisku v tem okolja. Kako gledate nanje vi kot diivktor Uuldinga Slovenske eiektrartie, jih boste podprli? »Druge možnosti ludi nimamo, niti kot Holding, niti kol Slovenija, Koncept, ki ga je direklor dr.Uroš Romik predstavil, je tisii. ki omo-goCa irajni obsioj ne samo THS, ampak ludi Premogovnika. Oe pade Tliš. pade tudi Premogovnik, s (cm pa tudi Šaleška di^lioa. Brez posodobitve ITlS ni pravega razvoja v icj dolini. Ta koncepl, ki je bil predstavljen, torej nt^v blok VI, novi plinski turbini manjše veli-kc^sti, opusiitev prvih treh blokov in čet-iega čez nekaj Časa. predvsem pa močno povišanje izkoristkov, jo dober. Danes so izkoristki od do 35 (xlslotkov. To pa pomeni, da gre kar okoli 70 ixlsîotktw izkopanega premoga, le silne ione, v zrak brez koristi. Povečanje izkorisika pa pJ lebe zahlevajo, da si konkurenčen, hkrati pa da zagotavljaš stabilne. kanike /iiradi no více, da je med množico samt>mo-riiski napadalec, ki se namerava razstreliti, ljudje so v paniki skakali v reko, veliko pa jih je bilo med begom poieptanih do smrli. Četrtek, 1. septembra Začel seje prvi šolski dan. Skročilo, da bo Češka vstopila v evroobmočje šele leta 2010, lelo dni kasneje, kot je bilo predvideno. I'inančni analitiki pa odločitev ministrstva, kije v skladu s prenovljeno strategijo države za prevzem cvra, označujejo za realistično ui primerno, saj mora Češka pred uvedbo skupne valute še veliko storiti, predvsem na področju javnih financ. Naša vlada pa še naprej razrešuje □jej neustrezne kadre. (Gospodarski minister Andrej Vizjakje napovedal, da bo v kratkem predlagal razrešitev direktorja IHeklra Slovenije Vekoslava Korošca. Glavni razlogi za razrešitev so, po besedah Vizjaka, nezadostna vlaganja v zaslarelo prenosno omrežje, ki po <îdprlju trga z elektriko in povečanem tranzitu skozi Slovenijo deluje na robu zmogljivosti. Sobota, 3. septembra v Beslanu so se spomnili ohloi-nicc katastrofalnega razpleta drame s talci, v kateri je umrlo v«č kot M) ljudi. Pred natanko letom lini so ruske sile vdrle v šolo v Beslanu, kjer so iigrahitelji zadrževali več kot I Km) talcev. V sireljanju, ki je izbruhnilo, je bilo ubitih ljudi, med njimi kar 186 otrnk. Orkan Katrina, ki je v ponedeljek divjal po obalnih območjih ameriških zveznili dr/av Louisiana, Mississippi in Alabama, je naredil groz-liivo opustošenje, število mrtvili pa je še velika uganka, nekateri govorijo tudi o več tisoč žrtvah, uradni podatki pa so zaenkrat precej manjši. Reševalne akcije tečejo počasi. saj očitno nihče ni pričakoval takšnega razdejanja. Razgalila pa se jc tudi vsa beda najbogatejše kapitalistične države in njene vlade, ki jc pripravljena skrbeli le za bogate in je rcviu" ( li predvsem ostali nemočni v svojem domačem okolju), ki so ponavadi še voliloi demokratov, pač ne zanimaj (i preveč. Narava pa je divjala tudi na drugem koncu zemeljske oble. Tajfun Talim se je najprej razsrdil na Vaj-vanu. naio pa je opustošil kitajsko obalo v Fujianu, [Ved njim so morali evakuirali 790.000 tjudi. kljub temu pa je nekaj ljudi umrio. Toda Japonski in Kitajski se približuje že nov tajfun, po velikosti in moči podoben Katrini. V Atlantiku pa se je oblikoval tajfun Maria, kj se lahko spet približa /DA. Z nevilnami se otepamo tudi pri nas, V petek je zalilo okolict) Celja, v soboto Ljubljano, Domžale, Kamnik in Trzin. Nedelja, 4. septembra Dva tedna pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji sta se Gerhard Schroder in njegova t)pozicijska izzivalka Ajigela Mer-kcl pomerila v prvem in edinem neposrednem televizijskem dvoboju. Politika sta si izmenjala kar nekaj hudih udarcev, glavna tema pa je bila gospodarska politika. (îeriiard Schroder se jc po mnenju gledalcev - televizijski dvoboj naj bi si jih ogledalo več kot milijon - odrezji bolje, a ne toliko, da mu bi lahko nastop še pomagal obdržati kan-clcrski stolček. Bi pa lahko njegov uspeh preprečil, da hi koalicija med Krš čan škode mo kra ts ko unijo (-( 'DU) in Krščansko socialno unijo (CSU) dobila močno večino, Washington je slab teden dni po katastrofi, ki jo je na jugu ZDA po vzročil orkan Katrina, zaprosil Evropsko linijo za konkretno pomt>č. Ameriške oblasii so tako zaprosile za pakete prve pd prt ega vprašanja meje med državama. Rokavica je torej vržena. Ker imamo, kot zatrjujejo naâ politiki in pomorski strokovnjaki, obilico argumenliJv, Ua je naše stališče v mednan^dnili okvirih pravilno, jo bomo golov z veseljem sprejeli. Ali pa morda ni res...? žabjor perspektiva i Vlada skozi trojanski predor i- J Predsednik države na Kozjanskem in v Obsotelju pohvalil sodelovanje, tudi s hrvaško stranjo - Vlada včeraj na ! obisku še v ostalem delu Savinjske (statistične) regije - Na sejem vsak, kdor kaj velja - tudi srečanja z volilno I bazo - Po mariborski še primorska univerza, kdaj še ljubljanska - Vsi pristojni v Rimskih Toplicah i OJkûr fia pr>U iz ljuhljane nI i/vfm več prema^vaii trojan'J^tf^a klanca, se več pomembnejših politikov odpravlja na severovzhodni kofiec naše države. V dneh tť^a ledna pa je bila la nrvazija še bolj opazna: v ponedeljek Je szhodni de! nase «^íp/iAiť'«: regije obiska! predsednik drtimi, Celje še pra-vmmdnt minister, včeraj so .se na tem koncu mudili Ulom vhde. Pn tem. ko HO pred časom obiskali Sašo. so zdaj še prvostale občine lega območja. H'-čina Jih je ze prvi dan obiskala /udi medjiarod/ii obrtni sejen}. Ta sejem politiki raznih vri/ radi obiskujejo, da se mah pokažejo svc^'im voliicm. Obisk predsedjiika države Je za nekatere večje presenečenje, saj ga pna polna ustas! Sicer pa Je predsednik pohvalil dobro medsebojno sodelovanje obdn lega ob/nočja, pa tudi njllum) sodelownje s kraji na sosednjem Hrvaškem. Na vprašanja novinarjev, kako ocenjuje siceršnje zaplete med našima državama. pa je bil rcdkoljeseden. Se bolj, kot je sicer rad, Minister Šlurm pa je kar poitvalll ceij^o uprav/ro enoio. saj jI je v postopku denaciortalizacije oy lalo le še .U nerešenih zadev, te pa naj bi sklenili do konca leta. Dokaj ugodno Je ocenil (s nekaj Izjemami) tudi delo prtnv.sod/nh organov Mediefn h) v Celju hitijo z obnavljanjem poslopja nekdanje Kovinotehne. kjer bo začela prvega oklobra delos^ati Fakulteta za logistiko, so v ponede- ljek v novem poshv?if}je pivo in dn/ge pijače, Vendar pa to trgovanje Soda In Kada mnogim še zdaJeč ni všeč, veliko očitkov letí /udi na državo, ker da se je "odpovedala ' precej milijardam. Zadnja beseda /nenda niti še ni bila izri'čena. tako da še /ti povsem jas/io. kako se lx> ta zgodba ko/fčala. Se bolj zapleie/ia je zgodba o oživlja/tju /.dravilišia Ri/nske Toplice. Vlada Je pred dnevi znom razpravljala o pogodbah in poz\'ala nnjc/nnike. naj do konca meseca pripravijo še nekatere projekte, Otem pa so včvraj govorili ludi 'na licu mesta', ko Je zdravili.^če med obi.skom vladne ekipe na Celjskem obiskal minisier za lokalno samoupravo in regionalni razvoj !va// /.agar, z nji/n so bih mnogj drugi, ki i/najo besedo pri rešc-'a/tju lega zap' leta. Kaj so rekli, pa prihod/tjič! 1 Kibernetska provokacija Katja Oiljak Vemmier /ne preseneča, kako nagonsko se rar-mi/no. Tudi kadar komunicinmio /«> inierrtetu, ki mn zaradi /tadrealističt/ih .scenarijev poietici-alnih goljufij mčeknna ne zau{mno, Ah imč? Na io /ne Je spomnilo verižno pismo z našlo-vo/n Vsiavite tlačenje mačk v steklenice, ki se/n ga jirejela pred tedno/n dni. Elektnmsko sp<)r(>-čilo Je tneni in še kak i/n peide.seii/n Ijude/n poslala očiino iwUčna kolegica sfak/dieie ter naslovu na koncu imbila še i>et klicajev, s čimer nas je yerjeino želela itozviiii k akciji. Pismo in peticija {)roli /nučenju živali v nJem sla reakcija na siaro si)leino prowkacijo, dostopno na naslovu \v\vw. bonsai k ittens.com. Ce povza/ne/n vsebino, gre za spletno /nesto. ki oglašuje dosežke in prodira izdelke izníijdljivega Ja^umskega strokovnjaka za xzgt^o pritlikavih nnick. Mladiče s poseb/tinii nieii'klami .Ktlači v steklene posode {.sfKnnnite se ladjic v steklenicah ) in Jih "hrani" s ke/nikali-Jami, zaradi katerih žl\xiHce ostanejo pritlikave, kosti pa seJi/n zmehčajo. Oblika njihovih leles ses tem iJrilagodiposodi, v kateri muce i^reživijo vse tivljenje, /teprrmične. Vsebina Je //edvomno šokantna, grozljiva /n zahteva odziv vsakega razumnega pzoriti /la /foblagovljenje /larave in ftopred/nete/ije živega sveta ter skušah izrabiti neiH>sredno kritiko potroš/jiški družbi, ki se. p(}sebej v prazničt/em času. polašča v.Kega. tudi ni^bolj nedolžnega in neiHKsredfiega, kot Je živo hitje. Toda! ali ni njihova kritika neokusna, nehumana in zato neprimerna ? Tako so me/lih tudi A meričani, zato Je študentskemu "prfh Jektu^ sv(»Jo pozornost na/neulla celo J BI - brez heca ki Je seveda ugtnovila. da m učenja živali .sj)loh ni bilo. Ker .«e ameriška civilna i/nciatiia s te/n ni zadovoljila, se spletiuj /neslo pod pritiski orgafň-zac/j za zaščito živali umika iz strežnika na streinik. Vztraja že šeslo leto in svoj obstoj argumentira z nuj/u) kritiko potrošništva. Neiyrimerna ali ne. pa kritika družbe ni tako brezpredmetna, če-i)rai' se lahko strinJa/no, da je, na primer, neokusna. A če pomis-liitio, da tudi v f^lovenlji te čas itnpuliivno podpisulemo s\-c^a i/nena t/a fieticlje. to zagotovo kaže na i/ckaj: številnim se zdi ver-Jet/to, da v ZDA obstaja tovarna pritlikavih /nuck, ki Jo vodi nek zmešan Ja/xmski znanst}'enik. Pote/n takem so li ljudje prepriča/ii. da živijo v družbi, ki Je kruta do žlvah. Zato se Jim "novica " o ustekleničenih mačkah in pntdajnih uspehih takega izdelka zdi noma verjeitia. In če Jih ne preseneča motnost tako predrz/iega i)o-blagovljenja hišnih Ijublje/ičkov. ali poie/n kritičnost skupittice šiu-deniov do take družbe ni vsaj malo upravič'ena? Bonsai Kiilens pa načenjajo še eno ixn/iet/ibno vprašanje^ To Je vzt/ik neštetih verižnih p/setn. i. i. hoax, ki sfktdajo i//ed škodljive vsebine s svetovnega spleta. Delujejo lahko /la dveh nr^ neh: lokalno - na vaJi osebni računalnik, in globalno • zademjo celotno inter-/let.'^ko ohćescvo. Kratko in zelo pœnostavljeno rečeno: pa.sredovanJe pis/na lahko, na im/ner. o//u>goči "zbiranje" dehtJiKih elekfrtmskih naslovov ali opazovanje navad uporab/iikov intenieta. Ne trdi/n, da Je spletno /nesto \x'\v\v.bonsaikittens.com nastalo z namenom širjenja zlo/ta/nernih progra//nn' in uničevanja program.ske opre/ne, čeprav na inter//elu najdemo tudi txtdatke o jirisotnosti računalniških virus(jv v verižnih fňs/nih, k/ skušajo reševctt/ vprašanje Bonsai Kittens. Prav tako nimam dokazov, da so )'erižna reakcionarna i)rs/na. ki "resuj^o" življenja muck, /tastala s kakrš/n'/n koli d rugi/n name/unn, kot Je varovanje živali {>red človeškim nasilje/n. Verjemo gre res satno za preizkuša/tje /neja človeške naivnosti. Nat/ieslo zaključka: ko boste r elektronskem f>redah/ našli t/asled-/ije verižno pismo, pre/ni.^lile dvakrat: re.ševanje a/uazon.nkega gozda, o.'ivoboi/itev /nuckov i: .\tekle/učk, štiri ^'zdiœ sreče ali .û)l-ske potrebščine za ubogo hh/ialajsko deklico. Vedno se ho našlo /tekaj, kar ho v vas vzbudilo altrulstični nagon. Takrat se spomnite, da s fut/kcijo "forw ard" morda prav zdaj neko/nu .sporočate, da je ekktnmski predal z vi/ši/n naskmmi aktiven in se ga sidača še kdaj obi.ikati. v.solcu, pa jc nova Sola zelo všeč. »Da ho lepa. sem vedel že prej. saj sem si jo že ogledal. Takrat se ni bila povsem opremljena, vendar je že la-kral kazalo, da bo laka.« 1'den od starsev, ki so spremljali svoje olroke, Dani Zaje iz Raven pri Šol^ianju. je nad i>olo navdušen. »Sin se bo v Soî^tanj v šolo vozil s šolskim avlobusom. Prav nobenili skrbi nimam s lem. Vidim. da je za vse poskrbljeno, da so mislili na vse. Pa mt)j stric je bil doljia lela avtobusni šofer, tako da sc s prevozi ne obremc-iijujem.4 MrVan Kopuéar: •'Gradnja sole je bila lame ňajvečji projekt doslej," Ervin Kodrin: "Velik kamen se m/je odvalil liden najbolj zadv/aio se mi /di prav, da se šola preda namenu ob prazniku.« v četrtek si jc oddahni) tudi vodja gradbišča (dela je izvajalo velenjski) podjclje OIP Vegrad) Ervin Kodrin. »Res se mi je danes, ko vidim, kako vse lepo teče, s srca odvalil en velik kamen. Otroci prihajajmí> lelos v celoU uresničili. Mislim. J a bo sobotno popoldne v drugi polovici septembra, ko bomo pripravili prircdiicv, kar prekratko /a re/anje irakov glede na to. kaj smo postorili v zadnjem leiu,* je povedala predsednica KS Plesivec Vtargana Novak. Med osrednjimi pridobitvami ho večnamensko ^ponnn Igrii^čc. Uredili so ga pri tamkajšnji pih dru/nični šoli. Nanj so Čakali več kol 15 let. Marijana Novak meni, da so Mjo uresničili /ato. ker so si ga resnično močno /elcli. Veselili se bodo tudi ob izgradnji dru-^QS'd dela javne razsvetljave v zaselku Crna Cîora. V tem času nisi) pozabili §e na ureditev nekaterih ccsinih odsekov. Svojemu namenu hodo ob krajevnem prazniku predali posodobljen odsek ceste vas-II01 on šek. "O številkah, koliko sb znova načrt^wanih velikih in predvsenî fmančno zahtevnih naložbah ne bomo pozabili na ceste. Cc bo §lo vse po ziistavljc-nem pn)gramu. bomo prihodnje leto z asfaltno prevleko preoble-kli vsaj del odseka ceste llriber-ilek-Juvan,« Kot je še povedala Marijana Novak, letos počitniškega zatišja niso poznali ludi zaradi udeležencev raziskovalnega tabora. Krajani so jih sprejeli z zadovoljstvom. saj so prepričani, da jih tako najbolje spoznavajo tudi drugi. Km so po udeležen ce. bili so iz cele Slovenije, prišli njihovi starši, so ob pogledu na gorsko vasico in v stiku s prijazoimi ljudmi izrazili željo, da bi takšne laborc tudi v přihodíme organi/j-rali na podeželju. *Zaduji dan tabora smo ugotavljali, da smo zadovoljni vsi, zato si v Plešivcu srečanj z mladinci raziskovalci še želimo,« je sklenila pogovor Marijana Novak. Zlati jubilej 50. obletnica LD v Skale in srečanje lovcev s kmeti na Lubeli - letos podelili mnogo priznanj lovcem za lovske zasluge, prvič tudi priznanje kmetijam Vesna G/msek ljudje se dandanes vse premalo zavedamo, kako pomembna je za nas narava. In ne samo, da je po-membna. celo odvisni smo od nje. Prav zalo je nujno, da se tiau-čimo živeli v sožitju z njo, česar se gotovo dobro zavcdaj<ï lovci. Ti so namreč v soboto med drugimi ludi na to temo na Lubeli pripravili kar dva dogodka hkrati: tradicionalno srečanje lovcev s kmeti in 50. obleinico delovanja Lovske družine (LD) Skale. Na samem začetku so zbrane pozdravili govorniki, in sicer stare-Mna LD Skale trvin Miklavžina, župan Mestne občine Velenje go spod Srečko Meh in predstavnik Savinjsko-ko/janske zve/.e lovskih dru/in Celje Jane/ Pavel Marin. Osrednja točka programa pa je zagotovo bila podelitev pri/nanj Lovske /veze Slovenije zaslužnim lovcem, ki jih je podelil Janez Pavel Marin. Najprej so bile na vrsti nagrade za red za lovske zasluge tretje stopnje, ki so jih dobili Slavko Pocajt (st.). Jož^ Repnik. Vekoslav Pocajf in Ervin Miklavžina. Sledila je podelitev priznanj za red za lovske zasluge druge stopnje, ki ga Je prejel \hiïo \ii-klavžiiia. Red za lovske zasluge prve stopnje pa si je zaslužil Vinko Miklavžina. Dogajar\jc se je nadaljevalo s pogledom v ^o-dovino, saj so se spomnili na tiste, ki so sodelovali pri sami ustanovitvi LD Skale leta 1955, Ta priznanja je podeUil Frvina Miklavžina. prejeli pa so jih Vlado Miklavžina, Vinko Miklavžina in Slavko Pocajl. Posebno pozornost so namenili ludi priznanju za 50-Ieino članstvo v lovski družini, ki si gaje zaslužil Ivan Miklavžina. Kot je hilo v prvih vrsticah že omenjeno, mora človek živeti skupaj z naravo, zato lovci skrbijo ravnovesje divjadi in drugih živali v njej. Za to in predvsem za vsestransko pomoč pri razvijanju društva na gojitvenem in kinološkem področju, je posebno priznanje dobil Slavko Kovač. Posebej pomembna pa jc podelitev, namenjena kmetijam, vpetim v posamezne oblike dehv vanja lovske družine in nutlenje gostoljubja njenim članom. Te kmetije so kinelije Naveršnik» Kolaj in Vrčkov nik. Ob zaključku podelitve priznanj so se spomnili še na ostale lovske družine, s katerimi vzorno sodelujejo pri izvajanju lovskega udej-stvovanja. To priznanje so dobile Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje, LD Velenje. LD Mislinja, LD Velunja, LD Di)lič. LD Križevci. LD Golavabuka In LD Oljka, poleg vseh naštel ih so-delovanj, je gotovo pomembno ludi sodelovaje z lokalnimi skup- (foto: M. Tekauc) nosimi in društvi, s katerimi LD Skale vzorno sodeluje tako na društvenem, lovskem, kakor tudi na kulturnem področju. To priznanje je pripadlo MO Velenje, krajevnim skupnostim Skale, Clr-kovce in Plešivec, prositîvoljuemu gasilskemu društvu Skale, društvu upokojencev Skale, rodu Jezerski zmaj - četi Divji volk Skale, Sportiîemu društvu Skale in Kulturfiemu društvu Skale. Med samo podelitvijo so za še bnlj pester in zanimiv program poskrbeli ludi Štajerski rogisti in Lovski pevski zbor Skale. Po končanem uradnem delu je sledilo dmžiibno srečanje z odlično pripravljenim golažem in bogatina srečolovom. Zbrane je zabaval mlad ansambel. Ansambel bratov AvbrehL iz Cirkovc. kije poskrbeli za razigrano razpoloženje, ki ga ni pokvaril niti dež. Ponovno poročena Leta 19.