364 Moj novi dan. iviorea no na duo lee mlado Mrakovi temni jo zagrnejo, in zvezde upov se utrnejo . . . Kar e srce bi verovalo rado, ponosne misli mu ne vrnejo . . . A to je no! In preko teh temin, priplava z6ra z vedrih visoin, megla, tema pred njo se v lu razgane . . . In v mladi zdri novo jutro vstane, in v novem jutru vstane lepi dan . . . In v novem jutru vstane lepi dan . . . Pomladni cvet trepee v rosi isti, v demantnih bojah se iskrijo listi, in kakor da je na zemljo poslan neba odsev v krasoti, lui isti . . . Spet v srcu upi se leskeejo, ko boji dihi v njem trepeejo . . . In na vseh stezah mranega ivljenja demantna mavrica se mu razpenja, v krasoti vsi in v svojem velianstvu . . . V krasoti vsi in v svojem velianstvu priplavala je dua do idej, kjer steze se odpirajo naprej . . . In ko ponina klanja se boanstvu njen svet je velik onstran zvezdnih mej! In takrat blaen, sreen je zemljan: Otrok boanstva blia se boanstvu, v krasoti vsi in v svojem velianstvu na nebu vstaja mu najlepi dan . . . Ah, vidim vas umirati, ve zvezde, ki ste sijale v mranih mi noeh, na tujih stezah in na tujih tleh! O, hvala vam, ve ljubeznive zvezde za spremljevanje v mojih mladih dneh ! A srca meni ne objema strah . . . Kdo radi zvezd gasneih bil bi plah ? Pred jasnim dnevom le ugaajo . . . Po njih ve srca nam ne vpraajo, ko v mlado zoro se potaplja no. Ko v mlado zoro no se potopi nebo ugasne blede lui svoje, ki solnne se zboje kraljeve boje . . . In ko srce loveko dotrpi pusti na svetu vse trpljenje svoje . . . Pa cesto se nam izgube kometi odplavajo v vesmirja dalje rne, odkoder redkokdaj kater se vrne . . . Srce, povej, kaj izgubi na sveti? Trpljenja, boli, solze, zdihovanja, ki ne vedo v nadzemska domovanja . . . Mir lega na poljane . . . Boji dih naravo trudno v sladek sen uspava. Iz srca vstaja mi poslednji vzdih, k pokojnim zvezdam na nebesa plava: Daj Bog poleta dui tja do zvezd, kjer ve ne hodi izgubljenih cest, kjer na razp6tju trudna ve ne zajde kjer Tebe, Bitje bitij, srena najde! Ljudmila.