Knjievne novosti.
763
sklep, da bodo Italijani vkljub vsemu bogastvu in veji kulturi polagoma tudi v Trstu izgubili tla izpod nog, opraviuje takole: Njih akcija ni tako dobro organizovana kot slovenska, poleg tega podpira vlada (!) Slovence v njih delovanju proti Italijanom. Slednji nimajo Italijani onega oduevljenja in one zdr-nosti, katero Slovenci kaejo v svoji borbi. Potem dokazuje s tevilkami napredek Slovencev, ki so bili pred dvema desetletjema e v povoju ter so tako reko spavali smrtne sanje. To bi bilo prav ugodno uti, ako bi bilo res. al pa, da to ni. Slovenci so nazadovali ne le v mestu, kar se tie njih tevila, nego tudi v okolici traki se vedno bolj eperi italijanstvo, podpirano od domaih odpadnikov. Proti kulturi in denarju je Slovencem teak boj in ga ne morejo sreno dovriti, ako jim pravinost vlade ne priskoi v pomo. Jasno pa je, da vlada ne le Slovencev ne podpira, nego jim v vsakem obziru mee polena pred noge. Ni dvojbe, da je nekdo lahkovernega Francoza s svojim bahanjem naplahtal, kakor sploh Slovenci tujcem skrivajo svoje siromatvo ter slikajo svoj poloaj z jasnejimi barvami, da s tem tujce, pa e bolj sami sebe slepe.
V drugem delu svoje knjige podaje pisec sliko borbe, katero bori nemki element z italijanskim in slovenskim elementom. Trst.je.bil vedno pristanie in najkraji pot na vzhod in zato je germanstvo nanj vrglo svoje poeljive oi. etudi je Trst v avstrijskih rokah, je vendar le zaeljeni cilj pangermanske tenje. Zato se vedno ita v razpravah, ki govore o eventualnem razpadu Avstrije, da pripade Trst germanstvu. Zato je boj z Nemci teji nego z Italijani. Nemki element je odlino organizovan in drava ga podpira proti Italijanom in Slovencem. Pri vsem tem vidi pisec v skrajnem asu konno zmago Slovencev, katerih ilavosti in patriotskemu oduevljenju se divi.
Slovenci tega svetovnega vpraanja ne bodo reili. Za to so preibki in veljajo v javnem politinem ivljenju malo ali ni. Kako se spotujejo slovenske pravice, temu nas ue vsakdanje krivice, ki se prizadevajo naemu narodu. elel bi, da nisem Kasandra, ali vse nae stanje izzivlje najskrajneji pesimizem, in to tem bolj, ker so Slovenci sami najve krivi svojega zla.
Na koncu e omenja pisec, da so Slovence najbolj probudili Francozi pod Napoleonom I., ki je priznal slovenski jezik za narodni jezik ter ga uvedel v ole. Tudi ta cesta trditev se mi zdi pretiranje skromne resnice ter pesek, v oi francoskemu gostu. Knjiga je pretiskana iz parikega lista: Les Que-stions diplomatiques et coloniales. (XIII, 1902.) R. Peruek.
Udovica. Pripoviest iz XVIII. vieka. Napisao J. L. Tomic. (Zabavna knjinica Matice Hrvatske, svezak 252.-255.) U Zagrebu 1902.
Kakna udovica je to? Da se o raskavi vdovi ne pie povest, dolga za celo knjigo, to je jasno; udovica se e glasi drugae nego udova . . . Vdove, tae in strici imajo v literarnem ivljenju in v obnem mnenju svojo stalno vlogo; vsak stric je dober star mo z veliko monjo, vsaka taa je samci vedo najbolje, kaka; in vdovica? Vdova je usmiljenja vredno, bitje z najmanj estorico otrok. Kaj pa vdovica? To je vse kaj drugega! Mlada je e, eljna ivljenja in uivanja, bistro se ji iskre oi skozi rni pajolan in Tco-ketno ji stoji klobuek na glavici, roica je v rnih rokavicah tako majhna, kar nala za poljub in tako dalje. In Tomieva Udovica? Lepa je bila ta Gita, visoka, punih junonskih oblik in ele 32 let stara. Izkueni feminologi zatrjujejo, da je enska ba v teh letih najpopolneja in puncto corporis. Gita
764
Knjievne novosti.