^3 se je v Plešivcu rodil deček, leto dni kasneje deklica v Li-pjupri Vinski Ciori. Deček, Viktor, ki ga prijatelji kličejo kar Viki, seje že pri svojili šestih letih preselil v Legen pri Slovenj Ciradcu, nekaj let kasneje pa je zopet prišel živet v naše kraje, v Šaleško dolino, tokrat v Staro Velenje. In lo je bil kraj, kjer se je zaljubil, zaljubil za celo življenje. Njegova velika ljubezen je bila prej omenjena deklica. Imenovana Kristina. Z njo sta si pred davnimi 50 leti, 20. avgusia leta 1955, na občinskem uradu v Starem Velenju dahnila usodni »da.« Kristina A>har in Viktor Jehart sta se drug drugemu zaobljubila v cerkvi sv. Martina. Oba Sla si našla zaposlitev v Velenju. Viki je bil od 195.*^. leta. pa vse do svoje upokojitve leta 1982 zaposlen na Prema «leplavo IsSke kapciioe. i udelsibl vabijo loška dekleta. Ignacija so vabili na številne prireditev, od strokovnih, sokolskih, gasilskih, kulturnih in vseh ostalih pile, hlapci, ali vsaj eden izmed njih, pa je prav zrasel s pijačo. In je imel nesrečo, pa ne pri nas, pri drugem posestniku. Na lastno pest je šel v gozd in se ponesrečil, kaj sem hotel, plačal sem bolniško blagajno in ga odslovil.« Samo v letu 1902 seje od 3. januarja do 20. decembra na posestvu zvrstilo 142 oseb, ki so bile na dnini od enega do 30 dni. Se nadaljuje Izkoriščenost in izkoristek kurilne naprave Cene energentov, predvsem kurilnega olja, nas silijo, da se vse bolj zanimamo tudi za stroške ogrevanja. Sistem ogrevanja si ogledujemo vedno bolj od blizu in tudi posamezne detajle. Začenja nas zanimati, kako kotel sploh deluje. V delovanju ogrevalne naprave upravičeno lahko iščemo tudi rezerve in možnosti za znižanje stroškov ogrevanja. Nekatere izboljšave v smislu bolj učinkovite rabe energije niti ne zahtevajo omembe vredne investicije, a je zmanjšanje stroškov vseeno opaziti. To so največkrat vsakdanja opravila (prezračevanje, odpiranje in zapiranje radiatorskih ventilov, nastavitve termostata), narejena avtomatsko, tako da niti ne pomislimo, da bi lahko kaj spremenili. Naštejmo jih nekaj. - Temperatura zraka v stanovanju je pogojena z občutkom ugodja. Pri relativni vlažnosti med 40 in 70 % so ugodne temperature med 18 in 24 OC. Mnogim je pri 20 stopinjah še hladno, ker želijo tudi pozimi biti v stanovanju enako oblečeni kot poleti. Znižanje temperature zraka v prostoru za 1 OC pomeni v temperaturnem območju okrog 20 stopinj 6 % prihranka energije za ogrevanje. - Stalno, delno odprto okno, ohlaja tudi stene v stanovanju, svež zrak je potrebno neprestano segrevati. Bolje je za nekaj minut po potrebi narediti prepih s polno odprtima oknoma, ki ležita v diagonali. Tako se zamenja samo zrak, stene pa se ne ohladijo. Hladne stene povzročajo neugoden občutek prepiha. - Zamenjava ročnih ventilov na radiatorjih s termostatskimi pomeni lahko prihrani energijo za 15 do 20 %. - Nočno znižanje temperature ima podoben učinek (kot je bilo že omenjeno), 6 % prihranka za vsako stopinjo manj. - Toplovodne cevi skozi ne ogrevane prostore naj bodo toplotno izolirane. Vsak meter neizolirane cevi R 1, npr., povzroči v enem dnevu za 2 kWh toplotnih izgub. - Priprava tople sanitarne vode s kotlom za ogrevanje v poletnem času stane 2- do 3-krat več kot v zimskem. Čez poletje je zato najbolje kotel za ogrevanje izključiti, sanitarno vodo pa segrevati drugače, npr. s sončnimi kolek-torji, toplotno črpalko, pa tudi z elektriko, če gre za manjše količine (največ za 2 osebi). - Zamenjava starega kotla z no- turo vode in novih, pri katerih se temperatura spreminja. Iz zgornje slike je razvidno, da največ toplote za ogrevanje porabimo v dnevih, ko je zunanja temperatura med O in 5 OC, za 35 %. Več kot 60 % energije potrebujemo v dnevih s temperaturo nad ledi-ščem in samo 6 % energije zahtevajo najbolj hladni dnevi, ker jih je le nekaj v celi ogrevalni sezoni. Nad prikazom energije sta narisani potrebni temperaturi ogrevne vode. Trenutna moč ogrevanja je proporcionalno odvisna od razlike med temperaturo vtoka in povratka (vertikalna razdalja med 90 80 70 60 £ 50 n Z 40 a o 30 m C 20 m > 2 10 O 0 1 L- ■ - ' ■ 35% ■ 1 21% I 1 7% 6% 20 90 80 70 60 9 50 t9 E 40 o 30 'Π(0 20 D v 10 o 10 a E 0 15 10 -5 -10 -15 jena. V kotlu ne sme priti do kondenzacije dimnih plinov na stenah toplotnega prenosnika niti ne smejo dimni plini kondenzirati v dimniku. Kotel se tem zahtevam prilagaja s pogostimi vklopi in izklopi. Čas obratovanja je kratek, mnogo daljši je čas med vklopi, to je čas ohlajevanja kotla. Izkoristek takih kotlov v obratovanju - pri temperaturi vtoka 80 OC in pri temperaturni razliki vtoka in povratka 20 OC, je okrog 80-odstoten. Pravo sliko o razmerju med koristno energijo (toplota za ogrevanje) in energijo, ki je bila dovedena v kotel (energija goriva), dobimo, če spremljamo energijske tokove skozi kotel v daljšem časovnem obdobju, celo ogrevalno sezono ali celo leto, saj v mnogih hišah obratuje kotel tudi v poletnem času zaradi segrevanja sanitarne vode. Takrat pa igra pomembno vlogo izkoriščenost kotla, ki najbolj vpliva na letni izkoristek in na porabo goriva. Izkoriščenost je razmerje med časom, ko kotel polno obratuje za pridobivanje koristne energije (odštet je čas za pokrivanje toplotnih izgub v mirovanju), in časom pripravljenosti kotla na obratovanje (kotel drži temperaturo v nastavljenem območju). Na letni ravni je izkoriščenost takih kotlov tudi manjša od 20 %, zato je slab izkoristek kotla (60-70 %) v ogrevalni sezoni še slabši pri celoletnem obratovanju. Letni izkoristek je 30-50 % in taje odločilen za porabo goriva. Sedaj je tudi malo bolj razumljivo, zakaj predimenzioniranost kotla ni zaželena, še posebej ne pri starejših kotlih. Čas obratovanja se še skrajša, poveča pa se čas pripravljenosti na obratovanje. Toplotne izgube zaradi ohlajanja kotla tako samo narastejo. Do predimenzioni-ranosti lahko pride že pri nakupu ali pa pozneje pri toplotni izolaciji stavbe. Slab kotel lahko v veliki meri tudi izniči prihranek toplote zaradi toplotne izolacije. Sodobni nizko temperaturni in kondenzacijski kotli imajo v primerjavi s starimi ogrevalnimi kotli popolnoma drugačen potek izkoristka. S padajočo iskoriščenostjo se izkoristek nekaj časa celo povečuje, ker se temperatura kotlovne vode znižuje. Prilagaja se zunanjim temperaturam, torej dejanskim potrebam stavbe. Pri nižjih temperaturah vode v kotlu so manjše tudi izgube z dimnimi plini Temperature zunanjega zraka [0C] Slika porazdelitve ogrevalne toplote v kurilni sezoni 1 ) Ogrevalni sistem 75/60, nizko temperaturni oljni kotel temperatura vtoka temperatura povratka ENSVET, brezplačno energetsko svetovanfe Energetska svetovalna pisarna Šaleška 19 a, Velenje Informacije: Tone Juršnik, en. svet. 041 250 577 ali 587 06 08, Robert Špegel, en. svet. 041 232 176 Spletna stran: ensvet.velenje.si vim: še posebej, če je bil izdelan pred letom 1980 ali če je to kotel, ki ogreva vodo samo na konstantno visoko temperaturo (80 0-C) ali če je kotel narejen za trda in tekoča goriva. Zadnja dva predloga sta že bolj zahtevna za izvedbo, prinašata pa zato tudi večje prihranke. Zadnji ukrep se zdi enostaven, vendar se lahko investitor sreča z mnogimi manj znanimi pojmi in vprašanji, ki v različnih situacijah spremljajo to zamenjavo in zahtevajo pri sprejemanju odločitev dobro poznavanje celotnega ogrevalnega sistema, stavbe in navad stanovalcev. Poglejmo si nekatere od njih s pomočjo slik in opisa dveh značilnih vrst kotlov, starih s stalno tempera- črtama). Polno moč potrebuje kotel samo pri najnižjih temperaturah, razlika temperatur za primer na sliki je takrat 15 OC, kar pa traja le kratek čas. To pomeni, da je kotel v ogrevalni sezono slabo izkoriščen. Njegova celotna moč skoraj ne pride do izraza. Poglejmo, kako se na vprašanje nizke izkoriščenosti odzivajo posamezne vrste kotlov. Starejši kotli segrevajo vodo na stalno temperaturo, npr. 80 OC, ne glede na to, kakšna temperatura je zunaj, 15 OC pod ali nad ničlo. Temperaturo vtoka lahko nekoliko znižamo, če mu s pomočjo mešalnega ventila dodamo nekaj povratne vode. Temperatura povratka v kotel je navzdol ome- korist konstantni ogrevalni kotef leto izdelave 1975 O IG 20 30 40 50 izkori«ć*nost oar«valnega iiotta 60 70 80 90 100 Primerjava izkoristkov pri različni izkoriščenosti kotlov 1 ) Očitna je razlika v poteku izkoristka, če se spreminja Izkoriščenost ogrevalnega kotla. Plinski kondenzacijski kotli dosežejo Izkoristke tudi preko 100 %, In sicer ravno pri slabi Izkoriščenosti, kar je popolnoma nasprotno kot pri starejših kotlih s stalno temperaturo kotlovne vode. Ta lastnost, sposobnost obratovanja z dobrim Izkoristkom tudi pri majhnih obremenitvah, je največja prednost teh kotlov. Poraba goriva In s tem stroški ogrevanja so najmanjši pri kondenzacijskih kotlih na zemeljski plin. in manjše so sevalne izgube kotla. Izkoristki teh kotlov se zaradi spreminjajoče se temperature vode v kotlu določajo drugače kot pri kotlih s stalno temperaturo. Celotna potrebna toplota za ogrevalno sezono se razdeli na 5 enako velikih delov, ki so seveda pridobljeni pri 5 različnih stopnjah izkoriščenosti kotla. Za vsako stopnjo se izmeri izkoristek (izkoristek v delnem bremenu). Srednja vrednost vseh petih izkoristkov se imenuje normirani izkoristek kotla in ustreza delovanju kotla preko cele sezone. Zajema vse toplotne izgube kotla. Pri izbiri kotla je torej dobro poznati potrebno moč. V večini primerov ni na voljo kotel s popolnoma enako močjo in se moramo odločiti za nekoliko večjo ali za nekoliko manjšo moč. To lahko naredimo, če poznamo regulacijo kotla in dolgoročne razmere ogrevanja. Vemo, da je največja moč, ki jo kotel potrebuje, enaka toplotnim izgubam stavbe. Manjšo moč je priporočljivo izbrati, če imamo za ogrevanje na razpolago tudi kakšno lokalno ogrevalno napravo (kamin, krušno peč, štedilnik ...), ki jo lahko uporabimo v ekstremnih razmerah, in če mislimo v bližnji prihodnosti hišo delno toplotno izolirati (menjati okna, npr.). Če imamo kotel z manjšo močjo od toplotnih izgub stavbe, je največ, kar se nam lahko zgodi v najbolj mrzlih dneh, da hiša ne bo ogreta na 20 OC ampak morda samo na 18. Pomagamo si lahko tudi tako, da zapremo ogrevala v prostorih, kjer se malo zadržujemo, in tako preusmerimo vso energijo v prostore, ki so nam bolj pomembni. Zaokrožitev moči navzgor je možna pri kondenzacijskih in nizko temperaturnih kotlih. Preveriti pa je potrebno izkoriščenost in normiran izkoristek kotla. Kadar nameravamo hišo v celoti temeljito toplotno izolirati, je bolje z zamenjavo kotla počakati. ■ Juršnik, en. svet. 1) Vir: Posodabljanje ogrevalnih naprav, Viessmannova strokovna revija KULTURA "^JCSi 8. septembra 2005 Sklenili poletne kulturne prireditve v Velenju so sc končale lelosnje polcinc kulmrne prireditve, ki jili Je bilo 22 in jih je obiskalo okoli dva lisoc obiskovalcev. Največ prizorišč je bilo iia Velenjskem gradu. T^^ni so se v nedeljo tudi končale s tradicionalnim nastopom Izioka Mlakarja. To je bil n^iegov deseti nasiop ob zaključku poletnih prireditev v Velenju. Kol vedno so bile vstopnice prodane že leto dni prej. ladi tokrat je Mlakar ob sodelovanju odličnejša instrumentalista Davida Suligoja nadušil osemdeset poslušalcev, (ki)likorjih sprejme") s svojimi sansoni pa tudi odlično zaigranimi doviipi. ■ M. M. »Eno pesem peti...« SiniiMno f>li Paki. 4. scpkinbra • Območna izptwtava Javnega sklada RS za kulturne dcjaviu^^li Velenje, Mladinski center Šmartno ob Paki, smarSko kiiUi-mo dnisivo in Zveza kutrurnih dru^icv Šaleške doline so pod kozolcem pri lliái mladih v Šmartneni ob Paki pripravili območno srečanje ljudskih pevcev in gtxlcev. Na prireditvi pcx3 naslovom iino pesem peli so nastopile skttpiiie in posamezniki iz vseh treh občin Šaleške doline - gtxlci folklorne skupine Oijkfi. Gaberški cvet» Pod- Na prirediM so ndstopf/e tudi VBseïe babicB, ki razveseljujejo ljubitelje ljudskih pesmi po vsej Sloveniji že sedem let. krajska dekleta. Vesele babice, Jesensko cvetJc, Lojzka Jczernik in Malčka Jelen 1er Fantje z Graske (jore, Njihovo ubrano petje, ki mu je prisluhflilif precej ljubiteljev narodnih in ljudskih pesmi, je spremljala ter occnjcvaia Urška Šivic z Narodopisnega inštituta SAZU. Ko; je p čine Velenje iz Šoštanja na Velenjski grad. Pcv novno se je vrnila, ko jo je prevzela krajevna skupnost. Za <3bniivokipa je poskrbel kipar Franc Ravnjak. celotno sedaitjo ptxlobo tega sakralnega o\>-jekla, ki je danes umaknjen na rob trga. pa je zasnoval arhitekt Rdi Vučina. Mariji R(>zni)vetisk) in Šoštanjčanom j« domačinka, pevka Agata Šmiv oik Zgonec, podarila pesem, ki pravi: \/ííomaakf^ si se vrnila. Spet trg krasit//nad mi/a. htí gfado m zdaj it/beien sfe. naših mdost hfe. Mafja n^novBnski, Ljubo mije. da spat s/ dwna Zdaj iabim, kar ti. vse à lega svefa^ tisoče piščali sv Miitaeia tebe Piajdm zvotmi v^zapt^. tja do Sleuma odmevu ■ Rđ/ko Zaleznik, Šoštanj Božja beseda je živa in ozdravlja! V Slovenski Bistrici bo v večnamenski športni dvarani ob OŠ Pohorskega odreda, na Partizanski ulici 35, potekal seminar na temo Jezus vas ljubi. Gost seminarja, ki bo potekal v četrtek. 15., petek. Ifi. in soboto. 17, septembra, bo p. Joseph Bill, duhovnik (z Indije. V četr ek in petek bo program od 16.30 pa do 20,30. v soboto pa od 9, do 21. ure. Poskrbljeno bo ludi za avto* busni prevoz. Vsi zainteresirani lahko več informacij dobite na telefonskih številkah i)3/5m-OC6 in 041/705-214. Postanit naročni Za naročnike kar 9 številk zastonj! izkoristite ugodnosti, ki jih imojo naročniki tednika Noš čas. Ne vobi le dostavo no dom, ampak tudi niž|a cena, Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike po so ugodnejše tudi cene molih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš čas? Pokličite 03/898 17 51. NaroČilo lahko poillete tudi po o-poštl: preu@nascas.sl, po faksu 03/ 897 46 43 ail na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. ICOLOJNTA Fantom iz opere Matjaž Šat^ Kiju/) li^nw t/i/ ol> obilla' polelnili prin'dilev v na.^em mesUi vlada ruv/io ft:rlvifo (p(}le!fje pnredinv./e^itival Kuuigunda ...), i W name v Juliju in av^tm mivdHa wllk vUa dva glasbena kuliurna ohh'ka, kl se frenuirio in praktično v Velenju ne morem zgodili Ohledl filmskih predsfď/ so se na ialosl velenjskih filmo^ov zaključili v jumju. končen Jtlharmonićnega orkestra wednarno pa je, da nikoli preveč. Nekateri. k\ so videii muzikai in fdm. prisegajo, da je fdm preveč ptnioben lirski postavitvi, du je odrska umetnost čisto nekcij drugega, a kljub taksnim mneniem filmu nc moremo niče.Kar očitati. Kvečjemu nasprotno, gre za sodoben imratek oi)€r^ na filmska platna. In če je bil pn?zri največjih nagrad, ni bd prezrt pri poznavalcih uvrsti. Dol)il pa sem obàitek. da je Jdm za nap'ečje nagrade premalo ameriški, pa vseeno preveč evropski v ptýnmanju flmske zgodbe in glasbe. K njem je mnogo st\'ari, ki so v taksni ali drugačni obliki te bile \'idí'fíQ, Dntgi Jantom iz opere pa se mije prikazal v začetku poletja na iimJbrUčnem koncertu Ljubljanskega i)olelnega jestivala, kjer Je v Cankarjevem domu gostovalo Maryîn.dco gledalBče iz St. Pe-lerburga. Pra\zaprav ni poirebno izguidjati besed, da so najboljši ruski orkestri, in tudi ta. med siviovno najboljšimi... In kdo je bil fantom v Cankarjevem domu? Vtem primeru Sef dirigent in umetniški vodfa znane operne hiše ManjUi.