149
Mnogovrstne novice.
* Vesuv, ognjenik ali ognjobljuvna gora na Neapo-litanskem, lJ/4 milje od Neapolja, ki je leta 79. po Kristovem rojstvu s svojimi ognjenimi izmeti pokonal mesti Herkulanum in Pompeji, pozneje pa vekrat strano kodo delal okolici blinji in daljni, je letos ob novem letu spet zael pepel, pesek, areo lindro (lava imenovano), iz sebe metati in s tem pokona vati v okolici blinje in daljne vasi, ljudi in ivino; najhuje pa je bilo zadnje dni preteklega meseca; pa se tudi dozdaj ni e pomiril; kdor je le mogel, je beal, da ga ni zajela ognjena reka. e tudi Neapolj, kakor smo gori rekli, je blizo Vesuva, se je vendar valil 27. aprila tak dim iz Vesuva, da iz Neapolja niso gore videli. To vam je vrelo, bobnelo in grmelo v notranjstvu tega vulkana, dokler se ni relo odprlo in iz njega zaelo visoko kviko in dale okrog leteti, kar se je skuhalo v straanskem notranjem ognji. Bliskalo se je iz ognjenika, gromelo strano in rjavica (rdea lindra) je kakor de padala blizo do mest Salerna in Skafati-a, ki ste okoli 4 do 5 milj od Vesuva, ki je bil vasih ves od gori doli videti kakor gorea gora. Na ve krajih poleg San Sebastiana je ognjena lindra leala 3 metre na debelo (to je po nae ez 9 evljev). Vse je hitelo nesrenim krajem na pomo; tudi kralj sam je priel. Tudi e proti Eezini in Portii je drla lava; v Torre-del-Grecco je potopila vzhodnje leee hie. Vesuv, 1650 evljev visok, je ze!6 strma gora, da je teko jej do vrha priti, kjer je nekoliko planjave, ki pa je svojo nekdanjo podobo e zel6 premenil, ker se mu vedno nova rela odpirajo; veidel je gola, le sem ter tje ob-raena; na podnoji njenem pa vendar vkljub lavi rastejo sadnja drevesa in trta. Samo tukaj raste ono pre-lahno vino, kije znano pod imenom Lacrymae Christi" (Solze Kristove). Lava pa, ki jo mee ognjenik iz sebe, je razstoplina rudninska, ki se strdi v tako trd kamen, da ga rabijo za tlak, in se da tako lepo brusiti, da delajo lepotije iz njega.
* O konjskem mesu kot iveu lovekem priobuje prof. Heringov asnik v Stutgartu zanimive zgodovinske rtice. Konjsko meso se je jedlo do 8. stoletja; prepoved kristijanom, ne jesti konjskega mesa, je bila dana zato, da se loijo od poganov (ajdov), kakor so se judje loili od kristijanov, da jim je prepovedano jesti svinjsko meso. Dandanes se ve da ni bilo treba ve onega razloka kristijanov in poganov, ker v Evropi je poganstvo konec vzelo (le poslednja leta se spet nekako oivlja v brezvercih"), zato so zaeli ljudje vi-vati konjsko mes6, ki je po krmi konjski gotovo bolj edno kakor svinjsko.
C/
V Kopenhagen-u na Danskem so leta 1808. odprli prvo konjsko mesnico; od tega asa koljejo k6nj edalje ve; vsak konj ki so ga hoteli zaklati, je do 1. 1870. moral od gosposke popred preiskavan in s posebnim znamenjem markiran biti; od leta 1870. ni te preiskave ve treba, razen onih konj, kterih mes6 se viva v jetninicah. Leta 1853. so povili v Kopenhagen-u 246 k6nj, leta 1869. pa e 1702. Cena konjskemu
mesu je bila od 6 do 12 ilingov funt, govejega pa 16 do 28 ilingov. Konji za mesnico so se prodajali od 15 do 60 nemkih tolarjev (1 nemki tolar znaa 96 ilingov ali po nae 1 gold. 20 kr.).
V Berolinu so prvo konjsko mesnico odprli leta 1847. Lakota onega leta je ondanjim mesnicam dala 3000 konj; od leta 1853. do 1868. se je tevilo za mesnice zaklanih konj od 367 pomnoilo na 4026; koljejo se konji pod gosposkino kontrolo; plaujejo se taki konji od 18 do 45 tolarjev, funt mesa velja okoli 10 ilingov.
Tudi na Dunaj i so zaeli konje 1854. leta klati pod ostro kontrolo; zaklali so jih vsako leto ve, tako, da leta 1869. je zakladnih bilo 1555.
V Parizu so odprli prve konjske mesnice 1. 1860. Od leta 1867. do 1869. so zaklali 2758 konj, oslov in mul (osel in mula spadata tudi pod konjski razpol). Ob asu vojske so v prvi polovici leta 1870. vsak mesec zaklali ez 300 konj, julija meseca 371, avgusta meseca (ko se je vojska zaela) 426, oktobra 2.460, novembra meseca pa celo 7446. V zaetku vojske, ko so mesto Pariz zaprli, je bilo okoli 100.000 konj v tem mestu, kterih so do novembra meseca zaklali 30.000 in povili. Cena zaklanih konj je od 7 do 10 tolarjev poskoila do 200 in 230 tolarjev.
Ta pregled kae, da se mnogo konjskega mesa povije in da je konjsko mes6 dobro in zdravo. Vendar ne bode nikdar prilo do tega, da bi se konjsko meso vivalo kakor goveje, ker meso mladih zdravih k6nj bilo bi veliko drae memo govejega, meso od stare mrhe pa ni ni vredno.
150
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si