Na Slovenskem bi požtni uradniki naj slovenski znali. (Izv. dopis od sv. Andraža n;id Polzelo.) Kako opraviceno in potrebno je bilo zahtevanje vrlih naših slovenskih poslancev pred grofom Taaffe-jem 19. sveč. t. 1., da se na slovenskem Štajerskem po političnih, davkarskih, poštnih, brzojavnih itd. uradih nastavijo le slovenščine zmožni uradniki, to kaže tndi sledeči dogodek: Nekdo odda. pismo pošti sv. Petra v Savinjski dolini, na St. Audraž pri Velenji. Due 11. svečana dojde pisino v Celje. Akoravno je napis lepo in pravilno pisan, in razločno naglašeno: ,,Z a d n j a p o š t a V e 1 e n j e", in Velenjske pošte slovenski sluga vsaki dan na celjsko pošto po pisrna pride; odpošlje celjske pošte uradnik omenjeno pismo v Zidan most, Zagreb in sedaj obišče zaporedom pošte Volinja. Sisek, Zagreb, Celje, Zakany, Osek, Pečuh, Szent-Andrasz ob Tisi, Besztersczyic. (Sedmogradskem), Pečuh, Celje, Velenje, kakor 16 pečatov na pismu svedoei. Dne 27. svečana, tedaj 16 dni pozneje ko je bilo na pošto oddano, dojde zopet v Celje, in sedaj še le je našel nekdo, da Velenje ni na Ogerskem, ampak komaj tri ure zuuaj Celja čisto na Slovenskih tleh! Kaj si mora pač človek tukaj misliti ? Kaj druga kakor, da na celjski pošti ni ue ednega slovenščine zmožnega uradnika, ali pa, da je zagrizjenost in sovraštvo do slovenskega jezika ali vsaj nemarnost tolika, da se je dotičnemu uradniku pri odpošiljatvi pisma s slovenskim napisom nepotrebno zdelo pogledati, je li St. Andraš ali pa Velenje, zadnja pošta. Zakaj pa iz LjLibljane časopisi redno dohajajo v Velenje in Št. Andraš, čeravno na zavitku samo »pošta Velenje" tiskano stoji! ? Dopisnik tega je pretečeno leto pismo v Sevnici pisano prejel pod uradnim zavitkom iz nemškega Gradca! Kako to? Poslušaj strmi! Pisalec pisma v Sevnici napiše naslov slovenski in razločno: ,,pošta Velenje". Na Zidanem rnostu ali v Celji pošljejo, kakor zgoraj omenjeno pismo, tudi to na Ogersko! Čez 14 dni prejme dopisnik v Sevnici piamo polno pečatov, kakor ga je odposljal, nazaj. Razjarjen zaradi krivice, ktera se s tem zaničevanim Slovencem godi, odpošlje s pritožbo, pismo^ naravnost poštnemu ravnateljstvu v Gradec. Že drugi dan prejmem ovo pismo pod poštnim zavitkom, s prošnjo, zavitek z obilnimi pecati prej ko prej uradno po Velenjski pošti nazaj poslati. Mislim si, sedaj bo pa že nekaj. Ali kaj se zgodi? Sevniški dopisnik dobi od ravnateljstva prav prijazno pismo z dostavkom: ,,Zamoremo od svojih uradnikovzahtevati, daznajofrancoski, italijanski ali madjarski, da bi pa morali znati slovenski, tega ne moremo!!" O vbogi, zatirani in zaničevani Slovenec! Kam si prišel, ali kdesiše? Od poštnega uradnika se sme tirjati, da razven nemščine tudi francoski, italijanski ali madjarski zna, samo slovenski ne, če tudi uraduje na čisto slovenskih tleh, skoraj med samimi Slovenci! Kdo tirja od uradnika v Gradci, na Duuaji alj Buda-Pešti, da mora znati slovenski ? Da pa mu ni potreba na čisto slovenski zemlji slovenski znati, to je veliko zaničevanje slovenskega naroda in goropadna krivica, ktera se mu godi; nič manjša, kakor bi se godila nemcu, aii madjaru, če bi se reklo, da uradniku na Dunaji ali Pešti ni potreba madjarski ali nemški znati. Omilovanja vreden Slovenec, ki nisi tako srečen, da bi se bil vsaj toliko nemščine lomiti naučil, da bi vedel in zapisati znal, kako se na slovenskih tleh nahajajoča se zadnja pošta nemški zove, le pusti raji vse pisanje, — in uaj se ti bi tudi najboljša služba ponujala, in te tvoj bolani oča ali mati k smrtni postelji klicali, vse zastonj, pismeno nič ne oprav š, če se sam ne potrudiš ! Žalostno, pa resnicno! — Iz vsega je razvidno, da ako po svojih poslancih na postavnem potu toliko zaželenih pravic ne dosežemo, je vse taruanje in javkanje zastonj, in kako opravičene so pritožbe Slovensko Stajerskih poslancev gg. barona Goedel-Lannoy, Raii-a in Dr. Vošnjaka 19. sveč. bile pred ministerskim predsednikom g. grofom Taaffe-jem o nevgoduem položaji, ki je po dolenjem Stajerji med uradniki in narodom, in kako zategadelj potrebno, da se na Sloveuskem Stajerskem nastavijo le slovenšciue zmožiii uraduiki.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si