^kega gledališča (nekoč Opera Kirov) • Valerij (iergi/ev. 'I<> gledališče slovi predvsem pa izvajanju in odrskih po.siavin'ah bogate ruske operne zakladnice. Takšnega (firigenia, kot je Valerij Gergijev, v ti\o še nisem videl. Na televiziji rtsda včasih prikaže/o m in tam koncert s kakšnim s\'eiovno znanim dirigentom v ekstazi. Zanimivo je prebrati tudi kakšen tiv^enjeiňs dirigentov. Dobri so se mi zdeli tudi literarni opisi svetovnih dirigentskih mojstrov v Koiarjevi knjigi Poem ekstaze, v kaieri la naš dirfgem opisi(/e srečanja z največjimi diri-gentskimi imeni preteklega stoletja. Pa vendar živa izku.snja najbolj pre prt (v. In kaj je bilo tako fantomskega na tem koncertu? Enostavno sem cel pni del koncerta ob čudoviti drugi simfoniji Kahmaninova dku-pina. Zasedba NLP (Na lepem prija/Jii) je delovala v leiili 1978 do 1981 in v tem času posnela kar nekaj odmevnih skladb, med njimi ludi najbolj znano Facîon. Po 24 letih so ime malo spremenili. sedaj so Na lepem prijazni mutant, in izdali nov album z naslovom PcHaplja se raj. Pri njegovem nastanku so sodelovali: Toni Neisha Neisha je novo ime na sveltwni glasbeni sceni, ki bo zadovoljilo predvsem oku^e listih posluiial-cev. ki so jim vsec izvajalke, kot so Norah Jones, Joss Stone» Alicia Keys in podobne. l^)dilascjc leia 1982 in se že v zelo mladili letih navdušila zj glasbo. Neisha ima klasično glasbeno izobrazbo, obsežen opus njenega doscda-njei:a ustvarjanja pa vsebuje naj» ra/ličnejša dela, oú komornih skladb do skladb za big band in simfonične zasedbe. UspcAno deluje ludi na področju lllmske in druge scenske glasbe. Poleg klasične glasbe se Neisha že vrsio let ukvaria tudi s pifpom in rockom. Doslej je namreč nastopala m sodelovala ludi s pop in rock izvajalci. za katere je aranžirala pesmi, pela in igrala klaviature kol profesionalna glasbenica v studiu ali na odru. Predvidoma 19. septembra naj bi izšel njen prvenec s preprostim naslovom Ne-isha. na radijskih valovih pa že lahko poslušate njen singl Straight Jq The Moon. Santana 24. oktobra naj bi izšel no^ album legendarnega Cariosa San-lane All 'Hiat 1 Am. lb bo prvi album po plošči Shaman iz leta 2002 in bcï po preizkušeni formuli ponovno združeval gostovanja različnih znanih glasbenih imen (med drugimi: Los l.onely Boys. Mary J Blige. Dig Boi • Out-kasi...). Množica gostov spel ob-(juhlja raznovrsten in različnih glasbenih siilov poln glasbeni projekt. Prvi singl z albuma je skladba Trn Feeling You, v kaieri ponovno gostuje Michelle Branch, s katero je Santana že ustvarila uspešnico TheCîaineOf Love. Powerke verjamejo Brezskrbni počitniške dnevi so ludi za dekleti iz skupine Power Dancers. Počitnice so preživele s svrjimi boljšimi polovicami. Ma-icj-i na Hrvaškem. Špela na pole« panju po /DAv Cvetana pa v raz- iskovanju Kube. S septembrom pa se začenja rova delovna sezona. tako Ja bodo naslednje dni predvsem promovirale svoj novi single Verjameš ali ne. Gre za četrto skladbf) z albuma Saka-laka, ki je izšel novembra lani. Skladbo je napiwi Teodor Ama-novič, besedilo pa je delo članice skupine CVetane. Poleg promocije nove skladbe bodo Powerke seveda tudi nastopale in skrbele za mlade plesalce v svojih plesnih šolah po vsej Sloveniii. Juri. Olo Pcstncr. Tinkara, \n-drea F. David Jarh, Lado Jakša. Stojan Kralj. Malija Šmalcelj. Borni Praper. Zdravko Zinič, Aleš Zibelnik. Glasba na novem albumu ni irendovska, kar pa ne pomeni, da ni aktualna. Združuje različne žanre, kar odraža prepo znavno glasbeno esieiiko avior-jcv. Na albumu boste nasîi petnajst skladb, med ujinii tudi dve starejši uspešnici v novi preobleki. I PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ l^or poteka v^ko soboto ob 3.35 uri. Zmagovalno skl^bo pa lahko sli- ^ site v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po • poročilih ob 1830. • # 1. GREEN DAY-Wake Me Up When September Ends 0 2. PUSSYCAT OOliS feat BUSTA RHYMES-Don't Cha ^ 3. GWEN STEFANI-Cool Tokratna zmagovalka je aktualna iz vsaj dveh razlogov. Vstopili smo namreč v mesec september, o čemer govori skladba skupine Green Day. hkrati pa so Green Day tudi absolutni zmagovalci letošnje nedavne podelitve MTV video nagrad. na kateri so pobrali kar sedem žlahtnih tópcev. Česťitamol r ■ ~ IMSTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrti vtedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 4.9.2005: L SVETUN: Domače pesmi in napevi 2. IGOR IN ZZ: Kavboj Joe 3. MESEČNIKI: Za lunco 4. STORŽIČ: Stari časi 5. SLOVENSKI MUZIKANTJE; Moja mačkica Predlogi za nedeljo. 11.9.005: 1. DAN IN NOČ: Presnete grablje 2-DV0JâCIVMÎ:Lovec in lisička 3. UPOVŠEK: Ob rani zori 4. NAVIHANKE: Miši se bojim 5. SHOW BAND K108UK: Nora krava ■ Vi7j Grabner VRTIUAK ^HJ^ 8. septembra 2005 Pred devetimi leti je Zonui Rednak postal mladinski svetovni prvak v balinanju. Očitno je pri tem zelo spreten, saj razmišlja, da bi svojo športno pot nadaljeval v Italiji. Nova pa mu je izkušnja in izziv -zakonski stan. Vanj je skočil konec avgusta- Ali bo tako dobro ba-linal tudi v njem, pa bo najbolje vprašati njegovo izbranko. Na očiščevalni akciji letnega bazena je svoje ročne spo sobnosti pri rokovanju z metlo, samokolmco in lopato pokazal tudi velenjski župan Srečko Meh. Akcija je tudi zaradi njegovega učinkovitega pometanja odlično uspela, Prav zato je marsikdo prepričan, da ne bi bilo slabo, če bi kdaj pa kdaj tako temeljito pomete I še kje dmgje. .Gve Ali bodo kdaj konkurenca ansamblu Štirje Kovači, čvek še ne ve. Slišal pa je, da se Franc Kvarbč, eden izmed kovačev, ki vsako leto sodelujejo na prireditvi v Starem Velenju, trudi, da bi tako dobro, kot pqejo njihova kovaška kladiva, zveneli tudi njihovi glasovi. Morda pa bodo naslednje leto Hajnij Valendj, Franc Atelšek, Stipe Kljajič ter že omenjeni Franc ne le kovali, ampak tudi zapeli v kvartetu. Teleskop ujel umiranje galaksije PrihližDtj 100 milijonov sveiloh-nih let daleč oú Zemlje v ozvezdju Ribi sta se kri/^li dve galaksiji. Aîiironomi pravijo, da nam dogajanje posreduje skrb vzbujajoč vpogled v 10. kar bi so če/ nekaj milijard lel lahko zgodilo z našim planetom. Po mnenju strokovnjakov naj hI se Rimska cesta nekoč daleč v prihodnosti srečala s sosednjo galaksijo Andromeda. ven, ko se bo to zgodilo.« je povedal profesor Robson. Testiranje Concordovega naslednika J a pon ska ve so Ij ska ajjc ncij a JAXA v začetku naslednjega meseca načrtuje polet obliki puscice podobnega letala, ki naj bi med letom dosegel kar dvakratno hiimst /voka. Tesi za državo predstavlja odločilni korak na poti k razvoju supersoničnega naslednika, sedaj že upokojenega Concorda. lesii. ki sledijo triictneniu premoru po prvem poskusnem letu leiala brez ćlove^e posadke, ki sc je končal s sirmoglavljenjem letala, predstavljalo naslednjo generacijo supersoničnega transporta. Takaaki Akuto. predstavnik za dvakratno hitrost zvoka, kar pt)-ineni, da bo let iz Tokia v Los An« geles trajal le približno iztiri ure. JAXA namerava testno plovilo (pritrjeno na rakeio March 2) prvič izstreliti 15. septembra in drugič 15. <îktobra iz avstralske zračne baze Wn^ínierřt. Će bo 10 milijonov ameriških dolarjev vredna misija uspela, načrtuje JAXA še niz podobnih testov in upa, da bo Concordovega naslednika spravila v zrak že do leta 2020. Bikini, v katerem vas sonce ne bo opeklo Na Britanskem tr^.išču so se pojavile kopalke, ki ljudi opozorijo, kdaj seje potrebno na plaži obrnili. da jih ne bi opeklo sonce. Tan-Timer Bikini, kot se ime- gosto zaspijo in se nato zbudijo z močnimi sončnimi opeklinami, /a kopalke bo potrebno odšteli okoli 20 angleških funtov in so na vo^o v vseh (imovinah linije New Look pp, najrazličnejše računalniške igrice, glasbeni programi itd. Tipkovnica bo na tržišču predvidoma od leta 2006, njena cena pa naj bi bila okoli 290 evrov. Gobe kot senzorji onesnaženja okolja v treh brazilskih pokrajinah so odkrili fluorescenčne gobe, ki se svetijo samo lam, kjer okolje ni onesnaženo. Gobe oddajajo svetlobo iz beta in klobuka, ohranijo pa se od 24 do 4X ur. Ta njihova nenavadna značilnost, da delujejo kot ^'senzorji onesnaženja" okolja. §e vedîio ni píwsetn pojasnjena. .Svetloba, ki jo oddajo, se sicer spremirua glede na onesnaženost okolja - postopno pslaja tudi pri nas vse bolj popularna. Kako tudi ne ob teh cenah raznih oblačil! Svetniška Ob vztrajanju, da morajo tudi občinski svetniki podali poročila o svojem premoženju. se nekateri bojijo, da ob naslednjih lokalnih volitvah za sveiniška mesta ne bcipiin (menjava veriuc in obračanje Icive na moiomi /jigi. kombiniran rc/. precl/ito prcžagovat^e. /asck in pi>dža-gt>vanjc, klešćcnje 1er podiranje droga na balon) gladko po metel s konkurenco Belo voj-čan Janko Mazej. »I/.birno lekniovanje je na območju nazar-ske eno le Zavoda za gozdove RS mtîôncjse kol državno. Vec kandidatovje za prv<) mesio in odločajo malenkosti,« je povedal ob obisku na knieîlji in nadaljeval: «V ospredju je varno delo 7. moiorno /ago, tekmovanje pa i/kori-slimo ludi za druženje, izmenjavo izkušenj.« / motorno /ago rokuje že 20 lei. Nekaterih osnov ga jc naučil oče, pozorno je gledal tudi pod prste in se učil spretnosti od poklicnih sekačev, največ pa je pridobil na lečajih. »Ti, ki jih organizira zavod in na kaierih predavajo učitelji srednje gozdarske šole iz Postojne. so dobra stvar. So nujno potrebni in pomembni. Poleg tega. kaj je varno delo v gozdu, mora lastnik gozda vedeli, kako gozd negovali, kaj v njem počeli, da bo služU svojemu namenu in ne bo le eden od virov prihodka na kmetiji. Kot las mik gozda dajem velik poudarek gojitvenim dolom v njem. Več kot 20 hektarjev mladega gozda imam in z re-virnim gozdarjem imava nai^rtovano delo za već let naprej.^ Kot ugotavlja Janko, so se časi /a lastnike gozdov precej spremenili, l.asiniki večjih gozdov imajo v njem ogri)mno dela, če howjo gozd negovati, kol ga Je treba. / vrnitvijo slednjih lastnikom je. SankQ Maz^l: "Lani sem bit državni pod-prvak, Mos sem postat prvak," po njegovem mnenju, v njih več reda, kar kaže na to. da li opravljajo delo veslno. »Napak si nc smemo privoščiti. Se pa dt>gajajo. sploh pri lislih, ki so dobili gozdove vrnjene In ne /ivijo na kmeiiji.« Še ne 4(Melni Janko je skupaj z zeno in dvema Šoloobveznima otrokoma prev/el vajeti v svoje roke na kmetiji lani. 140 hektaijev je veliko, od tega jc obdelovalne zemlje (pred-vsetn iravnikov) 12 heklarjev. osialo so gozdne površine. Nekaj zemlje ima Ludi v najemu. v hlevu vsak dan na delo pridnih rok Senovr^nikovih, kot se reče po domače Maze-jevim, čaka 40 glav živine - pitancev. Ce go- vi)ri o go/du in delu v njem z veliko vnemo, je povsem drugače, ko beseda nanese na razmere v kmetijstvu, na kmetovanje na hribovski kmeliji. Dela je preveč, zaslužka premalo, jc spoznanje, ki za mladega gospodarja ni spodbudno, Janko meni. da bi država morala bolj spodbujali mlade kmete, saj je vse malo lakih, ki se hočejo prevzeli kmetijo iii v danih razmerah z njo dobro gospi^daritl. Skupaj z zeno se irudiia, a je zaslužka komajda za sproti, nič ga ne ostane za vlaganja. Brez lega pa ni razvoja. »Ra/Jiiišljala sva že. da bi se ukvarjala tudi / dopolnilno dcjavnosijo - lu-rizmom na kmetiji, a je drugega dela preveč. Sam sem hoiel kmeuwanju dodali predelavo mesa. a so zakonske zahteve prevelike, ovir -takšnih in drugačnih - je mnogo preveč. To lahko počneš kot samostojni podjetnik, polem pa nisi več kmel. Adminisiracije je preveč že brez tega. Df»dalen denar nam prinaša priprava drv. / dcnacionalizacijskim postopkom smo dobili vrnjenih 80 hektarjev gozdov. v njih rastejo bukve velikanke, ki jih je treba v določenem Času posekali in naredili prostor mladim drevesom.« Odgovora na vprašanje, kaj namerava s kmetijo v prihodnje, Janko v lem trenutku ne pozna. Po njegovih besedah je vsako leto težje krnel oval i in zaradi tega si je l.ežko pt> slavili cilje. Obremenjujejo davki, še bolj zakonodaja. stroiki so veliki. »Treba se bo usmerili v eno dejavnost, v kaiero. pa se bo težko odločiti. Ideje imam. Ko pa se poglobim vanje, me mine. da hi se jih loiil. Rad in vajen sem dela na kmeliji. T<^da če ne bi zrasel na njej. danes zanesljivo no bi bil kmel.« jo sklenil pogovor Janko Mazej, državni prvak sedmega sekai^kega tekmovanja lastnikov go/dov. ■ Naslednje leto se spet vidimo Na planinskem taboru, ki so sc ga udcle/.ill mladi planinci iz Velenja in Šoštanja, je vodstvu kljub slabemu vremenu uspelo uspešno uresničili zastavljene cilje in izpeljali pripravljeni program. V soboto nam je celjska izmena, ki je bila pred nami, predala labor In zaželela, da dež. kije pri njih, kot so nam povedali, sicer padal le enkrat, a takrat bolj dolgo, ne bi ludi nam povzročal podobnih ležav. Dobre želje pa /al niso pomagale. dež nas je spremljal kar iri dni. A smo se kljub temu znašli, izkorisiili čas za spoznavanje In na vrsto so prišle različne pripravljene akiivnosti in igrico, /apu-slili smo se z izdelovanjetn za-pcsinic, s sestavljanjem liktw, karlanii, z lingorn. vsak je dobil AVTO VELENJE D.0,0. TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE Koroška cesta 64,3320 Velenje Telefon: 031 227 444 razpisuje prosto delovno mesto; PRALCA OSEBNIH VOZIL Pogoji: • 05rK)vna lola Pisna vloge z ustreznimi dokazili pošljite na sedež oodje^at svojega skritega prijaielja, ki ga je razvajal z majhnimi presenečenji cel teden našega druženja ... / dobro voljo smo pregnali sivo nebo in lako smo se v naslednjih dneh lahko podali n» OIšcvo. si spoloma tJgledali Po-točko /ijalko, obiskali Najevsko lipo, kjer smo imeli sporinl dan in je moška ekipa v nogomeiu premagala žensko, na najlepši, s soncem obsijani dan v tednu pa smo se preizkusili v plezanju po za to prilagojeni skalnHli Burja-kovi steni pod vodstvom Roka Preložnika. Udeleženci so se najbolj razveselili se skoraj novega olimpijskega bazena s tobogani v Ravnah na Koroškem, kjer smo lahko sprostili se preostalo energijo. Dobili smo zmagovalko v spusčanju po oranžnem toboganu in zmagovalca na modrem toboganu, ki sla bila najlillrejSa In sla z lahkoto pomctla s konku-renco. I/peljali smo tudi tekmovanje v skokih v vodo. igrali odbojko v vodi in jedli pice. Pozabili nismo nil i na orientacijski tek (zmagala je skupina z imenom Gojzarji), se podali na lov za Mlinarjevim zakladom, ki smo ga v obliki hrenovk ludi spekli na tabornem ognju in p^an še posebej potrudil. Tako, tabor je mimo. Verjamem. da obstajajo vsaj tri dobre In zabavne stvari, ki udeležencem najprej pridejo na misel ob besedah Tabor Bistra 2005. Raz-šh smo se z željo, da se naslednje lelo spel vidimo, v isti zasedbi, seveda pa so vsi novinci dobrt>-došli in še posebej vabljeni. ■ Mojca HovaČ Izmerjeno sevanje daleč pod dovoljenim Na Gorici; v Stari vasi in na dveh lokacijah v v Saleku so (iz)merih elektromagnetna sevanja, ki nastajajo (tudi) zaradi baznih postaj mobilne telefonije - Kaj so pokazala? Mitena Hrstič • Pianinc Velenje, 2. septembra - Tudi v mestni nbćini Velenje, tako kot drugod po Sloveniji, je bilo v preteklosti - in je še /daj - precej raz-burjatîja ljudi zaradi baznih postaj mobilne telefonije, ki jih po stavljajo operaterji mnbiine tele-Tonije. /ato, da bi dobili čim bnlj natančno podatke o sevai^jih s teh postaj, so se v mestni občini odločili, da se vključijo v akcijo Skup-nt>sti ohcm v okviru prfjjekla l'f>- jc Mestna občina Velenje na pobudo Skupnosti občin Slovenije že marca pristopila k projektu trajnih meritev. »Meritve na štirili izbranih lokacijah v Velenju so dejansko pokazale, da so sevanja daleč pod n^ejnimi, najvišja vrednost je bila izmeijena na Koroški 31 C, vendar je tudi tu djisc^la le iliri odstt)tke mejne vrednosii, v Saieku H2. kjer meritve tudi potekajo. 