je bila lepa seveda tudi, predno je bila stara 32 let; to je vedela sama prav dobro; saj se ji je to povedalo vekrat javno in na uho; vedel je to tudi njen moz, bogati in plemeniti asesor Magdic, ki je opravljal svojo slubo in zajedno z neumorno skrbjo pazil na svoja posestva. Zato je on umrl za suico, ona pa ne, ona, ki je vedno rekala, da ne podnosi sunane ege . . . in nije za kuhinj u stvorena, jer ne moe, da podnosi dim sirove hrastovine. Bila mu je lepa stvar, ki mu je irila ugled s finimi gostbami; on pa ji je bil neizmerno vesten in priden oskrbnik premoenja. Nikdar se nista sporekla in dobila sta dve herki. De facto le eno ; tajnost povsod znana, je namre bila, da je mlaji herki oe grof ikulin, Gitin prijatelj. Pa saj je bil predmet tajnosti, Magdalena, star e deset let, grof ikulin mrtev in Gitin soprog je bil ba umrl . . . Vdovica z dvema herama je sicer na potu, da postane vdova, ali drugae je, e herki nista posebno lepi, vdova pa stara ele 32 let. Vse je reklo: Glejte, mamica je mnogo lepa, nego so in bodo herice. Pa bogata je, bogata! Vendar lei v poldoraslih herkah konflikt ivljenja za vsako vdovo in razvil se je tudi za nao vdovico. Najprej je bilo sicer treba opraviti alost za soprogom; vdovica jo je opravila tako, da s drutvenih in javnih obzira ne bude prigovora ... Ali e po preteku neobhodno potrebnih tednov se dosledno javi v njej to, kar smo priakovali: srce ji kuca, eli si moa! Pri tej priliki tudi na mah spoznamo, da ima ta vdovica elezno voljo, vsaj tam, kjer gre za lastno naslado: Ja cu trpiti ... ali udati se hocu, im preje. In tu slutimo drugi konflikt.
To so pogoji za razvoj glavnega dejanja v povesti in na njih podlagi se povest tudi res razvija. Skoraj rafinirano pa je zasnovana zaradi potenciranega glavnega konflikta, ki obstoji v tem, da uinkujeta skupno oba navedena posamezna konflikta: stareja herka Jelena, itak naravna ovira svoje matere, vzljubi istega moa, ki si ga je izvolila mati! To je vsekako viek konflikta, za strogo umetniki okus res rafiniran in morebiti nepotreben. Zaradi svoje drznosti je tudi pisatelju prizadeval nekaj preglavic; priel ga je nekam silovito in prisiljeno in konal prav tako neverjetno. Jelena se zaljubi v krepkega Domjanica, dasi ga je komaj dodobra videla in ne da bi on vedel za to. In on? Prijatelj, ki je dobil pri Jeleni jerbaek, mu pove, koga ljubi ona. Zdaj je Krsto Domjani v ljubezenskih kripcih: ljubita ga mati in hi, on e ljubi od prej vdovico, ki pa je vsled raznih nezgod in intrig e hotela postati ena drugega; zdaj se mu ponuja Jelena, ki jo komaj pozna. Polagoma se odloi, da bo odsihmal ljubil Jeleno. Mi pa zmajemo z glavo. Ko se naposled snideta mnogoizkueni Krsto in Jelena na samem, vzklikne pisatelj, zavedajo se vanosti tega trenotka (str. 218.): Njihove due plovile so u raju iste beskrajne ljubavi! In bralcu in bralki, ki e nista stara dvajset let, se strano dobro zdi . . . Tako glavni konflikt.
Pisatelj je pa poznal bralce, ki ljubijo senzacijo in pozabljajo ob njej ves svet. Takih bralcev je naposled najve in treba jim je ugoditi; zato tudi pretiranosti le konstatujemo. Koliko bralcev pa pazi na konflikte? ! Priznati pa moramo, da je dejanje, kar se tie tehnike, izpeljano jako spretno in zanimivo, da so znaaji risani prav plastino in zlasti, da je milieu dobro orisan po mar-kantnih osebah. Povest se vri sredi 18. stoletja in je iva slika tedanjih razmer, slika, ki se giblje sredi med realizmom in romantizmom. S tendenco, ki jo zastopa na nekaterih mestih pisatelj, pa se ne strinjamo.
Dr. Jos. Tominek.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si