1,6 odstotka, v áaleku 24 0.6 odstotka in na Splitski cesti 61 0.5 odstotka,« je povedala. Dr. Dr. Peter Gajšek in Marko Vučina rum elektroinagnemega sevanja. V okviru tega deluje lakoinieno-vana merihia kampanja, ki omtv ^oča trajno meijenje elektromagnetnih sevanj, ki nastajajo ziiradi baznih postaj mobilne telelbnije in drugih visokofrekvenčnih virov elektro magnetni h sevanj, med drugim tudi radijskili in televizijskih oddajnikov. Predstavniki Mestne občine Velenje so 9.C sredi marca pri skupnosti občin izrazili zanimanje za to merilno kampanjt), 2.^. avgusta pa meritve tudi pričeli. Izvedli so jili na štirih lokacijah, na C«>rici. v Stari vasi in dveh na območju Šaleka. O leru so spregovorili na petkovi novinarski konferenci. »Podatki teh meritev ka/ejo, da so sevalne obremenitve daleč pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, ki veljajo za Slovenijo, 'le vrednosti pa so pri nas veliko oslrejse koi v lîvropi,« je povedal dr. Peter Gajšek, vtidja projekta Forum elektromagnetna sevanja iz Inštituta za neionizirana sevanja. ^ Liudje so vedno bolj zaskrbljeni, saj menijo, da izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem (FMS) iz različnih virov - visobv napetosini daljnovodi, radarji, mobilni telefoni, bazne postaje, gospodinjski aparati .... lahko predstavlja zdravstveno tveganje, se posebej pri otrocih.« Mirjam Britovšek, višja svetovalka župana, pa je povedala, da Peter Gajšek pa dodal, da sploh ne velja, kol mnogi mislijo, daje moč sevanja odvisna od bližine bazne postaje. *Bolj je odvisna od lega, kako je antena prostorsko usmeijena,* pravi. V sedanji kampanji bodo opravili meritve v 25 slovenskih občinah. V tislili r)bčinah, ki so jih že opravili - bilo pa naj bi jih žc polovica tid telí - pa prihajajo do rezultatov. ki so jih pričakovali: sevanja so zelo nizka in niso odvisna od bližine peldesel. Ob X. uri so krenile z Rudnega polja, že ob 16 h pa jc prva skupina dosegla vrh. Prvič so prinesli tudi zas lavo svojega društva, ki jo je zvečer triglavski duhovnik gospod Urbanija blagoslovil pri sveti maši v kapeli Marije Snežne, Po večerji so si privoščile malo zabave, saj je veselo druženje trajalo kar do 2. ure zjutraj. Povralek po isti poti je sledil 2. septembra ob 9 h, nato pa se zaključek na Bledu. Tu $<) podelili krstne liste vsem prvič udeleženim in diplome tistim, ki so z radostjt) in pogumom doka- zali, da jim bolezen ni vzela niti volje do življenja niti do pod^-gov, ki zahtevajo veliko mero vztrajnosti in mnogo truda. Do- bile so tudi kape pisom njihovega dan, življenje!« in majice z namota: »Dober Miiena BfažiČ V Štirih urah za štiri zabojnike smeti ('lani in simpatizciji Mladinskega sveta Ve le nie so minuli petek pripravili delovno akcijo, na kateri so čistili letni bazen in njegovo okolico. Po besedah direktorja Športncvrekreaciiskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Maijana Klepca seje ideja o skupni akciji porodila v pogovorih ob otvoritvi skate parka. »Mladi so ne samo v besedah, ampak ludi v dejanjUi pokazali, da so pripravljeni narediti kaj udarniško, kar ni zanemarljivo dejstvo. Prav bi bilo, da bi jim sledil še kdo in večkral na leto.« Akcija je trajala od 16. do približno 20. ure, v tem času pa so udeleženci nabrali za ^iri zabojnike smeti. ■ tpf foto: vos POSLOVNI SISTEM PREMOGOVNIK VEIENJE Vljudno vabljeni na 38. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CEUU od 7. do 14. septembra 2005 Obiščite nas v dvorani L, na razstavnem prostoru št. 42 i.R, d.o.o. ElOO iiÔ] INOKS @PralnicQ VI PIŠETE Modernizacija Inzulinske črpalke in nova šola Jcson: nasiopil je cas /a nekatere že lezko pričakovane iole. Cjsto vsem ioUkc obveznosli sicer niso v^eO. čeprav prinašajo oboje, dobro in slnbo. Na področju sladkorne bolezni se d«>iiaja veliko novega. Pripravlja se kongres evrojv skih diabelologíw, kmalu bomt^ poročali o zadnjih sveio-vnih novosiih. Toda ludi doma ne smemo zaostajali. Ko otroci odidejo k pouku, je čas. da ludi sami preverimo nase dosc/kc, popravimo poletne nepravil nt)Sii glede dielc. tc/e ali zdravil. Na področju diele ni veliko ncwega: navaden smrtnik, sladkonil bolnik, lahko zaužije toliko kalorij, kot jih pi>rabl se vedno. Na področju lablel /e dlje časa up(v rahljamo (Hucovance lablete. ki so samo kombinacija sia-rega Daonila in še bolj starega Ag lu raba - /a rad i drugačne priprave v lableii se zdravili sprosčau enakomerneje in delujeta bolje kol vsako posebej. Zaenkrat so izkušnje zelo dobre, priporočamo jih lahko brez zadržkov. Maksimalna doza je enaka kol za Daonil: 4 tableie dnevno. Nekoliko drugače je na področju inzulinov. Spel so moderni inhalacijski inzulini, ki bodo ob dobri tehnični pripravi v veliki meri nadomeščali kratko delujoči inzulin. Tehnična priprava je zahtevna, objekli>mo mnenje pričakujemo na kongresu. Bisiveae spremembe pa so nasiopile tukaj doma, v Sloveniji, S sklepom skupščine ZZZS je končno omogočena uporaba tehničnih pripomočkov inzu-linsklh črpalk tudi za odrasle, seveda pa le za bolnike tipa I. {življenjsko odvisne od iuzulijiske terapije). Pričakujemo, da bo pribli/no 10% bolnikov potrebovalo to izpopolnjeno obliko zdravljenja, prcdnosi pa bodo imeli bolniki (v skladu ludi z navodili s strani Z/ZS) s hipoglikemijami podnevi in predvsem ponoči. Ta možnost je dana tudi ntv sečnicam, po sedanjih navodilih le za I leio. Od in/alinskih črpalk pričakujemo veliko: bistvena razlika od običajnih injekcij je la, da je vsa rezerva hormona inzulina spravljena v rezervoarju črpalke: ne more več prihajali do prehitrega ali prepoznega vsrkavanja inzulina, pač pa telo dobiva hormon po točno določenem programu, ki ga določimo individualno ob priklopu na črpalko za vsakega uporabnika posebej. Uporaba črpalke je zahtevnejša od navadnih injekcij: štetje ogljikovili hidratov v prebrani je nujno, nujne so ludi pogoste kontrole krvnega sladkorja (najmanj 4 x dnevno), če želimo dobro izkoristiti d AM JAN mam \ SLAdKORNldPJiCE^ - (POHAŠiMW) BOLNIŠNICA TOPOUlCA možnosti prilagajanja lerapije. A če jih izkoristimo, je kol mobilni teleňm velika škatlica čudežna: črpalka je dovoli natančna, da nam lahko dovaja tudi samo eno tretjino kapljice inzulina vsako uro - in tako uro m uro, dan za dnem, leto za letom. Prvi solski danje bil tako dvakrat pomembejK najprej zato, ker smo v sodelovanju s sosednjima bolnišnicama prvič povsem samostojno vklopili 3 črpalke u na§e sladkorne bolnike. Uporabnikov črpalk je sicer več. tako v nasi regiji kot na Celjskem in Koroškem, vendar je tokrat vse polekalo pod našim nadzorom: polletne priprave, preračunavanje diete, sestanek v Celju s prikazom črpalk in 3 učnimi delavnicami, tridnevna šola v Ljubljani, Celju in pri nas {-vklop), čaka nas se trimesečno učenje prilagodilvenih pn)-grainov in uporabe daljinskega upravljalca. Prav ste prebrali. črpalka ima ludi tega - zakaj bi bila slaNa od navadne (ele vizije? Drugi razlog za ponos na prvi šolski danje aktivacija splelne strani, kijo (iz tehničnih razlogov) organizira Center za sladkorno bolezen: podjetje v zasebni lasti ima nekoliko drugačen zakonski položaj kol javne ustanove, {organizacijsko je bolj elastično in zlahka poveže našo in stjsednji regiji. Poleg dostopnih obvestil po modernem internetu imamo namen ustanovili ludi klicni center za nujno pomoč (predvsem za bolnike na inzulinski terapiji), v katerem bomo sodelovali zdravniki slovenjegraske, lopolske in celjske bolnišnico in ludi drugi diabelologi, če bodo le p(v kazali dobro voljo. Posebna predsiaviiev ni potrebna, stran je dostopna na naslovu www.csb.si. Ob vsiopu v novo šolskt) leto se lahko ozrem tudi nazaj: hvaležni moramo biti našim prijateljem in sodelavcem, da nas po svojih očeh podpirajte ludi če gre težavo povsem praktične narave. Kot primer naj navedem ponudbo gospoda Zvoneta Šlormana, kinamjelakoj ob koncu sole ponudil dvorano v ccljskcm hotelu u predstavitev prednosti zdravljenja s črpalkami: dovolj velika je bila za vse. za bolnike - kandidate, za osebje treh bolnišnic, za goste iz Piuja in Zasavja. Takrat smo naredili načrt, danes, na prvi novi šolski dan, je uresničen. ■ Ù» Jiistiiiekf X. september 200S Mnenja in odmevi Sramota^ sramota ! Združene države Amerike in njeno prebivalstvo imajo navado o sebi govoriti s samimi pre-sežniki. Siejejo, da so najbolj dcmokraiični. najbolj pametni, najboljši, največji, .„ in teh "naj" bi še laliko naštevali. (îre za svojevrstno samo hvalo, ki jc zjiačitna za vse avtokralične politične sisteme, ne glede ali je diklainra pogojena na rasi, razredu ali pa kapitahi. V zadnjih dneh pa jc ameriška samSLi in anarhiji, oboroženim tolpam, boleznim in onemoglosti. Kar vidimo na tv vsak dan je tudi Amerika, vendar ne giede bti^a llolywooda. New Torka. San Frančiška. I^s Vcgasa in drugih razovpitih krajev, temveč gjííbi>ka beda in žalost. Ali kot je v nemočnem besu med drugim rekel orleanSki župan Roy Nogin: "Kozla se mi nad reagiranjem zveznih organov oblasti, ki so od daleč prišli le gledat in odšli.'' Prosim Boga. da v Sloveniji še ohranimo listo solidarnost, pomoč in žrtvovanje za drugega v nesreči, ki smo seje navzeli v preteklem družbenem sistemu, sicer se nam kakšen Orleans uidi lahko zgodi v bodočnosti. Vrenieiïske spremembe nas Jîa to žc /pravočasno!/ opozarjajo I Velenju. 5. Kimavca 05, ■ Vladimir Korun Čista petka! Telemachov kabelski internet 538 I f kbps ^ A 3072 kbps < # 256 kbps 5120 kbps ' e-poim^ nasfov. S psevdCJ^itnov Î ^postni nas/o« b psevdonimov 3 ^poitni nashvi. t C psevdonimov, W MB pronora /w cňsAu ja spfí^/yo pTPrfjtavffpy^ 5 typoštnih Si psevdonimom 20 M8 prostora ais*oj 2d iptetno pf^dstàvno^ Priklop 1 SIT' Brezplačen najem modema* 3 ure brezplačnih računalniških inřtrukcíj na domu* 1 leto brezplačna licenca za Panda Softw/are Antivirus' Najvišje hitrosti interneta po najboljših cenah ® 080 22 88, www.upctelemach.si • v primeru podpisa pogodbe za 24 mesecev. Priklop možen, kjer za to obstajajo tehnične možnosti. Ponudba velja od 1.9.2005 do preklica. UPC TeLerTlf=icM SPORT IN REKREACIJA '"'H'AS 8. septembra 2005 Švicarji presenetili Gorenje Grasshoppers, moštvo MatjažaTommca, nekdanjega slovenskega selektorja, ki že več kot dvajset let trenira v Švici, je kar malce nepričakovano zmagalo na tradicionalnem Jarnovičevem memoriálu v velenjski Rdeči dvorani - V odločilni tekmi je premagal Gorenje • Gostitelji brez vseh treh organizatorjev igre Na dvřxJnevnem lumiiju so poleg (uirenja i^i še lirva» Oata.W€c ill češki /uhri, (kI fexlcr jo prišel uidi niJvi v^ Icnjski igrdkc Tomaš Řezníček. Velenjski irener í^rs Walilicr za luinir ni ijncl ii« vu^o vscIj igralcev. MaiijkaJii Sla pt>5koUavana Ri^man Šin^on in Aies Sirk, pa îudi med iiirnltjein sníCa ni bila njcgwa zaveznic«. Dnigi dan lur» nirja, v soboio, sije na lekjiii proU Cehom pfíSkt^dtwal ktv niolcc krcihit napadalec Sam« Ruřar, Prctl /itdnjo ickino s^vicaiji pa je dobil lempcraluro (^ika í)c)l>dH'k, (ako da ,ic pn nekaj niinmaii ipr^ zapa^iiii parkei in sc nanj ni vcC vrnil. Ptisledica icga Je bila, da je osmi velenjski trener proii drii^cmu nioslvu Švic? v prcišjijcm prvenslvii brc/ vseh ireli arganizaioiiev igre. kar je seveda zcUt >^livalo na njihi>V(i ign>. Gosiiielji so iKvi dan tumiija bre/ tó/av cïdpravili Hrvale, ki so na vsej ickmi Ic Jia začetku irikrai povedli z zadclkoiii razlike. Na ici lekmi seje še zlasti uêintawiio izkazal Vlomir llić Vdni|j tekmi Velcnjèani niso bili prav nič iisnîib'eni do /ubrija. îrclji ckij^ prejšnjega češkega piTcnscva, in ickiiio v bisivu (xllocili v svojo korisi že na samem zaCetka /aCcli so v àloviicm ritnîu. povedli v s 4 : O in po dvajsciib minu- lah igre jcryihov» prednost znašala ze devei golov (14: 5). v nadaljcvitnjii je irener veliko menjaval, dal pril^ržni^st za igjt) vsem igralcem in uidi vsi so se vj^sali med strelce. Sicer pa jc bnel (ifganiziilor srečno roka z razporedom lekem. sajjcprav/iidnja, šcsla lekma lurniija, odločala o prvem mesitL A se ni sleklo po «(jail domačih. Predvsem pt) (ídličnií) obrambah nekdanjega vraiaija Crvene zvezde iz Darka Stanica so .^vicaiji malce nepričakovano, a zasluženo premagali Velenjčanc. Siankiivič jc imel na tej leknii kar 26 obramb, velenjska pa 1.Î (Proši 10, P(xipečan 3), Pt) začetnem tninimalnejii vdsiv« Svicaijev 1er izenačili ( 10 : 10), Tsku«al z globlj-sega igralca, vrataija. strelca. V predzadnji tekmi uimirja (la je odločala o ireijem meslu) pa je Caiiovec, poiem ko je bil izid kar 15-ki'at izenačen. premagal Svicage. Walther Lars, trener Gorenja: Do zadnje icknie smo igrali dobro. V zadnji leknii pa smo imeli precej težav s postavo. Na predzadnji tekmi se je poškodoval .Samo Riiiar pro\\ Švicarjem pa smo bili ostali se brez l.uka DobelSka. Nismo pa imeli tudi svojega dne. Ob tem je tudi res, da je bil ludi njihov vi-aiar odličen. V takih razmerah je naj pome mbne.ie, da so igralci dali vse od sebe, da so se Ixmli po najboljših močeh. Resda sem malo /alosien» ker smo »samo« drugi, a ludi la uimir jc bil dobra priprava na novti lekmwaJno sezono- ■ vos Elektra dobro začela pripravljalno sezono Košarkarii FJckireso se v četrtek vrnili s krajših priprav iz Kra^ieva. kjer so med dnijùm MxJelovali ludi na inednanxlnem turnirju šestih ekip in osvojili tirugo me.sio. Odirali so tri lekn^e, najprej .so premagali Slogo iz Kraljeva, ekipo I, lige Srbije ifi Cn\Q gore, z rezulialom 90 : SS. V naslednji lekmi so premagali ekipo Kibnice. prav tako iz Ki^jcva, z rezullatoin 75 : 52 in si s lem priigrali uvrsiitev v finale, kjer so se pomerili / Buduř-nosijo i/ Pcxlgojice in izgubili s 65 : 90. V Srbili so bili tudi kadeti in mla« dinci Bekire. ki so odigrali kar pet prijateljskih lekem, štiri od teh so zmagali. V spomin na Matjaža Natka •Tekma je najboljši trening»« pravi ij-ener ŠoStai^čanov Dušan Maupt-man, tako da bo T.lekira do očetka prvenstva odigrala le kar nekaj pri-pravljalniii srečanj, Mo zanimiv trn-nil se obeta la vikend v Šoštanju. Na 2. memoriálu Maijaíyi Naika se bt^do namreč pomerile ekipe Pivnvame La» ško, Melio.sa, Mašinca iz Kraljeva in riektre. Šoštanj Topolsica brez treneija Odbojkarji ScJštanjaTopoišice sose kar leden dni prej, kot je bilo naCrUv vano, vrnili s priprav v Tbpuskem na Spored 2, memo rio I a Matjaža Nolka pelvk. 9. sepleiiibra "b IS, uri HeJios Domžale • Pivovarna l.a-ško oh 20^uri 1 lektra • Mašinac Kraljevo siibola, lil. ieinl>ra oh IS. uri lekma /a 3. mesio ob 20. uri lekma za I, mei^lo Hrvaškem, Vzrok za to so bile Številne poákixibe v ekipi, kar je kvalitetne priprave seveda onemogočilo. Po prihodu v Šoštanj so se v klubu poslovili od irenerla Bom Jovlča, ki je v Šoštanj prišel po ki>ncu laaske sezone, /. ekipo pa je pričel delati šele 17. avgusia. Razlog /a lako hitfo prekinitev sodelovalna je pojasnil preiV sednik OK Šošlai^j Topolsica Brankt> Sevčnikaj: -Na pripravah so hllc leza ve, poškodovalo se je pet oziroma Sesi igralcev. Ocenili smo, da so le poškotlbe pt)sledica neprimernega dela, zaio smo s irenei)em prekinili sixlelovarûe.« Do nadaljf^jega se ekipa pripravlja v Šoštanju pod vcxlslvom kapetana Dejana Fujsa in pomočnika trenerja Alimpiie Košarkoskega. ■ Tjašs ftehar Rudar v nedeljo v Lendavo /araili lekJiie slovenske reprezen« lance z NorveSk<' {2 : 5) bodo v ligi SI.mobil lekme 7. kjoga igrali šele la konec ledna. Nogometaši Rudarja bodo gostvaili v I.endaljšku domači izenačili. Kljub cenîu sii zadržali prvt) mesio. saj imfuo (očko več od dliige OpUA-nice, ki je v Goivčji vaa zjtiagala z 2 : U /reče. Ktingota in Šentilj pa za njimi zaosiajioo na ireijem. četrtem oâroma peiem mestu za ui loCke, V Sííhotnem 5. krogu bo Sošlanj ob 16.30 gostil predzadnio Domavo. Nastreljali so se Nogometaši Smart na 192îizign:)pO' irjujgo. da so dobro pripravljeni na novo prvenstveno sezono In da se b{xJ(3 s takÂ*nt> igro /anesllivt) v nasled-Utih letih vrnili ija, kajnor sodijo. V 2. krogu Medobčinske nugomeine îigc CeUc so na swqem igriSču povsem nadigrali Kozje in ga premagali kar s 7:1. Uspel popravni izpit Ptipravni izpit po poraTu v prvem krogu s Smarčani je Ljubcnccm pcv pjana Požuna. V člansko ekipo so vnesli nekaj spremenib. Vključili so namreč tri mlajše igralke: Majo Ciregorn, Snezano Mitrovič in Tino Vanovšck. 1er ekijjo okrepili še z dvema nekoliko hoU izkušenima igralkama Tanjo Ratikovlč in Aniio Rednjak. Ti dve bosta poskušali svt)ic znaru'e prenesti na tnlajše in niartf izkušene igralke, ("lanski ekipi seje pridružila tudi Katarina Jukič. Do začetka lige botSo članice odigrale pet ali šest prijateljskih lekem, Medlem so odigrali ze prvo, Maribor sci premagale s .H : 20. i íradno se bo članska ekipa predsiavila 17, septem* bia na tekmi prvcgii krogii med ŽRK Velerrie in RK Naklo. /a ntwo sezoni^ so si v klubu postavili zelo ambiciozen načrt, saj se želijo z osvLtiiivijo 1. ali Z mesta vrniti v 1. slovenski rokometni ligi. Vse lekme bixio igrale v Rdeči Dvcv rani, le mlajše selekciie btxio leknuv vale v telovadnici Šolskega centra Velenje. Predsednik kluba Marjan Tantlara : »1 udi mi se, iako koi ostali špc^tni kolektivi, srečujemo s Tmančnimi težavami. zalo želimíí pozvali osebe v Mestni Občini Velenje, da nam po svojih zmožntjsiih pomagajo. Veseli bi bili. (.ia bi okoli 120 deklic iz našega mesta in okolice imelo p-kiïmeta. Vadba ho potekala p dična lelelbnski številki 0.'=il/592.Iir). Izolčati Andrej Jereb že državni prvak Letos zadnjič start na Titovem trgu v pelek. 2. septembra, se je zgtKlaj popoldne v na Titovem irgu v Velenju začela dwdnevna avtomobil Ističmi prireditev 22. Rally Velenie, ki ga je c^ga-niziral AMTK Velenje pod glavnim sponzorstvom t>MV. lokrai seje na Tlur»» trg piipe^jak) 84 posadk iz šlirih držav. Slovenski in lir-va.ški avtomobilisli so tekmovali za državno p:venstv{\ gostje iz llaliic in Av-siiiK pa so si s icm pridobili n(ïvc izkušnje. Prirediiev je txiprla veieitiska poti-/upania Ana Ro/a lîrilwr in ob icm pCMidaia, da so letos wizJla zadnjič na Ti lovem ti^i. O^einu cnajsičlanskemu orgajiizacijskemu cxlboru je pri izvedbi tekinovaiya ptniiagalo okrog iristo re-dajjev, varnostnih in drugih oseb, Tek-mťívwije naj bi na različnih koncih Šaleške doline spremljalo okrog 25.0í)ť) Tako so igrali Štajerska liga, 4. krog Kungota • N K joštan j 1:1 (0:0) ŠoSianj; ForStner, Koca, Jahič, Bu-lajič, Vukančič, Ilajdari. Daničič (od 75. Pavič), Košer, Redžič (od 90. Avdija), lludarin, Kurnik (od 71.Korkwki). Strelci: 0:1- Redžič (62), 1:1 - Si-monič (92) Drugi izidi 4- kroga: M oris Claudius - Mali Šampion (0:0), D<'»rnava - Tetinotim Pesnica (1:2), iiercčja DNUK SPI:D . Oplotnica ( 1:2), Zreče • Šenlllj • Jareuma (U2), Bfunivik • MU Sentjiir ( l:.^), Peca -Bistrica (0:2). Vrslni red: 1. Sostacj 2. Oploi-niča 9. /reče 7. 4. Kungota 7, 5. Šentilj 7,6. Šentjur (\ 7. Peca 6, 8. Bistrica <>,9. Mons Clatulius 5, 10. gicdalccv. Pi>saniezjie posadke imele ob prop s'^Q navijače, ki so se pripeljali iz vseh kcxicev Slovenije. /if Velenjčani, ^laninú po dobrih oj^anizacijah mzličniti tekmovanj, pa seje tokrat itialo zalomilo. R.esje,da je ïTycdb-à lakšnega tekmov-anja izretlno zahtevna, prav zaradi tega pa zahteva pcjpi^lno organizacijo. Prvi dan tekmovanja so sklenili po petiij hitrosiûili preizkusnjali v tikolici Velenja s tako imencwann pteizkiiÁtjo •super !>|>edal'. A tek:m)valcem vreiiw lelos ni bilo naklí^njcno. Ncsilita s loC< > jc V Vinski Gori presenetila nekatere tekmwaJce, ki so vi^ziJi z neustrezni titi pnevmatikami, in dvt^e posadk je /letelo s proge. K sreči 1^'ih posledic ni bilo. Drugi dan leknHAapja so piav tako imeli več hilitwinih preizkuScrii, dvtv dnevni) drti^.enje pa so sklenili zwčer v šotoru ob Vcleruskcm je/cni. lu so po zno zvečer podelili kopico pokalov, tako za slovensko kol hrvaško pi'ven-stvo ler seveda za veler^ski rdi pod sponzorstvom O M V. Izolčan Antlrcj Jereb jc bil skupaj s sovoznikom Mii'anom Kadntmi na.i-boljši in si je že dirko pnxí koncem za-gotcrvil naslov državnega prvaka, druga je bila Hrva:^ posadka, ireiji |)a lanski veleryski zmagovalec Darko Peljhan z Igoijem Kacii^oiii. NajMiše uvistitve 21OMV Rall>ja Velenje (icneralna uvrstitev: L .Jerrb-Kachj (AK l,amko. Siibam Impreza), 1 ^'hal>Ktinc (1 IrvaSka, Mitsubisli; liincer rVO 6). 3. IMjalm-l. Kacin (Peirol racing), Subaru Impreza: Slovensko državno prveastvo (pred» zadnja dbka):.lcrvlvKacin, 2. Pt'^lin-1. Kaciti. Klemciičlč-Zevnik (ŠD PIP, Milshubishi l.ancer F-V0 8): Zmagovalci po divirijah: Dl. .Ptiedari' Oslaj, DII, Jcram%Ten)in, DIH lluiiiar- in 23. mesiom v skupni uviíílitvi ). ■ H. J. VABIJO Rdeča dvorana: Slovenijo -Madžarska Veleiue*()d do 25. svp-lemlirď hi» v Beii^adii evropski» prvenstvo v košarki M člane, na katerem b» tmUh pilil ludi slovenskii repro/en-lanca. Nasi košarkarji so ihI lorka v Velei^u na /^drijem ci-kJusii priprav, Predslavili pa ^ lx»do ludi tukajšnjim ljubile-Ijein košarke« saj h čičnik. Milja lx>čičnik: Slrelci : I-ilipovič, P : 34 (15 : Ifi), Grasshopper • Gorenje 30 : 17(16: 12). Vrslni rwl: Grasshopper 6, 2, Gtv rcr^'e 4. 3. C'akov^îc 2, 4. Zubři 0: Najboljši • slrelee: Damijan Mos/ezy nski (Giras.); najboljši igralec: Radoslav Anil (Gras ): najbojisi vratar Darko Stanič (Gras.) 26 obran'ib. Gorenje - Perutnina Pipo Čakovec 39:28(17:14] Cîorenje: Podpeèan, Skok. Tamse 1, J. Dobelsek 6. Blaievlc 1, Kavas. Bedekovie 2, Oilir I, Sovič 3. Uit 10 (2), Riuar 4. !.. Dcibelsek 3. Rezni-ček 3. ZraicSd). Gorenje - Zubri 32:26 ( t7 : IM Gorenje: Skok, Tajuše 1 (1), J. Dobelsek 3. lila/ewć I, JCavas 2, Bede-kovič l,OsUr7.SoviO 1, (lič4, Riuar 1. ReznlCek 1, L Dobclšck 1. Zmic 9 (3), Piosi Gorenje • Grasshopper 27: 30 {12: lé) Gorenje: PodpeCan, Tam,še 1. J. Dobelšek 3. Blaževič, Kavaš 3, Be-dekoviO 4, Ošlir 3. SoviO 2. IliC 5. Reznićek. ZrniC 5, L DobelSck 1. Prošl PREDSTAVLJAMO NK Ljubno Podkrižnik Nil 1 jubncni brcajo okn)g]o iisnic jilî li^iali nastopala mošivi dcCkov Jo že vse od Icia Í930, lorcj Icios niinova celiti 75 Icl od prviii wíčeikov le pri-liubUcnc igre z žtJ^o v lem kraju in širši dolini. Klub je doživljal wpt>nc in padce in s prekiniiv»mi vsesko/i i^iisi inoitvo Ý.t nekaj lei nasiopa v li|J Mcdobćinskc n()gomclnc zve/c Celic. Visokolelcčih ciljev sicer ni-mnio, «ii^je tudi ni usiicznih pogiyev, vsekakor pa nogornclna igra v kraju âvi in se oJuanja. Predsednik kJulw .loze Clitan »Prevelikih ciljev si ne rnorwno zastavili, zanje nimamo pravih pogojev. Oroiovni namen našega kluha je xa* pcîlnili prosti cas mladim. Mladih nogomelašcv jc v kraju in v /a« drećki 1er Zgornje Savinjski veliko in mi jini na stekaj (vipirajno vrata kluba. Dolgoročni cilj je štajerska liga. morda kakšno novo presenci cnievpnkal-nojn lekjiiovanfu. zelo pa si želimo, da bi \7gciiili uidi kakšnega dobrega nogonieU)^, ki bi seuveliavil v nioi-nejsoii okolju. Sicer v klubu deluje nogoriielna áola za naimlajše ob X. do 12. lela. vsviv 14 let in mladincev do iS lei, pa seveda mlada Članska ekipa v medobčinski ligi- Nekaj težav imamo z cem in ostalo infraxinikliu-o, kljub lemu pa se irudimo po swijih najboljših močeh» pri čemer nam je v ve^ko podpor<) uspešen domači ptîdjetnik i/iak Pcxikrižnik, ki nam ob o.^ialih pwipomikih v največji meri omogoča ruino delovanje. 9 IVener Kajkt» Rudiiik: ^«V ielošnji sezoni pričakujem bilko za drugo me-sio v medobčinski ligi, saj naj bi bilo moSlvo ^rnarlnega glavni lavrv rit za napredovanje, upam pa ludi na kakšno prijelrnï presenečenje v pokalnem tekniON'anju.« B Dejan Plesnik, Joka Zaisek, Bostjoi Pison«, Andrej Kos, Jon Koroločnlk, Jernej Retko, Filip fale, Motej Plesnik, 25.8.1987 26- 5.1981 23.6.1981 20.2.1978 31.12.1986 24.9.1984 2.5.1987 5.11.1981 Motej Dejan Denis Morko Morko Boris Pod križnic, Suhoveršnik, Bezovšek, Feedfron, Brinjov<, HriberŠek 7- 9.1983 26.10-1979 25.10-1988 13.10.1984 1.9.1988 11 1983 Marko HriberŠek 2-7.1983 Jure Alelšek 20.10.) 979 kapdtan Jože Grcar, predsednik Muba Rajko Rudnik, trener Milan Mekis, pomočnik trenerja Jure Doboviènik, predstavnik kluba: MIho Mekis, Grego Ermenc, Denis Preskor, 10-12.1988 4.1.1987 3.3.1983 NA KRATKO y Veterani plavajo Konec aygusia je biio v Siockhobnu na Svedrom livropsko veieransko lekjuovanie v plavanju. Na njem je sodelovalo preko 4.000 plavalcev in plavalk. Prvič Je na lem ickmovanju sodeloval uidi vclcnj.ski veteran, dr-Slanko Blalnik in zdobrim časom 41,75 zasedel odlično 21. meslov disciplini 50 m prsno, v kateri je nastopilo j^eko 600 veierank ia veiei^anov, V soboto. K), scpiembra. pa bo v Kopru v okviru akcije PZS Dnevi slovenskega plavanja državno tekmovanje veteranov, ki se ga bodo uileležili ludi drugi velenjski veierani. Prijave so nîozne po telefonu C)41 921 m. K0\ zarmnivosi: Sveiovna plavalna zveza (1'INA) beleži rekojtie v na-jstarej>H starostni kategoriji loje od 105 do i K) let To potrjuje, daje pla-vajiie dejansko piimemo za vse starosii. od O ilo iOO lel in ^e čez. /alo vabimo vse. ki radi plavajo, vsak torek in ceinek od 19. do 20. ure, od ok« lobra dalje, na velenjski bazen na rekreativno plavanje. Nove zmage v karateju v soboto, 3- je v Sevnici pt^lekal mednanxlci karale aimir, ki se gaje udeležilo preko 2ÍK) tekmovalcev, predvsem iz lialije in Slovence- Naravnost izvrstne uvi^tirve so dosegli Aniia Anušic, ki je zmagala med kadeti« niaini, nîûd mlajšimi dečki je os*H)jl zlaco Klemen Plazar. med malOicami pa Azra Golač. Diagomir Ortjič jebil med kadeii drugi. IsločascK) so v sobolo potekale priprave kadetske in mladinske reprezentance na bližaioče se sveUivno prvenstvo na Cipra Priprav so se udeležtíi ludi Omer Tabakovič. Mimes Mulabdič in Domen Miluslič, sicer tekmovalci in čiani Karate kluba Tiger Velenje. Teden poprej pa je za reprezerv lanco Sitr/enije Omerlabakovič v borbali osvojil íxilično 2. îueîîio v mesiu Orado v Italiji. Ob Škalskem jezeru bo polno adrenalina v soboto. !0. scplemlwa 2ÍK)5, bo nb Skajskem jezcni v Velenju potekalo profesionalno prvenstvo slovensko^irvaškc lige v painihallu, ki isa or^ni/jraia Pain bali kUib Dobrna in Agencija Spoza. Tckniovanje bo polekalo prvič, vendar glede na lo. da paintball postaja vse bolj popti-laren Špori mdi v Sloveniji, i^rpuiizalorji upajo, da bo postalo tradicionalno, Pričakuje se priblirâo sto icbTiovalcevizccle Evrope, predvsem iz Slovenije in HrvaS:e. Po končanem tekmovanju bo ob Jezeru pod kolorom v večcrnili urali polekala zabava- V iiedel>), II. 9.. pa bo polekal amaterski lurnir v painibaJlu, na kalercm se bodo lahko preizkusili vsi adrenalina željni obiskovalci. GlcdaJce torej čakajo napete adrena-lijîskc igre. ogledovali si bodo lahko razstavne prostore različnih posa-nieznûcov in podjetij, hostese pa bodo poskrbele za hrano in pijačo. 9» tradicionalni Norma soft open Na 9- tradicionalnimi Norma Soil Open turnirju vorganizaciji Tenis cer^ lin AS Velenje je stidclovalo preki) 80 rekreaiivcev v ženski in moški konkurenci. Rezultati: nx>ški finale: Leber (Celj®) • Stefanovič (Rečica) 6 :7 : f>: ženske finale: lajnik (l-okovica) : Skok (Velenje) 9:4; dvojice finale: Rstotnik/Uplaznik '. Mar^nsek/Končan 9:4. Tečaj karateja Karate kkih »Velej^c« >1968« pridno skibi za or^nizadjo tečajev, ki vsem občanom pomagajo v nepredvidenili iii vsaktxinevnilî situacijah. Tako letos razpisujejo začelniske tečaje za mc^e in ženske vseh starostnih kategorij-{/ica/all so se ludi pri plačilnih pogc^ib- E^:)lcg možnosti plačila tečaja na obroke ponofajo tudi iv)scbcn popast lastnikom stilnih kartic Gorenja rn Premogiïvnikâ. Vpis bo potekal na Osnovni šoli Salek» in sicer 20. ter 12. septembra ob 18.00 do 19,00 ure. D;>va Uub^slra « d d. ki pfi ^tooa V,01 avnrcMini posr«()nii Naložba VeiikrZmaj ni oa&ozi) rt ni viric«rn làf^rrrfentivlos Ndfo2l>4 Vtti» i nrú] fi îiviienjïio fcataani4VT«0noUi »not invftKir^kA^« ik^iài Aa^mar«! n^LO i« n«rafMni alj uprM^v^ inveslto^Kc^«;»«^ ObVSfí t^^QdriA do bo spif^ia niicâ&Mmçè swcvBOi« lanVo nâji od n«o o^dnii)« To Ivcgjnjâ. ki owzotn* 9varQv*|«e, ^runjluts |an«Tve 6ank v pogodbeni clokum«nU)0|i m ljubljanska banka Novo Ljublfánska bttnks d.ď. Ljubljfine Milan je car Šoštanjski ribiči ustoličili novega ribiškega carja - Ribiču Milanu Golobu je na prestol pomagal 3.640 g težak krap MHbob Krst/č * Ptaninc Šoštanj, 3. septembra - Šoslanj-skj ribići, povezani v Ribiško družino Paka Šoštanj, že od lela 1995 izbirajo rihii^kcga carja. Tega s posebnim cermonialoni usloliCijo lakoj /a lem. ko se pokaze. kdo je vešč ulovili najtežjo ribo. Tekmovanje v lovu rib /a ribiškega carja. udele/iio se ga je 46 clan(»v, je polekalo v soboto od 16. do IK. ure. Čeprav ribičem vreme ni bilo najbolj iiaklaajena (popoldne je deževalo, večer pa je bil hladen), je ceremonial v ce-lo1i uspel. Novi ribiški carje Milan Golob, član Ribiško družine Paka od leta 1994. Na prestol je zlezel s pomočjo 3.640 gramov le/kega krapa. Ta v teb dneh spet veselo plava v Soštanjskem jezeru. saj so ribiči vse ribe. ki so jih ulovili v soboio popoldne, vrnili vodi. Krono In /e/Jo je Milan Cîolob prcv/.cl od starega carja Bena Zupana. Zdaj bodo ribe v Šoštanju leto dni plavale pod h> mando novega carja. ■ f y - i i Ci U&toUČ9nj9 novega ribiškega car)a v Šoštanju Šoštanjski ribiči strnili vrste Letos se jim je pridružilo 30 novih članov - Obudili tekmovanja v castingu - Kako pritegniti mlade Milena Hrstič - Planine Šoštanj - Po zdraliah, ki so se dogajale v /.ačetku lega leta v Ribiški družini Paka, so ribiči po Imenovanju novega vodstva družine strnili svoje vrste in začeli delati. Posebej ponosni so, ko ugotavljajo, da se jim je v lem času pridružilo kar .ID novih članov. lako da Ribiška družina Paka danes šteje 180 članov in Franc Ravnjak: "Ribicija vzame veliko časa,-' eno članico, Predsednik družine je postal Franc Ravnjak, njen dolgoletni član in tudi gospodar. vNa začetku je bilo nekaj ležjiv, a smo se kaj kmalu ujeli. Pridružili so se nam novi člani, zavihali smo rokave in mislim, da imamo kaj poka/ati. Prejšnje vodstvo družine pa žal v naše vr-sle ne prihaja več pogosto. So pa ostali člani dru/Jiie.« Dch piftvite, ne zJfronjka. »»Dela sc ludi nismo nikoli branili. Včasih sem bii gospodar ribiške družine in d<5bro vem. da je dela veliko, da li ribičija vzame veliko prosi ega časa. Vesel sem, da imam ekipo, v kateri smo si naloge razdelili in vsi delamo.» Čemu posvečate največ pozornih sti? «»v tem času delovnim akcijam. V.U'à lakih nas čaka tu soboto, ko se bomo že ob sedmih pred ribiškim domom /brali člani ter mladinci in pionirji in očistili okolico jezera. Čc bo vreme slabo, akcije seveda ne bo. Kot vesic, smo pred slabim mesecem obudili tekmovanje v caslingu, bili smo gosiite-Iji državnega prvenslva. Zelo pa si želimo več sodelovanja z mladimi in s sok). To pa nas še čaka.« Ribiči skríiite za okoíje in za rihe v vodi Veliko vhiiate? »Imanui gojitvene potoke, nekaj rib tudi kupinio. Ribe vlagamo običajno na začetku sezone tja. kjer so nasi lovni reviiji. Največ vlagamo bele ribe za lurisiični ri-b<3lov. Krapa vlí^žimo med 3.000 do 4.000 kilogrami letno.€ Je kaj iezat' s kriivfvvzgojo« novih kadrov. Kralka ocena: lani a-sličnoi Kratka obrazložitev: nova prijateljslva in sijajtîo vzdušje ... Predzadnjo počitniško sredo smo velenjski laborniki l/JcorislÍlÍ za rodov odbojkarski lurnir na mivki. Športni popoldan je /^/Jia-nmvah sedem mešanih iričlanskih ekip, ki so se (tudi pod sojem ref-lekioijev) borile za prestižni naslov. v zanimivem llnalu je bila ekipa »Suomi« boljša od ekipe »Pa ne vem«. Ćevapčići in kura na žaru so poskrbeli za prazne želodčke. več kol 30 udeležencev pa /a še eno krasn siedic. ki jili je utrpel v nesreči, je v bolnišnici umrl 26-lctni vo/^ nik moiomci^a kolesa. Nesreča se je pripcllla zuiiaj naselja Šentjanž. .W-letni voznik osebnega avtomobila je vo^.il po lokalni cosU v smeri proti križišču z regionalno cesto. V križišču je zavijal levo proii Olcotiini ravno v trenutku. ko je z njegove leve strani po regionalni cesti b. smeri Okonine pripeljal 26-letni moiorist. Slednji je /aviral in se z vozilom umikal v levo, vendar je kljub lemu trčil v osebni avtomobil Poirčenjujeniolorist padel po vozišču in se ustavil z-unaj vozišča na travnati površini, kjer je irčil m v napenjalec električnega droga. V nesreči se je ranil tudi 15-lctni sopotnik v osebnem avtomobilu. Letos je na cestah na Celjskem izgubilo Življenje že 19 oseb, lani 21. /z policistove be/eike Minuli ponedeljek so sc policisti ukvaijali s »pasjimi« zadevami, /a posredovanje jih je zaprosil lastnik psa, ki ga je okla I in pogri-zel drug pes. lastnik slednjega bo moral plačati petdeset tisočakov kazni, ker svojega Stirinožncga prijatelja ni ustrezno zavaroval. Da pa ludi najboljši niso brez napak, je v petek ugotavljal krajan Vinske Gore, kier je potekal reli. Ob preveliki vnemi in lovu za dobrim rezultatODijc eden od voznikov relija z vozilom trčil v stanovanjsko hišo in si s tem pí^kvaril vse možnosli za dobro uvrslitev. Hišo je precej poškodoval. lastniki pa se nadejajo, da bo organizator ^kodo na objektu hitro popravil ■ Hitra rešitev kredit Tudi ZSAM-ov(i pomagali Tako kot drugje po Sloveniji so ob začetku šolskega leta ludi v mestni občini Velenje pripravili preventivno akcijo za večjo varnost otrok na cesti. Cilj je seveda jasen - na naših cestah na minimum zmanjšali mo;^nosi prometnih nesreč med mladimi in otroki, obenem pa vzbuditi skupno odgovornost, saj na cesti prc;n nevarnost na otroke celo šolsko leto. Na kritičnih točkah so lako s pomočjo policye in prostovoljcev izvedli fizično varovanje otrok. Med tistimi, ki st) tudi te dni priskočili na pomoč, so bili prizadevni člani ZŠAM Velenje, ki so si ob koncu uspešno opravljenega dela pošteno oddahnili iu si privoščili še tale skupinski posneleL Zagorelo v stanovanju Mozirje, 3. septembra • Mozir-ske policiste so v sobotti nekaj pred IK. uro obvestili o požaru v mansardnem stanovanju stanovanjske liiše v Šinihelu nad Mozirjem, Požar, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je povzročil za približno I.OOO.OOO tolarjev škode. Prve ugotovitve kažejo, da je do požara najvcrjeinejc prišlo zaradi kratkega slika na televizorju, požar pa se je razširil po sobi in uničil opremo in pohištvo. Mlad voznik zapeljal s ceste Velenje, 30. a>'gu$ta - V lorek, ob 22.50, seje ra Cesti Simona Blatnika zgodila prometna nesreča, v kateri scie htiie poškodcv val mladi voznik osebnega avtomobila. 18-Ielni novopečeni voznik je vozil iz smeri iz Šošcarya proti Velenju. Na tem delu poteka cesta iz ostrega levega ovinka v dolgi in pregledni desni ovinek. Ko je voznik pripeljal iz levega ovinka, je zaradi prevelike hitrosti zapeljal v desno ven z vozišča na makadamsko bankino in travnato površino, nato pa nazaj na vozišče. Tu ga je zaneslo v desno in trčil je v žično ograjo in napeljavo toplovoda. V trčenju se je lažje poškodoval tudi njegov 16-letni sopotnik. Na vozilu je nastalo za okoli 2,3 milijone tolarjev ški^de. Poškodoval se je planinec Mozirje, 3. septembra - V so- b(íío malo pred poldnevom seje na Okrešlju poškodoval planinec. Pri vzponu si je poškodcwal k(h leno. Oskrbeli so ga reševalci gorske reševalne službe, v dolino pa ga je odpeljal helikopter letalske policijske enote z Brnika. Nesreča motorista Žalec, 2. septembra - Na regionalni cesti pri naselju Marija Reka se je v petek ob 16.35 zgo- dila hujî5a prometna nesreča. 23-letni voznik motornega kolesa, ki je vozil iz smeri iz Prebolda proti Trbovljam, je v levem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, padel in se pri tem huje ranil Odnesel kar celo blagajno Vransko, 3. sepiembra - V soboto zjutraj je neznaticc vstopil v odprle prostore gostinskega lokala na Vranskem. Odnesel je registrsko blagajno z menjalnim de-naijem. O tatvini, s katero je storilec povzročil za 300.000 tolarjev škode, žalski policisti še zbirajo obvestila. Ukradli pol tone pločevine Žalec, I. sepiembra-V noči na četrtek so neznanci iz skladišča podjetja Surovina ukradli več kot pol tone nerjaveče pločevine, ki je vredna preko 300.000 tolaijev. www.nascas.coin Garantiramo! TV SPORED ^HjiS 8. septembra 2005 ČETRTEK, 8. septembra SLOVENIJA 1 07.00 Pnrcňla IJ/.nO Dobrojulro 08.D0 PotdďIH 00.Q5 Oobfojuira D9.DD Pwoùla mb Hodkiobijkoni 09.20 /lamlask^, kiikovnčt ignca 09.^0 /laiďnbica.luikijvnciigrh:^ 10.00 Stupina:iLl?/26 10.16 Pod^arnnitfiont 11.06 Brii/iliiij, dobmi.odiiaja Onii?|e ]'áM I^Na. Spon, vreme 1125 lii(£rv]u: Mib 13 Županiji ^ H.lb Virjsapisnm M.<10 Odpeli pesnki 1bJ]0 PoroĎla. promet \hS\h MtKlovi 1M0 Mtzm 15,50 Clildaja oirokfi 16.16 Istunispfiiaieliev. igrani lilni 1/.0D Novicif, vreniu 1^.30 Jasno in glasnu 16.20 Duhrjvni uinp 1635 MojsujrMiha,risanka 19J10 Ofmvnil;, vreme. §pnil 20.00 îcilnik 21.00 ÙsfîKdan 22.0(1 ûrftiJBVi. Šperl VTDfnu 22,50 53. ]ji;bliansk( polsuii fnuval. 1/2 23.3Q f8SlJVH)8rB^icB7QDb, 1/2 00.15 Ormvmk.vi^iiis, ipori 01.10 Icilnik 02,05 Drwiik/ains|fike Iv 02.30 \Mm\ SLOVENIJA 2 06.30 InInW 11.00 rviirnriaja lUO OiiQ^ki infokanal 12 JO Iv prodala 13.00 /abaviir fnfokanal 15.25 Souihpaik. 5/14 15.45 Cirrarii rnyifinaUv Maribo 16.20 Ritdska^ronasrtrii.Muni. odiia|fi Mnsiovi 1/.50 Oavi, i/bon/ ]iiiran. prrigrama 19J30 Sopránoví. ^13 20.00 [vrovi/iisko t^niovanis nilailih plásali>ív:^ODb 21.25 Nakoru?!, tpSkadrania 22.40 Jasno in ylasno 23.30 VsakodnťvnRleíave, írarn;.í. 01.15 Inlnksnal V ^ 06.55 24UR.piinovitRv 07.6Ô Riki lake 08.^5 MaTKiina poiR^d. 09.40 Vila Mania, poa 10.40 ívpriTdaja imo ProuVGUu, pon. 12.00 Prava Í|iůe7en. nari. 12.45 Mimk.iijfiti.nan.poa 13.50 Tvpiodaia 14.10 Riki I ake. pny. odd. 15.15 Pravaljiitoii, nad. 16.00 Prou vetriunch. rad. 17.00 Vila Mania, nad. 17.5S 24 ur 1Gi]0 Mnionn»pQt.oad. 19.00 24 lir 20.00 Irenia NskrajuMna.nanf/aiika 22.40 XXi premiere 22 45 Od Vofní! ívfiíd rio Visite 7vi!?d. drikiini. Itlin 23.4n VndakQniua. aiiiHr.íilm 01.30 74 ur. ponnviUžv 02.30 NoTiím panorama © SLOVENUA 1 0630 Odmevi 07.00 (ViroĎla 0?.D5 Oobrniuiro 08110 Pomftla 0B.06 Oohroiuun 09.00 Pnmôila 09IIÍÍ Ûddi}|a?aouokR 09.26 Iskanjih prijaidjav, igrani liírii 09.40 ínaisia&ala lO.Of] Pnsliihnimo u^im 1035 Z vami 11.25 Urugageneza.l// 12.Î5 Osmirlan 13.00 Pomňla, §pnr(. vrcnic 13.15 Ub;rjqadiiha 13.^5 Ouhnvni iiirip 14.00 Hrviasríia, dokům, oddajni 15.00 PnrD(^l9, p;nrii8i 15.06 Mosinvi 15.40 hmoieiliorlivSQlo.23/26 16.06 l/p(^jminfb6 16.20 Svni;tvahj3/13 17.00 Novice.vremc. špfiri 17.35 National Getigraphií;, 9/12 16.30 ^eban|L> dnieliicu 18.40 lukainlniHia. rv^^nka 18.45 Usún, risanka 19,00 DnBvnik, weme. špori 20.00 DavidCnppcrfifllilsíiow.l/? 21.00 Slaćunic. 17/?(J 22.00 OdinííVL Spon vreme 22.60 PoInQňinkiiii 00.06 6r3ni;R(sičHli//dodia 01.05 Dnevnik, vfeniejpori 02.00 Turi5in:a 02.20 /ddjl. ofidsja ra;yibano ?ivlj. 02.46 Dnfivnik^afnejskfiW 03.10 Infnkanal SLOVENUA 2 0G30 Inliikanaf 09.00 Zabsvni iniokanal 11.00 Tvprndaia 11.30 Oiro^i inlokanal 1230 Tvpiodaia 13.00 Zabíivn; iritokan^l 13.40 n[wn;k,ivMnnbrjr 14.10 Pas|e ^ivíi^nie. ilal, i^b lilm 15.60 Jasiwiingfasno 16.60 7d^j!.oddaia;itia;g.^ivljeii|s 1/,20 M0.SI0V1 17.^ Davi. i?bnr 1/ |iJUan|.progr?inía 19.00 Cmnpa. posnetek knrmta 20.00 R^sniiï^ikfsliH^od.dnkum. 20.60 Alp».Dnnava.Jadrsn 21.20 Sian. novi nhra/i. 7/10 21.45 South park. B/14 22.15 Tolpa, niw. lilfn 23.45 Tenia, Span. amer, film 01.30 Iniokanal 06.45 24 ur.ptHioviiev 07.46 MaierinapoLpon. 08.45 VilaMarijs.pon. 09.40 Tvprodaia 10.10 Prou VHiru. ponov. 12.00 ÍVavií Ijubť/an, nad. 11.55 Trenfa.pon. 13.50 ívprodaia 14.10 Rikilake.pon. 15.1f) Pfava IjubHían. nad, 16.00 Ptmmt 17.00 Vila Marija, hrvH. nad. 17,55 24 uí vruífio 18.00 Maiprtiia poL narL 19.00 24 lu 20.ÍI0 Vojna 7VB?d. Epuoda IL flin. 22.40 Ipbašlomn^pnsiflVR, rran. 2236 XXI premiera 23.40 VQlikiLúbtnvski. amor, film 01.45 24 ijí. ponovilw 02.45 Noři>3 panorama © i 09.00 09.00 Dobro juiro. iniormativno r^zvednlna nildaia 1 10.00 10.00 Vabimo k oqledu j 10.06 10.05 Odprta tema:Val brazposelnosu grozi, ponovitev i 11.20 11.06 Najspotdnfiva j 11.25 11.10 Pop corn, glasb, oririaja. pon. 14.00 Videosuani. obvasiila 1 14.00 17.65 Vabímokoylťdu i 17.55 IB.OO Mladi upi. oirr)škaoddajfl 1 18.00 18.40 Regionalne noviue i 18.40 18.45 Nediiljskiulsi Palec. i 18.46 potopisno doktimuniama odd 18.55 Naj spot dnova j 19.26 19X0 Videostrani. (ihmtila ! 19.30 19.55 Vabinmkngladu i 19.46 20,00 Miss Slovenije za Miss sveta 1 19.60 ?005. posn. pol fin. i/bora 21.20 Regionalne nuviti 21.26 Vabimo k oçtledu 1 21.26 21.30 Naj viža. kontaktna oririaja z j 2130 imodno/abavno glasbo 22.46 L; oddaje Oobro jutro, inior. I 22.15 razvedrilna orlriaia 23.35 Vabimo k otiiKdu 1 23.05 23.40 Najspotdnova j 23.10 23.45 Videosm, lèvesuia i 23.15 Dobro |iiin}, inform aiívnn razvednlna oíldaia Vabimo k ogledii Naj vi^a, oddsja / naroilnozabavno gíssbu. pon. Naj spol dneva Miss SlQvanijQ /a Miss svaia 2005. posn. poîiin. izbora Vídnosirsíii, obvesiiia VabimokoylerKi oirošk? mldaja Rngionalne novice 6. i^ifiQvaniBhflrmonikarigv na Vranskem, posiKitKk 1. d^a Naj spol dnev^ VidscBUHni, obvestilih Vabimo k ogloóij 45. skok ře? ko?n, posn. pnr^tlVH ob ntdarskem prřt/iiikd vVfilanju l^egionalnfi nnvice Jcsen ^Ivíienia, odda 1 a /a trcije ^ivl[cnisko obdobje l/oddaieOobro jutro. mí. íar^cdnlna oddaja Vabímokr^gleiíu Naj spol dnsva Vidposuam, obvesti!^ SOBOTA, 10. septembra SLOVENUA 1 0630 Orimpvi 07,00 Waiiapii.5/5 07.25 Slonjs legohe. nan. 07.50 OiokMi 03.20 Sreča na vrvii;i, slov. Iilm 09.45 DavidCoppeitieldsbDwJ/? 10.45 Polnnrj>fkiiib 12.00 TeAitk 13.00 PofDOits. ^cri vramii 13.10 tenka 13.30 Slovďii:ivliali|j MJ]5 9atkR na slomiskiim 1430 Mali mřnih. 11/15 15.20 ElvitiA/L<.fr8n«:.lilm l/.OO Porodila. JpoiL vreme 17.15 O^are 17.25 Sfi?ii|a, IV Maribor 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik.vreme.^ori 20,00 Bonborimra. iv igra 20.40 Ctf/plankH 21.45 Piviinilnigi 22J0 PnroWa ipofL vreme 22.45 Bhgada. 10/15 23.40 Bg.sRdainuiopi|9,porLlilm 01.45 Dnevnik, tpofl vreme 02.25 Dnevnik/ametske IV 02.50 [nfokanal SLOVENUA 2 06.30 ininkanal 09.00 Tvprodaia 09.30 iniok^nal 11.?0 Tvpreidaia 11.55 Skozi ías 12.05 Slan.niiviobra?L//10 12.30 Zdail, oddaia ťd ra/^.;ivl|r?njii 12.55 SHrgelapGZtno.2/? 13.45 Nogomet kvaiif.rsSP 2006: Mnlriaviia • Slovenija, posn. 1535 Misinfirofina ob^ona 16.25 Slovpiska popevka 18.20 ,JaiiiamiamiiltiLl/2 20.00 lnLHrv|ij.ni;o7. lilm 213n SagaoíoRyiih.6/10 22.45 SGktaalidobrndcIim oiguni^acija?. dokiim. oddaja 23.35 Druga godba 2005 OrOH ínínkáfial NEDEUA, 11. septembra PONEDEUEK, 12. septembra TOREK, 13* septembra 07.30 IvpmdaiB 08.00 Na^nialisveiris.seni? 06.10 BíaiaKalt^á.ns.senia 08.20 Drrjbiíki.ris.sfinifl 09.05 BuCke.ns.SQiija 0930 JagodkaâCe pomlad, ns, him 10.20 Cambria aiigiRářina, nu. i/obr. sen] a 10.30 HaroMiflvijtiltCnavo§Cenka. ns. 11.00 Šneka in Raka. ns.lilm 1130 h[iskerâi[|lediDi:j?. dok.senia 12.00 Umnr,nan. 12.55 formula 1.prenos (leniiiga 14.05 Mo&no zdravilo, nan. 15.06 NajnuvarnitjšeMisvnia, 1/2 16.05Ra|ski sval dokurii. oddají 1/,10 24ur.vreme 1/J.S Ljiibe;sn v prenii, amur. jilm 19.00 24 lir 20.00 Aiisun PovuRfs v ZíawtiCu. amer, film 21.40 AsiMIjaskt^.amer. !ilm 23.Ô0 Usluija.amer.lilm 0135 24 ur, pmmvitEjv 02.35 Nni^na pAnnrama © 09.00 Mišma^, otročka rjiidaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 15. sikok ie/kořo. posniíiek piiiudtLVL'obriidarte] prazni kij v Va leni u \\2.b Naispoidncva 14,00 Viítsosuam, obvestila 15.00 Manchfisinr UnilEd; ManchesierCriy, neprsredni prenos snglu^ Prsnuero L pagure 17.no Vidsosuani, obvtísnla 17.55 Vabimo k (^inju 18.00 .lasen2ii^|en|a,oddaia78tn>ije življenjsko obdot^H 18.40 Naispoidneva 18.45 Mladi ip.oirii§kaoi1dH|a 19,26 Viileosuanr, obvesula 19.65 Vabimo k ogNii 20.00 1392.VTVmaya/in,rt'gionalfii iiilnrmaiivni program 20.25 Kulmra. informaiivna odds[3 20.30 Ho|sivo pffislolume. dokom. lyrana scn{a Genesis 21.00 H1TP0lFT.IA20D5zabavnfiin (iarodiin;aliavna gissbe posii. priredi tVR v PndCflirikii 22J5 Aviolok,oddH|aza]]ubiii3l|e avtomobilizma, ponovitev 22.45 Udpria ten>a:Val brczposelnosugro^i, ijonoviiev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Nai f^pol dneva 23.55 Vidsostrani, obvcsnla SLOVENIJA 1 0/30 ?iviav 09.55 Med ralovi. tv Kqœr 1D.25 l2vir(n)i 10.65 Debeli*,kjarsoiiomalngende. 6/13 1120 0/arB n.25 Ob?ûî]adiiha 12.00 liiir]|eiR?emlia 13.00 PoroCila. Spori vrema 13.10 î'/iJo^wjj2 Natalijo 14.16 li^iega Lepegapopoldnsva 1/,D0 Poročila, špori vrame 17.16 lisirga tDprsga pnpoidneva 16.25 žrebanje [oia 16.40 Hiipla, lisanka 16.45 Ůaríi m Mmio, risanka 19.00 Dnuvnk. vrGiiie.§poTl 19.25 Zrcalo tsrina 2QJ10 fesnval nareCnepopRvke. prenos 1/ SNG Manbor 71.55 Sšpnrtna oddaja 22.70 Većimiigost 23.15 Porořila. Spori vrsne 2335 Ma^ka 7 devetimi repi. itdl. Iiliii 01.25 OnsvîBk. vreme. Sport 02.05 Dnevink^amci^etv 0235 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Inlokanal 06)10 Tvpiudaja 0630 Iniokanal 10.40 Tvprodsja 11.16 Če? planks 12.20 Srednje lambjn mlad. skupin, 4/4 12.50 Mladi viriuo/i 13.10 Skwiías Î3.2D Maija^inligcprvakovv nogomeut 13.50 Na poisp? babico, lian^i film I5i]5 BDlliavii^E5u.SlGCeliB 16.55 KnnisrtGVskiipine 16.25 Jantaini amulwi 2/2 20X10 Nfivestice 1/ Abesini|c. rhkiim. oddaj» 20.50 Na§R skrivno hvljenia. 22/22 21.40 llmeinrjsi glasbe m plesa 23,00 Vniej(easl|iibe;nj.SNG drama 00.55 Iniokanal 0730 Ivprodaia 06 DO Rorfijevo mcéivo. ns. ssnia 06,25 Acuo(iman,ns.5sn|a 06.50 0gifmdnj§Cin8,n5. senfa n9J]0 iasovmstroj, ns.[ilm 10.20 Art Aiiack.i/it. senfa 10.50 CaiobMaangle^ina.uolir. oddaj 3 11,00 lum tn Jerry, res. 11.05 Dogodivščine J a ukiea. ns. serija 11.35 Na de^oli ie lepo, nan. Î2311 Mofino/dravilo 13.30 famiulal. prenos 15Í10 Preden íEfiem/bogom, kanad. Iilm 17.50 ?4ijr-vrDmB 1/.55 J.OfiVKrkijlialolarjem.2/4 ig.Oil 74 01 20J]0 NrjtdnyHill. anior.film 27.10 SporinascRna 22.55 fma vdova. anmr. Iilm 00.45 74 lir 01.45 Noi^na panorama © PONUVIÍEV ODDAJ HOFNSKfGA SPUHCDA 09J30 Mi^ maS. rjimSka (xldaia, pmtoviLtJv 09.4)1 Iz ponedeljkove odda|9 Dobro jutro, inforiiiativn^j ra/VLffnliia nddaja 10.30 1391. VTV magazin, regionalni inform aiiviii proi)ram 10.50 KuIlora. informativna oddaia 10.55 Sporim locuk, športna infmmaiivna rnidaja 11.16 ^porini gosL pogovor v stiiitm 12.00 Vabimo k oylcdii 12J15 Naj viza. orldafa z n^rodnii/abćivno glasbo 13.20 iz SFudinii oddaie Dobm iinro. informativna • ra/vndnina oddaja 13.25 Vidfiostrani. obvestila 17,55 Vabimo k oglodii 16Í10 1332.VIVmafia/in,rï3yiQnalni inlorfnauvm program 10.25 Kultura, mluniiauvna oddaja 1B3Û Iz peikov« ndffaiR Oobrr jiitro. infonnaiivna razvednlna midaja 19.20 ManchKter United: Mancf>es 1er City. posnetBk tnkmo ang.Prstrmere l.aague 21.20 ^upanfjvaiorta. pogovnr.gosi: lo|Ze Posedel. ^opan občin;? hH 22.70 Videostrani SLOVENIJA 1 07.00 Poročila 07.05 Oobrnjotro 08.0ÍI PoroCila 08.06 Dnbro jutro 09.00 Poruiila 03115 I i popolne torbe 0935 SvRtiivali 10.05 Iist^ a lepe ga popoli^eva 13,00 Puročila.SporLvreme 13.15 1 IS leg a Inpctf a popoláieva 1430 Prvi in drugi 15.00 Poročila, ploinflt 15.05 OobKr dan. KnroSka 15.40 Mf^lkain/vciinko.S/ll 16.05 Rariovi^diii faćek 16.20 Odr)R[azantrnke i/.On Novina.šport.vreme 17.35 Droga gune/a. 2/7 16.25 ?r«ban|R3x3 16.40 Cvetka m/voiii^fik, risanka 16.45 Uči in silit, risanka 19.00 OiiBVoik, vremp. Spon 20.00 Mah menih. 12/15 20.65 \7m 21.20 Pisave 22.00 Prtla.SporLvreme 22.60 Hanibur^ka celica, ani}. Iilm DD35 Oneviiik, vreme. Spon 0130 Pisave 01,55 Onftvnik/amsjsketv 02.25 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 IníokansI 06.25 fvprodaia 09.00 /abavm intokanal 11.00 Ivproilaia 1130 Oirn^iínfokanal 1230 Alpfl.Oonava. Jadran 13.00 S^Sportnaoddaia 1.3,20 Moji najlub^ bflieii. ang. odd. 13.20 JniRinosiglasbnmplasa 13.45 [icnadifMiestvflnski. dokiim. 14.45 Nl^ssiíi:^! iz Abesinijs. doktim. 15.40 liinsiika 15.05 Davi. l/bor 17 [iiiraiqega pog. 17.16 Nadalievar^a 16.55 OerliSĎ na Evropo 20.00 Dsfibnc 20.30 Restiii^na mstiii^nosi 21.00 SuiiliûCfiy 22.00 Ariimij;^, glas.odilaia 22.30 Ciiylilk.Koebeníiavun 23.00 Brano [^ončdiTza odra 00.30 Info kimal 06.66 24 ur. ponovitev 07.55 IMLakH.pog.odd. 06.45 Matónoa poL nad. 09.40 Vii?i Marija, nad. 10.30 Tvprodaia 11.00 Proli vfiini, nad. 11.50 Prava liubizm, nad. 12.45 Sporinascena 13.40 Ivprodaia 14,10 Ri(kila)m.pog.odd. 16.00 Prava liiibszsn, nad. 16.00 Proli vulni. nad. 17,0(1 Viia Manja 17.50 74 ur vremfi t/.55 Mauinna pol, nari. 19.00 24 ur 20.00 Naia mala klimka, nan. 20.55 Razoitarane gospodinja, nan. 21.60 SknvoDSUîi otok, nan. 22.45 XXL premjera 22.60 Nakrafuzloíina.nan. 23.45 CudeJnalnrmula. ang.lilin 01.35 24 ur 02.36 Noiîna panorama © 09.00 OobrojUtrainfomiaiivno 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 nil POLETJA 2006 zabavne m naiodnozabavim glasbe pnsii. pnrediivevPodícuikii 11.20 Naj spol lirim 14.00 Vidûostram, obvKsula 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 0. tekmuvanie harnmnikar^^v na Vranskem. posn{)iKk2. dela 16.40 Regionalne nrjvicd 16.45 Na| spol dneva 16.50 Znamo zmnremo. izobraževalna odrlaia Oanam bo lai|8 na pohodu 19J5 Videos tram. obvestila 19.55 Vabimo k oglido 20.00 županova trn ta: mag. Šielan lisel. Jupan obůne^enitur. pog. 21.00 Regionalne novice 21,05 Jesen življenja, ndilaia za iretie /ivlienjsko obdobje 21,45 Nai spol rineva 21.50 Vabimo k oglodii 2155 NajairHktivnsišidogotSKangl. nngoinevie lige. mpor. 22.50 Iz oddaje Dobro Iuuo 23.40 Vabimo k ogimlij 23.45 Naispmrinm 73,50 Vidaostrani, obvuslila SLOVENUA 1 0670 Kiiliun? 0630 Oiimevii O/.OO Poroiila 07.05 Oobrajoiro 08.00 PnmCila 08.05 Dobro jutro 09.05 Radovcrtriiiai^ek 09.20 Ajkccpnifisiavraion^b. I/IO 09.40 Cedrik. 33/52 09.50 Risanka 10.00 ^oodbt'i/boljke Î035 Sožitja. IV Manbor 11.60 HnJo^ovcuzNaiaiiiu 13.f10 Puo^ila. špofi vr^mc 13.15 twplankH 15JI0 f^omCifa. šport, vraoie 15.05 Mostovi 15.40 /majskB/goribB.24/25 16J)5 Munkiii 16J0 Zmaiiek. 12/13 1635 /laiku/akfarikrj 17,00 Novicii vreme, šport 1735 íivfií^^iflBcesta.l/? 18,05 Modio 18.40 f^isanka 19.00 Dnevnik, vrenie.^urt 20.00 PodŽarijniPtom 21.00 Mednarodna d)2or] a 22.00 Orimřvi. Spnri vreme 22.50 DinasUjaSaud.riokum. oridaia 23.40 2ivl|enje|fl cesta. 1/2 00.16 Dnevnik, vreme, šfjort 01.10 Pmllaromittom 02.25 Dnevrnkzameiskeiv 02.25 Infokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 10.00 /abavm infokanal 11.00 Tvprirtlaia 1130 Dtrnèki infokan»! 12,30 fvprmíaia 14.05 Osebno 1435 Slovpnci v Italiji 15,05 f^Rsnična ri^nličnost 1535 Animiia 16.16 Sturiioûiy 1/.20 Mosiovi 1/.6D Davi,i<^boriz|uir.pîog. 18.55 Poredušav Janoš, tv film 20.00 frasiRr.2/24 2035 NogornelOlyntpiqui^lyon Rp.ai, prenos 2235 f^a/pečevalsc. madlJilm (10.55 Iniokanal 06.55 24 Lir. ponovitev 07.55 Bdi lake. puj. odd. 08.50 Maierma poL nad, 09.50 Vila Maoia. nad 10.40 IvproiJaja 11.00 Piou vBiru. nad. 11.50 Prava ljubezen, narf, 12.45 flazočarane gospiidiiijc. nan. 13,40 fvprnríaja 14J0 RiLti lako. pog. odiL 15Í10 Pravs l(ul)e/Hn. nad 16.00 Pinu VRUi). nad. 17.00 Vila Mania. r«id 17.66 24 ur vreme 16.00 Malemia pot. nad. 19,00 24 ur 20.00 Prevarjeno 20.55 Naki|iičnosreL^n|e.k3nari. h 2235 XXI \im\\m 22.40 Na kraiu Mna. nan. 2335 NesiiHini. amer, him 01.2D 24 ur. ponovitev 02,20 No^na panorama © Dobro jiitro, iniormativno razvndnina odriaia 10.00 Vabimu k ogledu 10.05 /iipanuva torta:gosumag. ^tflfan Ttsel. iupan obćirv. Santiur. pnn. 11.06 Ndispotdnwa 11.10 Na|auakuvnr>|^i dogodkj angl. nogomelns lig«, rDpnrtaža 14.00 Vidûi^irani. obvesiila 17.55 Vabimn k ogipdu 18.00 TVinšlrukci(a:MatDmatika, kontakina svetovalna otidata 18,40 Nedeljski i/iet: In planin». potopisno dr^im. oddaja 18.50 Nai^tdnava 19.55 Vidaostram, nbti^siila 19.55 Vshmiokogledu 20.00 1393. VÍV magazin, rugionalm iiifomianvni prngiani 20.25 Kiiliura. rníormabvna oikiafa 20.30 Športni lorek, inltir. odd. 20,50 športni gosi 21.3D Asova gibanica, iníoimalivna oddaja. 3. TV mřela 22.00 Tu smo doma. iziůraf. oddaja 22.30 Izoddaji^Oobroiuiio. inior. lazverinlna odrisja 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Na| spol dneva 23,30 VidQostrani, obvesiila SREDA, 14. septembra SLOVENUA 1 06.20 Kultura 0630 Odmevi 07.00 Poroi^ila 07.06 DobffljtJirn 08.00 Porodila 08.05 Dobro juiro 09.00 Pofoi^ita 09.05 Imfiá. 12/13 09,30 Risanka 09.35 /la^o/skladko 09.65 Naiionafgeographii; 3/17 10.50 Fesuval narečne popevks 13.00 Pwm^ila. šport vreme 13.15 Nokai minoua rlomačo glasbo 1335 tjudie in žarulja M.?6 De7filH.k|Rfsodomalegende. 6/13 15.00 Poroi^ila, promet 15.05 Mostovi 15.40 SnorCki, 11/13 16.00 Male sivs cel icB. kvi; 1730 Novice, Spofi, vreme 1730 Z vami 18.?n Tunstika 18.40 irebanjeAsira 18.45 Dinko, nsanka 19.00 Dnuvnik, vreme, ipuri 2O,0D Mau. ang. film 22.00 OdmKvi. kiillura.SpnrLvreniD 22.55 Sveujmsv^t 00,10 Onevnk, vreme, šport 01.06 7vami, [lonovitKV 01.66 Dnevnik zan I eiske IV 02,20 Inlokanal SLOVENUA 2 06,30 Infokanal 09,00 Zabavni rniokanal 11.00 Iv prodaja 1130 Oui]škiiiteal 1230 Tvprodaia 14.26 Evropski mitgazin 15,00 řřasipr.2/24 15,25 Dnigaiioflba2005 16.46 Doberrian koniška 17.20 MiKtnvi 17.60 Dsvi.tzbnrizjutr.pnig. 19-00 24.13/24 20.00 Nrjgomrn, Weriferfîarc^rsna. prfinos OO.OD Slovenska lazrscona 01.00 Pismavvetru.iranskifilm 02.16 Inlokanal 06.55 ?4 ur, ponovitev 07.56 RickiKake 08.45 Ma len na pol nad. 09,40 Vila Mania, nad. 1030 Ivprodaia 1130 ProlivBUu.nad 11,66 PravH l)ubyzen, nad 12.50 IHeverjťno 1335 Ivprodaia 14.10 RllJllLakt^pog.orida|a 14.55 l^va ljubezen, nad 16.00 Prou vetru nad 17.00 Vila Mania, nad 17,66 24i3i,vim!iB 18.00 Maienna pol. nad. 19.00 7A ur 20,00 Umor bniz obsodbe, amcr. Il 2135 Muiik. amer.nmiiz. 22.30 XXI [jfiimiero 22,35 Nd krapi/(oûina.amBi.naii. 23,30 t)bjj policista, kanad. Iilm 01.15 ?4 ur. ponovitev 02.15 Nočna panorama © 09.00 Dobrojuirt. mfonnauvno razveririfna oilriaia 10.00 Vabimuko^ledu 10.05 1393.ViVmaga2in,pQn. 10.26 Ki d uir a. in íonna uvna oddaja. ponovitev 1030 Sporini lorok. intomaivna raldaja. ponovitav 10.50 Naj sput dnsva 10.56 Sporim gosi. pon. pogovora 11.40 Tu smo doma. pon ovi tp.v 14.00 Vidoostram, ubmiila 17.66 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas. mladinska oddaja, 3.IVmrg?a 18.40 Regionalne noviu8 18.45 As^rva gibanica, informativtm oddaja, ponovita 19.15 Naj sjiot driava 19.20 Vidp.os u am. obvestila 19.56 Vabimokogledu 20,00 Pop (»m, glasbena kontakuia oddaja: gosiji;; Raln 1 legende 20.55 Regionalne novii:e 21.00 Odprta toma, koni.mldaja.3. IVmrr!?a Predrafercnriumom o/akonuoRTV 22.00 Iz oddaje Oobrojiiuo, inlomiativno r37vi?dnina oddaja 22.50 Vabimokogledu 22.55 Naj spot dnnva 23.00 Vidiiostrani. obvusiila PROSTI CAS ioroskon Oven od 21*3* do 21*4* ^ s Meieofoio§ka jesen je že lu. lopli, §e vedno po pûleiju diáeíi dnevi pa vas kar vabiio v naravo. Dobili bDStB voljO do dela, kar parbeni * * tudi. se boste loiili dolgo napovedovanega posla. Okolica ker ne Ip bo mogla verjeti, da ste se 9a res lotili, sai ste ponavsdi veliko dlie ^ ^ le ra^agali o svojiii načrtih, pot^ pa ste kaj ukrenili. Liube2ensko živlrenje ne bo i?polni1o va^ih pričakovani. Vedno bolj si bosta s partnerjem vsak k sebi. vedno manj si bosta imela povedati, ts zeliie zvezo obdr^ti, ukrepaite. Bik do20>5* Čeprav se vam bo leiošnjf sepiember vtisnil v spomtn kot zeta na« Cm^ porenmesec,bost8fevp(vi polovici meseca $po2nall da se bovse izteklo lako, kot je prav. Me bo sicer čisto po vaiih željah, a na ^ koncu se bo izkazalo, da je tudi vsak neuspeh za neka) dober. Izz^ ' vov za svoie mctígane m raněno dušo p3 raje ne iščite na silo, kar še poseti&i velja za poslovno področje. O načrtiti mč ne razlagajte, le [vidno delajte. In se veselite vsakega dneva posebej, S3i ste si c^ljubiii. da bosR poslej živeli drugače. DvoKek od 2T.5« do 21.6. ' s Hiuo boste ukrepali, kar pomeni, da ne boste veliko zamudili A v pravem trenutku vam bo na pomoč přitočila zelo vplivna ^Mf oseba, ki ji pomenita več kot si mislite. Če se bo iz tega razvilo tudi kaj več. pa le težko reči. Vse bo odvisno le od vas. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse za- SLiče tako kot si želite. Pazite pri izdatkih, na dopustu ste zapravili več koi bi smeli. Rak od 22.6. do 22.7. Končno se boste tm zares odločili, kaj si v prihodnosti sploh želite. In izkazalo se bo, da ste se odločili prav. Seveda bo treba na to počakatf §e kakšen teden, morda tudi tri, načeloma pa bo vendarle že kmalu jasno, kaj se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico. M ne bo narobe, če se boste odločili, da kupite bogato darilo. Saj ga boste iz svojega žepa, zato vam nihče ne bo mogel nič očitati. Ljubezen bo v zraku! Lev od 23.7. do 23.8. ■ ^ Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka boste v naslednjih ®dneb res veliko razmišljali o financah. In to resno, saj bosie morali v kratkem rešiti večjo težavno situacija. Kot kaže. se boste odločili prav. pa čeprav bo za vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, ki ne živijoz vemL Ne ozirajte se nanje. Koneckoo cev ste že dovolj stan m izkušeni, da se lahko odločite samostojno, brez da b) ob tem trepetali, kaj si bodo o vaših odločitvah mislili drugI. Če vam bo uspelo v to prepričati še partnerja, boste res zmagovalec. Vsaj občuti bo tak. Devica od 24. 6. do 23.9. Krepko premislite, ali so stroški, ki bodo nastali zaradi neke vaše 9 muha, ki še sploh ni nujna, res potrebni. Znam ste po tem, da se, ko te stvari lotite, tega lotite tako temeljita da skorajda ne mote priti do napak. Res pa je, da si boste morali povsem drugače razpo-^^^^ rejati čas. Sedaj vam ga ogromno spolzi skozi prste, čeprav tega r« priznate. Vsaj drugim ne. Sami pa veste, da lahko stroške več kot prepolovite, če se boste projekta lotili sami. Tehtnic« od 24.9. do 23.10* Nehote se boste zapletli v prepir z neko zelo pomembno in vplivno osebo, ki se vam taka sploh ne bo zdela. In ko boste za* čeli dobivati polena pod noge, boste kmalu ugotovili, kdo je pov* zročil plaz. A se ne bo dalo ^j veliko popravili, saj bo zamera precejšnja. tî boste uspeli posel vsaj doma potisniti na stranski vas čakajo lepi večen v pnjetm družbi. Tudi, če jih boste doživljali kar doma m pri prijateljih, Veselí boste novice, povezane z vašim zdravjem. Če drugega ne. bo vsaj negotovosti konec. tkorpiion od 24.ro. do 22. IT ' S h nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. Ase ne-^ kako kar ne bos« mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Pch tem pa se vam bo zgodilo kar samo, brez da bi vi puzali pravo vo* ^^IfB Ijo. Ko boste vrženi v to, da bo ueba začeti plavati, bosie totudi sten ^^ rili. In to brez težav. Čeprav se lahko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zato pazite, kako živite. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku, bch ste še kako potrebovali. Pa tudi vitamine, še bolj pa poglabljanja vase in iskanja ncF tra njega miru. A, nervozni ste. Strelec od 23.11. do 21.12. ■ ' ' S Veliko boste razmí^jali o svoji prihodnosti. Pa ne le na poslovnem ?v iioMia. Veliko vam bo dalo misliti tudi čustveno življenje, saj se ^ vam bo zdelo, da je pnšlo do močne ohladitve čustev. In to ne le iz vaše strani. Zato boste v naslednjih tednrh veliko bolj dofemljivi za nasprotni spol, saj boste prav iskali kakšno krepko vzpodbudo v živ« ljenju In tudi dokazovanje. Posel, ki ste ga sprejeli, je večji, kot ste mislili. Zato ne odlašajte, da ga ne boste izgubili. Kosorog od 22.12. do 20.1. ^^^^ Ce boste vtehdnehznali prisluhniti drugim, selahko naučite veliko ^^ o urejanju denarnih zadev. Poleg tega pa si boste zagotovili še ne-^^ kaj zelo dobrih informacij, ki tudi lahko pomenijo dobiček, če si bo-Ip ste seveda upali tvegan. Na razmišljajte preveč in ne predolga saj takšne informacije nimajo dolgega roka irajanja. Sicer se bosœ spet tolkli po glavi. Poleg tega pa nikar ne mislite, da vam bodo prijatelji svetovali kar naprej. Partner bo v teh dneh nataknjen kot hudič, zato ga raje pustite čisto na miru. Vodnar od 21.1. do 19.2. Delo vam bo postajalo vsak dan večje breme. Kakšno zadrego v J služb bi lahko premagali tudi s pomočjo nasmeha in humorja, ki vam ga Skcerne manjka. Tako pa boste v naslednjih dneh s svojimi besedami nekoga od sodelavcev mooio užalili. Ugotovili boste, da ' ste bili zadnie čase res veliko preveč sami s seboj, saj postajate tečni. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, pri odnosih z bližnjimi pa vam ne bodo nakloniene. Vse bolj jasno vam bo. da vam nekdo od prijatelj pomeni vsak dan več._ Ribi od 20.2. do 20.3. Nikakor ne boste mogli uloviti delovnega ritma in postoriti vsega, kar si boste začrtali. Energije ne boste imeltpravna pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka, in tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbelza vas m vaše počutje, če tega neboste storili sami. Če boste tokrat le zbrali dovolj poguma za slovo od sedanjega načina življenja in nov začetek. o katerem že dt^go sanjate, se bosta že kmalu počutili veliko l»]lje. Neka velika skrb se vam bo že jutri ali v soboto odvalila od srca. insklo ^ bo odlično. Zgodilo se je ... Ç od 9. do 15. septembra • predsednik Socialistične republike Roinunijc in gcnernlni sekretar romunske komunistične panije Nicolae Ccausescu jc 9. septembra 1976 obiskal Velenje: - t)d 7. ilo 9. sepîembra 1985 je biUi v Šoštanju evropsko prvenstvo v CHSlingu - športno ribolovneni tekmovanju v disciplinah na suhem; • 10. sepJembra 1920 Jc potekal vpis na ljubljansko univerzo, na katero se je v prvem letu ryenega obsioja vpiSHÎo 741 slušaicljcv: 257 na tehniško fakulteto, 234 na pravno, 96 na filozofsko, 90 na teološko in 63 na nicdicinsko lakulleto; kol poveijcnik za uk in bogoćastje pri Narodni vladi SUS v Ljubljani je imel velike zasluge pri organizaciji slovenskega j 1st va po prevratu in pri usra-noviivi slovenske univerze v I jubljani leta [919 tudi naî^ mjak dr. Karel VersinvjUik. ki ga zalo po pravici označujejo za »političnega ocela« ljubljanske univerze; -10. septembra 1999 so v r^emskeni Aujisburgu v evn)pski akciji Fntenle fliirale Velenju podelili /Jaio medaljo za najlepše urejeno evropsko meslo; -II. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne. kar je seveda pomenilo njeno dokimčno ziiprlje; -12. septembra 1972 je Velenje obiskal lakratrii predsednik slovenskega izvršnega svela Slane Kavčič: -12. septembra 1975 je velenjske» trgpjc zraven kabinela /.dravsivene vzgoje). Delavnica je iiameujena vsem. ki sic ogroženi za bolezni srca in ožilja. Pridobili boste novo znanje in poskušali spremenili navade v zvezi s lelesnt) aklivnosijn in prehrano. Program paieka Štiri mcsccc, v skupini se bcmio srečevali entrai tedensko, da bomo pridobivali oova znanje, izmenjali izkušnje. preverili, kako smo uspešni, in skupaj iciovadill. Prijavile se lahko še jutri pri Karmen Petek Zakosek iu Urški Bandalo nn telefonski številki S9 95 647 (ob ponedeljkih in torkih med 12.00 in 13.30. sredah, ćeirlkili in peikih pa med 7.00 in S.00 1er med 12. in 13. uro. ■ Skupfns za iivajanje zdravstvene preventive f o DKlBlIi IN DOUNAil Izlefi P lan in sle ega društva Velenje: V soboto, 17.9.. so za izlet v gore na i^iro kar t(i možnosti, m sicer: • POHORJE- PO STEZAH DOMAČINOV organizator Sekcija DobraČ* Konovo. GORJE-6LEJSKAKOČA-POKUUKA- organizator Sekcija Premogovnik in • KOČNA (Jezersko-feška koča Kočna-i^eška kocadeiersko) • organ iz. Sekc. Komun. podj. V nedsijoJB.9.Û5.paSBkcijaPodkraj > Kavče organizira pohod i; ŽELEZNE KAPLE na OLŠEVO in SV DUH. NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec 8.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski in gotovinski KREDITI do 7 let, 2a vse zaposlene in upokofence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leaainge za vozila stara do 10 let. Pridmioludi na dom. Telr:Q2/252 48 26 041 750 560, 041 331 991 Pax: 02/ 2S2 48 23 www. numeroun Qčajo banke, občine, sodišča in druge velike družbe. Zakaj se nebi še vi? V mesecu septembru vam ob naročilu Štampiljke priznajo 10 % popust! Nagradna križanka Avto Škorjanec a jj. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Ve leni c OBVESTILO Spoštovane zdvarovanke, spoštovani zavarovanci. ob\^ščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Nato telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolszni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na te) številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko §t6vilko S995478, dežurno službo pa na 8996* 445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdala nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedelja h in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.G0. telefon 898-1880. Zoboxd ravni ki: 10. in 11. september Primož Jev-Šek, dr. stom.. v dežurni zobni m-buianti v ZD Velenie. od 8. do 12. ure. Vet .postaja $ostan]; Od 9. do II. septembra • Urban HruŠovar, dr. vet. med. gsm 041/667-04Q. Grl 12. do 15. septembra - Tibor Stopař, dr. vet. med., gsm 03Î/671-203. Delovni Čas: ponedeljek - petek od 7. do 14 ure; Ambulanta za male !t-vali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter tor^k in Četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravii in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka dcjpelka med 7 in lO.uroter med 13. tn 14. uro. «âiûls " v.r.' H r« I.Í ^ ^JC Zastopnik in servise: iHSM'^ KIA MOTORS OMU IN A OAIHATSU P£ Velenje Tel.; 898 34 92 PE Celje Tel.: 426 08 70,426 0880 SERVIS Celje Tel.: 426 08 85,426 08 86 Po raziskavi nemškega Avto-moto kluba ADAC je KIA P]CAI\rTO proglašen za najbolj ekonomičen avto v A segmentu vozii. Prihaja: novi KIA RIO! Relitve križanke pošljite najkasneje do 19,9.2005 r>a naslov. Nas Čas d.o.o, Kidri-l^eva 2/a. 3320 Velenje, s pripisom «Križanka Avto Škorjanecu. Iz^ebali bomo 3 praktične nagrade, ki iih prispeva Avto Škorjanec, PE Velenje. Nagraienci bodo prejeli potrdila po pošti. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE POSTAiNER, objavljene 25. avgusfav tedniku Nas cas, so: 1.NAGR)^A:NAfaJPVTRGCMNI POSTAJNÊR V VREDNOSTI 3,500 SÍT prejme Roztka Skok. Florjan 281 ŠoStanj. Z NAGRW3A: NAKUP VVREONQSTI 2.500 SIT prejme Dragica Dobrovolec. Cesta na Vrtače B. Velenje, 3. NAGRADA NA KUP V VREDNOSTI ISOOSIT prejme Marija Pavla Vovk. Cesta na griču 8, Velenje. Nagrajenci prejmejo potrdila po posti, (^stítamol ČETRTEK, e. septembra: 6.000obro}utroinve$elovnovdan; 6.30 Poročila. 6.46 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročila Avto moto zveze Sovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utip; 8.00 Pollcij^i nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Poiicifska kronika: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Zdravniš^ nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PEÍEK. 9. septenbro: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročita; 7,45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip. 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Pon> čila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Potočila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom: 19.00 Na svidenje. S060IA. 10. seplenbio: 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročite Avto moto 2ve:e Sovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajnio si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skrtti mikrofon; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan. 14.30 Poročila; 15.00 Aktuateo; 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj. kje. ka); 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunir> kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NCDEUA, 11. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Honjskop; 7.15 Cestne informacije - poročiio Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; S.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svkienje. PONEDfUEK, 12. seprenbra: 6.00 Oobro jutru in veselo v nov dan; 6.30 Poročila, 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročite Avto moto zveze Sovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Dar^ašnji kulturni utrip 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avtoher cov; 9,30 Poročila; 10.00 Na svklenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan 14.30 Poročila; 14,45 Kino vabi; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdat kje. kaj. 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Ponxila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 13.$«plefflbrQ: 6.00 Dobro jutro in veselo v novdan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 3.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 14,30 Poničila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila 19,00 Na svidenje. SREDA, M.^epiembra: 6.00 Dobfo jutro in vesete v navdan; 7,45 Današnji kulturni utnp; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša: 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 15. avgusta 2005 do 21. avgusta 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMPj na območiu Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj rn Oléine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24Hirne koncentracije 125 mikrobi S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE tN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od 15. avgusta 2005 do 21. avgusta 2005 (v mikrobi S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mika>^ S02/m3 zraka OBVESCEVALEC mali OGLASI Zaposlimo zastopnika za pro-ddjo knjig na stojnici v Imer-sparu v Velenju, lahko tudi mlai^ega upokojenca(ko), štu-denta(tko). Pogoj: • aVuin^ v pnxJaji. •smisel zadelozijudmi. • osebna urejenost, po^enost. Tel : 041-767-757. do 54 let. Gsm; 041/248-547 {Ag. Alan}. 39 lFrNA vzgojiteljica, vitka, si leii spoznati prijatelja starega do 50 let Resno. S8m:MV248^47iAg.Alan). cnnE Iščemo komercialnega zastopnika za terensko delo. Možnost redne zaposlitve. Informacije: tel.: 031 625 314. STIKI-POZNANSTVA 2ENmiA posredovalnica ZAUPANJE 2a vse starosti, brezplačno za mlade ženske. 6sm: 031/505495. GSM: 031/836-378, tel. in faks-. 5726-319. OEKLE. če želiš poltenega življenj^ega sopotnika za trajno, pošteno zvezo poldiči na g8m:031/B3B-378. NEOD^SEN upokojenec, star 51 let išče žensko za prijateljstvo, Gsin: 03 V62&i}4Q 5&-LETNI premožen in pošten moški si želi spoznati prijateljico staro do njegovih let. lahko je tudi nezaposlena. Gsm: 041/246-647% Alani. 4Û-LE7NA hosanka. zelo simpatična, iz Velenja, si želi spozr^ati prijatelja starega Prostovoljno gasilsko društvo Škale prodaja vozilo kombi RENAULT TRAFIC. Letnik 12. 1987. Prevoženih 68000 km. Izklicna cena je 350.000.00 SIT. Javna prodaja bo 11 S. 2005 ob 10. urf v prostorih PGD Škale. Skale 85/b 3320 Velenje. O^ed vozila je možen 2 uri pred pričet-kom prtidaje. Vsi interesenti morajo pred prićetkom protiaje položiti varščino v višini 10% izklicne cene. Vozilo bo prodano po sistemu videno kupljeno najbolj* šemj ponudniku. Dodatne informacije na telefon 041/776^379. RENAULT RS five. L 1994. reg. do 02/2006.149.000 km. vzdrževan, rdeče barve, prodam. Gsm: 041/518-907. KOLO DAKOTA lia 18 piestav. malo rabljeno. kot novo, prodam za 15.DDD,0Q sit. Gsm: 031/721-931 CI'mOEN saxo,l. 99.21.0[XI km, prodam za 480.000.00 al Telefon: 5B92 071 TRAKTORSKI silokomb^jn SK 80 pro* dam. Gsm; 041/344-180. NIPRIMIÎNINI ZAZIDLJIVO parcelo v izmeri 1.061 m2. oddaljeno samo 3 km izven Velenja, v lepi naiavi. 200 m od kicišča Polzela -Šentilj, prodam. Ima asfaltiran dostop, z mestnim vodovodom na parceli in električno napeljavo v 30 m bližini na prodajalčevem svetu Cena: 31 eur/m2. Je idilična, sončna lokacija obdana s kmetijskim zemljiščem. Gsm: 041/355416. ZAZIDLJIVO zemljišče v Velenju prodamo. Gsm; 031/698766. OBNOVLJENO 2.5sflbnostancv8nje, 60 m2, Kardeljev trg l.ugodnoprodam.Gsm: 040/876-633. LEPOHIŠOvRadmiiju. 250 m2. 900 m2 zemljišča, ugodno prodam. Gsm; 041/299-919. GRADBENO parcelo, 750 m2.vHia-stovcu. na lepi legi, ugodno prodam. Gsm 040/876-633. 2-S06N0 stanovanje na Šercerjevi v Velenju jgodno prodam, Gsm: 041/299-919. V CENTRU Velenja prodam 86 m2 veliko stanovanje. Gsm; 031/651-950. ODDAM V MARIBORU oddamo dvosotno stanovanje v bloku štirim študentom ali študentkam, lahko Ujdi dvema študentskima panama. Stanovanje je v centru. Ko lâko zeh potrefe,1 bi ndjitii'e poiesrJl i/, svojih sati j, dà objel V SLOVO Bil si nasa sreča in ponos • /^k^'? SAFETU- CEPO SMAJLOVIČU Iskrena hvala vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani in nam poiTagali. Xaltfjvči: zena Romana, hèi Nina, sin Sqko, mama in ait ZAHVALA ob boleći izgubi naše ljube /ene. mame. ome in praome SONJE KRAŠEK roj. Cenirih 7. 10. 1935-25. S. 2005 Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za misli sočutja in besede ioia/.be. za cveije in luCke. kijih bomo prižigali na ryenem prcranem grobu. Hvala zâ darovana sredstva Onkoloikcmu insiiiutu namesto cveiia. y hfienti njenih najdražji/i, mož Viktor, hčerki írena in Ljubica z druiinama Si bih prijaieljiCfi vsem ljudem, rcéùt)) dei\tečiu) pruvù sestra, bilâ srečnd z cjinň s/ na iVfi/ii tvu. c/úítfef, mama. zadnje zàfe ni prišlo po/ei/?. ZAHVALA V 71. leiu starosti je izgubila boj z boleznijo draga mama, oma. prababica, lašča. teta in sestra ALOJZIJA - SLAVKA BLAŽIČ 20.6. 1935 - 27. S. 2005 Iskreno se zahvaljujem« sorodnikom, st^sedom, prijateljem in znanccm za izrečene tolažilne besede, sožalja. za darovano cveije ter sveče in vsem. ki ste jo v tako velikem Mevilu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala palronažni sestri gc. Ccbulovi, g. Friškovcu. dr. med.. Reševalni službi Velenje In zdravstvenemu osebju Internega oddelka D Bolnišnice Slovenj (îradec. Želimo se zahvaliti tiani>in /B. RK in Dl Kanovo, Društvu upok se sredi prejšnjega ledna znova zlovešče o^la-s«ile gasilske sirene. Te ne prinašajo nič dobrega, v /»dnjem času pa spro/^jo Ic eno vprašanje: kje /daj? O tem, da nekdo po/iga. ni in uničil v njem spravljeno krmo. kmetijsko mehanizacijo, nekaj tehničnega lesa ler povzročil za okoli 10 miliionov tolarjev škode. pOú 5. maja. ko so se požigi v Velenju pričeli, smo hili gasilci na 19 inicrvcncljah, Zii katere obstajajo uiemeljeni sumi. da je 5lo za piv ^jgc.« pravi vidja poklicnega gasil- S tiskovne konferenc: Boris Brinovšek, Bojan Hontič, Srečko Meh, Ales Upuš (foto: mkp) 5 Za deset milijonov tolarjev škode v Šembrlcu. (foto: vos) nobenega dvoma več. ludi policisti vse redkeje v svojili porudarjaj<^ vsi. vsaj doslej niso bila ogrožena človeška življe-Ilia. So se pa že »prešteli« gasilci »/a gašenje teh požarov smo porabili 992 ur. pri gašenju je sodelovalo 505 gasilcev z 7H vozDi. Samo li stroški, čc jih ovredno limo po stroškovniku gasilke zveze. znašajo natančno 8.219.660 tolaijev.« je na novinarski konferenci, ki jo je sklical župan Mestne občine Srečko Meh. ki je predlagal ludi izredno sejo Sosveia u i/boljšar\ie varnosti občanov dan pred njo, še povedal brin(mck- Izredna seja sosveta v četrtek popoldne so se na izredni in za javnost zaprti seji sestali člani sosveia za izboljšanje varnosti občanov Velenja, ki ga vodi Bojan Kontič. Na sejo so p^v vabili tudi predsednike svetov vseh krajevnih skupnosti. Zadeva postaja namreč vsak dan bolj resna. «Cire za namerne požige, lako čas kol objekti, ki se jih pozi-galec ItHeva, pa so nepredvidljivi, predvsem pa vedno neviirnejši,« pravi Konlič, kije pred novinaiji razgrnil ukrepe, ki so jih na tej seji sprejeli: »S pomočjo varnostne službe bomo poostrili nadzor nad objekti v mestni občini; ravnatelje osnovnih šol. direktorje javnih zavodov, upravnike večstanovaajskih zgradb in druge pa pozvali, da povečajo Neprimerno vzdrževane žive meje marsikje segajo na cestišče in s tom ovirajo delo ^esifcev... Pri zadnjem posredovanju na Konovem pa bi gasiici sami verjetno težko odkriii, kje se nahaja hidrant. (Foto: vos) budnost. Obenem pozivamo ljudi, da so pozorni in da kakršno koli sumJjiV(5 dogajanje v svojem okolju takoj prijavijo ptîiiciji (telefon PP Velenje 898 61 00. anonimna telefonska šievilka policijc 080 1200). Pri tem jih ni treba skrbeti, da jih bodo policisti spra- ševali po njihovih osebnih podatkih, zaradi česar se doslej na policijo niso obračali,* pravi. Obenem so predlagali, da se sestane ludi štab za civilno zaščito in sprejenîe določene ukrepe. Ce bo potrebno, pa bodo v naslednjih dneh sprejeli še dodatne ukrepe. REKLI so Aleš Lipiiš, komandir PP Velerye: »Dosedanje preiskave so v nekaterih požarili, ne pa vseh, ki so se zgodili, potrdile, da je posredi kaznivo dejanje požigov. Policija je zaradi tega tudi povečala svoje aktivnosti, prizadevamo si. da bi storilca čimprej prijeli- Pri iskanju osumljenca pa bi nam bile v velike» pomoč informacije, kijih lahko dobimo le od občanov, zato jih prosimo z^ s štirih minut, ne pomeni, da bi lahko iz olv jekiov karkoli rešili, čeprav se u-u-diino. Pn izkušnjah, kijih imamo s požari, nastalimi iz drugih vznikov in se v i^ih da velikokrat kaj rešili, tokrat ne gre za takšne, [udi gasilcem je hudo. da ljudem ne morejo pomagati bolj koi pa tako, da ogenj pogasijo,« pravi Bori.s Brino'šek. Ne bodite »firbčni«! Predvsem pa si, kol prmdarjajo vsi. želijo, da ljudje, ko slišijo, da se nekaj dogaja, ne drvijo na kraje požarov in ne posuipajo okoli njih, saj s tem storilcu »pomagajo« brisati sledi njim. Seje pa ob tem ptJžaru izkazalo še nekaj, kar seje nakazovalo žx ob prejšnjih, vendar ne v tako ot>sežni obliki. Vse več radtwedneževje prisotnih, ki s sviijimi vozili ovirajo pmmel tistim, ki morajo na kraj priti čim prej in jim s tem kradejo dragoceni čas. In žive mejeî Tc so se ponekod razrasle ne samo ob cestah. ampak segajo že čeznje. Pri tem bi imel če bi si zjideve ogledal, veliko dela čudi kakšen inšpektor ali drug varuh javjiega reda in miru. Vzgoja mladih psov in vodnikov je pomembna Velenjski psi bi lahko bili bolje vzgojeni - Kinološko društvo Velenje se drugo leto seli v nove prostore Tina Pandža Kinološkíi društvo Velenje je minuli teden vpisovalo pse In njihove lastnike vjesensko šolanje. Prioritetna naloga Že .^0 let delujočega društva je v/,goja mladih psov in vodnikov ter kasneje tudi nadgradnja v različnih disciplinah- Prva mala šola jc namenjena psom do 9. meseca starosti, najprimernejši pa so čim mlajši psi. nekje od X me-seca starosti naprej. Oeludi seje z leti način šolanja psov spreme- nil, je najbolje pričeti i^iobražo-vanje čim prej, saj so mladi psi bolj dovzetni na ukaze kot starejši, ki imajo nek vedeujski vzo rec ze naučen. Poleg tega je dandanes poudarek tudi na p(îzi-tivni motivaciji- Po mali šoli sledi program po slušm>s!i, nadgradnja le-tega pa je program, ki zajema urbano okolje. Tu gre za obnašanje psa v okolju, kot na primer to, da se pes ne zaletava v ljudi in podo bfio. "Žal tega programa oz. izpita pri nas lastniki ne zahte- vajo, jaz pa mislim, da bi ga moral vsak opravili, psi v Velenju resnično niso dtibro vzgojeni," pravi predsednica kinološkega društva Velenje Lilijaiia Ogra-jen-šek. "Največja težava so iztrebki. Seveda, koši za pasje iztrebke so postavljeni, vendar predstavljajo težavo lastniki, ki niso sposobni iztrebkov pobrali in ji vreči v smeti. Na lem področju bi občina morala kaj spremenili, nekdo bi moral lastnike kaznovali ob nepravilnem obnašanju psa. saj je to očitno edini način, da se ljudje izučimo." Drušivo sicer ponuja vse višje programe šolanja, to so vaje sledenja in obrambe, predvsem za večje, delovne pasme. V klubu imajo ludi razsiavljalce ter ponujajo priprave za tekmovanja v športnih pant^gah. Nabavili so tudi agility ovire. "V našem društvu ne gre samo za šolanje, veliko nam pomeni ludi samo druženje. Recimo vodja Anion Kugonic vodi tako imenovanje Pasje urice v Domu za varstvo odraslih. Gre za kulturni program s psi, ki popestri starejšim občanom njihov vsakdanjik," Svoje prostore, ki so na čudoviti legi pri Velenjskem jezeru, j im j e di) n irai P re ra ogov ni k. I'e-bruarja 2006 pa se bo drušivo moralo izseliti. Predsednico za nadaljevanje obstoja kluba ne skrbi, saj bo velenjski župan za obstoj kluba poskrbel. ■ Lilija na Ograjenšek Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana