Štev. 18. V Maribora 25. septembra 1884. V. tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta t gld. CO kr. — Posamezne številke dobivajo se po t5 kr. --Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu (Kclserstrasse 8), naročnine, oznanila in reklamacije pa založništvu: tiskarju J. Leonu v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne
vrste, če se enkrat natisne 10 kr.
Kako se naj budi in goji ljubezen do Najvišje vladne hiše, do očetnjave in domovine.
Spisal Fran Suher.
Šestleten, za šolo goden otrok, domovina, očetnjava ter „Naj višja vladna hiša" so si tako tuji, različni in daleč vsaksebi stoječi pojmi, da je lahko misliti, ka še v tej dobi ne more biti govora o izgoji srca na zgoraj omenjeno stran duševnega bitja.
In vendar! Ako tudi hočemo naše vprašanje omejiti, tako, da mu odgovarjamo le v tem smislu, kako je samo v šoli izgojo otročjo uravnati, da bi se deci v srcu tudi blagi čuti ljubezni do domovine, očetnjave in vladne hiše razvijali — moramo le pogledati v dobo otrokovega življenja pred obiskovanjem šole; kajti v tej dobi snuje se v duševnem življenju temelj, na kojega stavi učitelj svoje izgojno poslopje. Stavitelj temu temelju pa je obitelj.
Otrok v predšolski dobi, bi rekel, še nezavedno živi in tedaj ne obrajta obitelj, a že se mu vceplja od nekdaj instinktivno spoštovanje pred glavarji obitelji, očetom in materjo, ako sta vedla onadva na otroka prav vpljivati; otrok obnaša se nezavedno kot ud rodbine in smeli bi reči, da že skoraj čuti vez, ki ga veže n&nj. — Nobeden kraj mu ni tako prijeten, nego kraj družininega bivanja, hiša — in nobenega človeka ne ljubi tako, nego svoje domače, posebno očeta in mater.
Tu v obitelji so žive predpodobe domovine, očetnjave in vladarja; otrok pa nam predstavlja pridnega državljana, ki svojih čutov do njih ne zanemarja. V tej predpodobi, katero ima otrok pred očmi in ki mu za se prvo nezavedno ljubezen izbuja, neti se otroku že ona ognjena ljubezen, kojo bode zavedno na podlagi razuma in prepričanja do svoje domovine, očetnjave in svojega vladarja gojil, kedar bo stopil iz tesne vezi obitelji v javno življenje državljana.
Lahko umljivo je, da razmere v obitelji že v najnežnejši otroški starosti upljivajo na pozneji dušni razvitek, oziroma čutstvo državljana. — Kjer se otrok v obitelji po hudem ravnanju zoper njega srečnega ne čuti, kjer je priča prepira mej stariši, brati in sestrami, tamkaj se mu ne ucepljajo dobri uzori in duh otročji mora otemneti, vez obitelji pa
18
mu mora biti breme, kojega bi se rad iznebil. Tako izgojen otrok pa nima v sebi kali, ki bi se pod roko učitelja zamogla v cvet in sad blagih čutov razvijati. Poučevanje ne bode nanj tako ugodno upljivalo, kakor bi drugače moralo upljivati, kajti neredno življenje zapustilo mu je slab vtis, ki ga spremlja skozi celo življenje. — Iz pridne obitelji pride otrok vedrega duha v šolo ; ljubezen do obitelji ga spremlja, ž njo pa tudi odprto srce, ki bode vtise domovine rado sprijemalo, jo spoznavalo in če jo bode spoznalo, pozneje tudi ljubilo.
Se šestim letom starosti odpre se v šolo stopivšemu otroku nov svet. Naloga, njemu blage čute izbujati in gojiti, deli se med obitelj in šolo. Važnejši del pa ostane šoli, kajti ona ima v pouku več sredstev, nego obitelj, zato pa tudi lahko temeljitejše in uspešnejše deluje.
Učitelj nema sprva drugega dela, kakor otroka redu navaditi; pokazati mu je treba šolo že kmalu od najboljše strani ter mu jo priljubljeno storiti, da se bode v njej tako veselega čntil, kakor doma. Ce mu je učitelj šolo tako pokazal, dal mu je v malem drug izgled — drugo predpodobo rednega življenja v domovini in očetnjavi. Ker otrok šolo ljubi, ljubil bode svoje domovje. Ni torej jednako, kako se otroku šola kaže! Veseli dnevi šole bodo odraslega spominjali na domovino; in ne le z ljubeznijo, ampak tudi s hvaležnostjo do domovine bode državljan navdan, ki je šolo ljubil in spoznal, da mu je ž njo domovina koristila. Učitelj, ki še otroka za šolo ni pridobil, storil je za njegov domoljubni čut malo; otrok pa, ki se za šolo pridobiti ne da, nikdar domovine ne bo vedel ceniti, zato jo pa tudi srčno ljubil ne bo. „Vsaj se že v malem pozna, kar v velikem velja."
Toliko upljiva šola v obče na razvitek domoljubja otrokovega; toliko smemo o njej trditi, ako ne pretehtujemo in ne pregledujemo na drobno njene raznovrstne pripomočke in predmete, kateri so učitelju orodje, da si napravlja iz otročje duše podobo, kakor dela kipar iz surovega mra-morja krasen kip.
Kakor se mora že v najnežnejši starosti otroka gledati v rodbini, da se ne vkoreninijo slabi nagoni in neplemeniti čuti, kateri bi domoljubju ne dali prostora, ravno tako mora se v tem obziru že v prvem šolskem letu delovati.
Domoljubje mora imeti svojo podlago v občnih nazorih, katere si otrok iz raznih znanosti pridobi. Ti občni nazori se snujejo skozi celo, osemletno dobo med pohajanjem v šolo v podobi splošnih, iz pojmov nastalih sodcb, ki so se vkoreninile v značaju. Pouk mora te občne nazore snovati, biti mora v obče izgojevalen. Dobro nraven in olikan človek, ki si v šoli ni pridobil le materijalnega znanja, ampak se je tudi formalno naobraževal, bode ljubil svojega vladarja, očetnjavo in domovino, kajti ta ljubezen ima svoj temelj v prave j nravnosti.
A ni še dosta, da je človek dobre nravnosti. Ce hočemo, da bode domovino ljubil, moramo ga učiti, jo spoznavati.
Spoznavanje domovine najbolj povspešuje ljubezen do nje. Stvar, kojo hočeš, da jo bode otrok ljubil, mu moraš pokazati. Dokler mu bodeš
se suhimi besedami opisoval, kako lepa je cvetica, ki mu jo pred pogledom skrivaš, ne bode imel veselja. Pokaži pa mu cvetico in potem mu jo popiši, — opazil bodeš že koj začetkom, kako se mu bode radost vnela, kazal bode ljubezen do nje očitno. Duh otroka vezan je še samo n a realnost. Pokaži mu tedaj zaklade domovine, njene lepe pridelke, pel ji ga na livado, travnik, polje in gozd, popiši mu cvetice in daj mu slu-šati ptičje petje; uči ga ceniti rodovitnost zemlje ter spoznavati prebivalce in njih lepe običaje, z eno besedo: odkrij mu vso lepoto domovine in videl bodeš, da jo ljubi, ker jo je spoznal!
A ni še zadosta, da otrok domovino ljubi, ne — ampak domovina postati mu mora svetišče. Svčto mu mora biti domovje, kjer se je narodil, svet kraj, kjer je svoja mlada leta preživel in sveta dežela domovina, ki ga je na prsih dojila!.... S hvaležnostjo, ponosom in globokim spoštovanjem naj govori mladeneč in deklica o svoji domovini, ves čut in vse mišljenje naj bode njej posvečeno in vsa moč za njo pripravljena ! Vse to je nemogoče, dokler svoje domovine ne poznamo, pa vse dosegljivo z vnetim in živim spoznavanjem. Izdajici, omahljivci in odpadniki niso znali domovine čislati, bila njim ni sveta, ljubili je niso in ne spoštovali, a vse zato, ker je niso spoznali, ali pa se jim je odtujila. (Dalje sledi.)
-————--—--—
Zakaj ne dosežejo poedini, duševno normalno nadarjeni otroci predpisanega učnega smotra? Kako je pospeševati enakomerno napredovanje razreda?
Spisal Fran Jamšok.
(Dalje.)
6. Nevednost, malomarnost, včasituditrdovratnost in sebičnost starišev ali teh namestnikov. Akopram je od 1. 1869 do 1. 1875 narastlo število šol od 27 na 29, število razredov od 30 na 38, število šolarjev od 4175 na 4884 od 7144 takrat za šolo popisanih otrok v celem Brežiškem okr. glavarstvu, ki šteje kakih 46.000 prebivalcev, in če se je tudi v drugej 61etnej dobi in nadalje pri nas ne malo v povzdigo ljudskega šolstva storilo, vendar je bilo v poročilu c. kr. dež. šol. sveta za 1. 1883 izkazanih 44-7 °/o za šolo popisanih otrok v Sevniškem okraju, kateri niso nikakoršne šole obiskovali. Moja izraza „nevednost" in „malomarnest" sta tedaj gotovo opravičena. „Trdovrat-nosti" dokaz so brezuspešni ustmeni in pismeni opomini do starišev ali teh namestnikov. „Živim jaz brez šole, zakaj bi pa moji otroci ne" — sliši se še zmirom tu pa tam iz ust trdovratnežev. ^Sebičnost" pa so vsaki dan potrjuje, kajti za šolo godni otroci morajo doma nadomesto-vati pastirja, varučko, hlapca, deklo. Sedaj v Š.-L. službojoči žendarm J. Ž. — moj nekdanji marljivi učenec iz Blance, pripovedoval mi je letos
18*
kako se je moral v svojem času bojevati z očetom, (la ga je pustil do 14. leta šolo obiskovati. Nekega šolskega popoludiie bi imel že ob eni domu priti, da bi pomagal na polju. A mikavnih realij ni hotel, ni mogel zamuditi, zatorej je še le po šoli na polje tekel. Ko se pa trdemu očetu prlibliža, loputne ta z motiko za njim, da se je komaj umaknil hudemu udarcu. No, sedaj pa je vesel, da je priliko izšolati se marljivo porabil. Sredstvo:
VI. Semestralne pridige v cerkvi, v katerih naj bi se naglašala korist vsestransko, ter hi se starišem in teh namestnikom na srce polagalo svoje otroke v smislu do-tičnih šolskih postav redno in dobrovoljuo v šolo pošiljati, kakor opominja Slomšek, ki pravi: „Otrok ne v šolo dati se pravi jim lep talent zakopati. Bog ga bo tirjal iz starišev rok". In pa: Bog nas varji trojne nesreče: skopih starišev, katerim se denarjev več smili, kakor otrok, — zanikarnih starišev, kateri nimajo za otroke nobene prave skrbi, in divjake zredijo — Bog nas varji slabo izrejenih otrok, oni so največa nesreča."
7. Revščina kot zvesta spremljevalka nevednosti in nemarnosti in to od leta do leta bolj. „Sila kola lomi" pravi ndrodni pregovor, in taka je tudi z ozirom na šolo. Oče in mati revna, pa polna koča otrok, hitita tedaj na delo sebi in svojim vsakdanjega kruha prislužit. Deteta v zibelji re moreta in ne smeta brez varha pustiti, tudi svinčeta, krav-šeta pa petelina ne, človeka zato najemati in plačevati ne moreta : tedaj more starejši, ki je šolar, dom varovati in to ne malokedaj. Kaj pomaga potem takemu šolarju njegova normalna nadarjenost? Občine, ki so poklicane v takih slučajih pomagati, pa že tako komaj svoja težka bremena prenašajo. „Kjer nič ni, še cesar žgubi." Sredstvo :
VII. Prostorni šolski vrtovi in kmetijski napredovalni tečaji, da se bodoči kmetovalec nauči polje, vinograd, sadunosnik, hmelj-nik i. t. d. racijonelno obdelovati ter zemljo osposobiti več in boljših pridelkov donašati, ter tako našemu kmetskemu ljudstvu do boljšega gmotnega stanja pomagati. Dalje pa bi predlagal nekaj novega: Naj bi se ustanovila postavnim potom v vsakem šolskem nkraju po jedna z dotično šolo združena „uzorna šolska kmetija", če tudi majhna. Za tako recimo „uzorno šolo" mogli bi prositi le učitelji, kateri so vsestransko, tudi v pospeševanju kmetijstva odlični izkušnjiki tedaj vredni najboljše službe. V to bi se odločile le večraz-rednice, kajti z vsako tako uzorno šolo združen bi moral tudi biti kmetijski napredovalni tečaj, kjer je pa treba več učiteljev,
8. Prevelika oddaljenost od šole. Koliko je šolarjev, ki grejo po zimi z dnevom vred v šolo, z nočjo vred pa pridejo oslabljeni in utrujeni domov! Drugi dan takisto — i. t. d. dan na dan, mesec na mesec. In ko bi še bili vsi dobro obuti, toplo opravljeni in s hrano dovolj preskrbljeni! A v tem oziru prevladuje pri nas uboštvo. Ako pride otrok od daljne, vmes čestokrat tudi nevarne poti utrujen v šolo, potem se ne more poprijeti uka z ono gorečnostjo, katera je pogoj uspešnemu
napredovanju. Duh bi bil še znabiti voljen, a razvijajoči se život je oslabljen. Marsikateri solarček prehodi v šolo in iz šole po 3 in še več ur pota, da mu potem doma časa zmanjkuje učiti se in nalogo zgotav-ljati. In kako premrli pridejo taki otroci o hudej zimi v šolo! Koliko na boljem so v tem otroci v bližini šole. Sredstvo:
VIII. Naj se ustanovijo nove šole tam, kjer je nad 40 za šolo godnih otrok, ki pa imajo čez jedno uro do sedanje šole.
9. Prezgodnja upeljava nemščine v naše šole in pa, čfa smo z ozirom na ta predmet še zmirom brez normalnega učnega načrta. — Se predenj zna otrok gladko slovensko brati in pravilno pisati vpregamo ga že v drugi deželni jezik. S tem ga nekako zmešamo, rekel bi, zinedemo. Mesto mu koristiti, škodujemo mu na telesu, še bolj pa na duhu. Slavni naš Slomšek pravi: »Dokler otrok v domačem jeziku dobro vajen nij, se nemškega težko uči in hitro pozabi; ne zna nemščine in ne slovenčine; takemu je šola izgubljena in potraten
otroških let zlati čas..... Šole so nam potrebne, to lahko vsak spozna;
ali kdor le po nemški besedi šole ceni, se močno goljufa......" Obojestranska prenapetost — prezgodnja upeljava nemščine kakor tudi odločno odbijanje tega predmeta iz slovenskih šol bi znalo biti pri danešnih razmerah na Spodnjem Štajerskem enako škedljivo; extrema se dotikata in ne prinašata nikdar kaj prida. Sredstvo:
IX. Naše ljudske šole naj se le modro — tedaj brez ozira na politično valovje — z nemščino obremenijo in slavni c. kr. dež. šol. svet naj izda prej ko prej nadrobni učni načrt za ta predmet šolam se slovenskim učnim jezikom Zadnja konferenca Ljubljanskih pedagogov zadela je v tem oziru, kolikor se meni dozdeva, srednji, tedaj najboljši pot, ki bi znal služiti našim večrazrednicam v posnemo. Za tri- oziroma dvorazrednice treba bi bilo oni petrazrednicam namenjeni učni načrt za nemščino se ve da nekoliko skrčiti, — na jednorazrednicah pa naj bi bila nemščina prostovoljni predmet v posebnih urah, ozir. oddelkih brez prikrajšanja obveznim predmetom po normalnem učnem načrtu odmenjenih ur, katere so vsled poludnevnega pouka že itak skrčene: pri spodnjej skupini od 22 na 14, pri zgornjej skupini od 28 na 17 ur na teden. Za to naj bi se dotični učitelj vsako leto po razmeri števila ur posebej remuneriral.
10. Prenapolnjeni razredi. Se 1. 1875 prišlo je povprek na jedno učno moč šolarjev: V Sevniškem okraju 94, v Kozjanskem 161, v Brežiškem 173! Le vprašajte n. pr. g. Bezenšeka v Podsredi, g. Weberja v Zabukovji, ali pa g. Kramarja v Kapelah, koliko otrok da štejejo njihove jednorazrednice z poludnevnim podukom. Ker ima jeden učitelj po 170, po 230, po 280 šolarjev in poleg tega še znabiti v tesnej, zaduh-lej sobi z nikakor prikladnimi klopmi podučevati, tam pridejo posamezni učenci redkeje na vrsto in tako se lahko zgodi, da se ta ali oni zanemarjenega ter sebi prepuščenega čuti. Posledica temu znala bi biti: po-jemanje gorečnosti pri učenju. Sredstvo:
X. Kjer so razredi prenapolnjeni, naj s e š o le r azme r n o razširijo. Ako se io zgodi in pa po potrebi novih šol ustanovi, potem bo v obče, zlasti pa v teh treh okrajih treba ne 50, ampak 80—100 učnih moči in število normalno nadarjenih otrok z nepovoljnim napredovanjem se bo kmalu skrčilo.
11. Slabi učitelj, tedaj pomanjkljivi pouk. Ako je učitelj mlačen, nedosleden, pristransk, njegov pouk površen, njegova disciplina slaba; potem se lahko zgodi, da tudi normalno nadarjeni šolarji le počasno, nepovoljno napredujejo. Kakoršen učitelj, takošni šolarji. — Sredstvo:
XI. Dobri marljivi in navdušeni učitelji. Učitelji pa so navadno taki, kakoršno je učiteljišče. Je to vsestransko uzorno odgoje-jevališče mladih učiteljev, potem bode vse, naj si bo duševno, telesno ali moralično manj sposobne gojence o pravem času iz zavoda odpravilo, naj si gredo iskat svojim zmožnostim primernejšega kruha, kajti za mladino, za šolo je le najboljše zadosti dobro. Boljše nobeden, kakor pa slab — učitelj. Učiteljiščem pa, ki so vsestransko na dobrem glasu, ne bo nikdar manjkalo vrlih gojencev Le dobri, marljivi in za svoj stan" navdušeni učitelji so nam porok dobrih šol, dobrih ljudi, tedaj boljših časov.
12. Prevelika popustljivost od strani šolskih oblaste v. Ako bi na pr. šolsko obiskovanje nadzorovali okrajni šolski sveti in bi ti kmalu v začetku šolskega leta znane najhujše nemarneže kaznovali, bilo bi šolsko obiskovanje gotovo na boljšem, kakor pa je tu in tam pod nadzorništvom krajnih šolskih svetov. Znalo bi se potem zgoditi, da je med kaznovanimi celo dotični načelnik kraju. šol. svetoval-stva! Sredstvo:
XII. Šolska oblastva naj tirjajo z večjo strogostjo, da se bodo povsod in vsikdar dane šolske postave tudi izpolnjevale v blagor rodovinam, občinam, deželam in celej državi.
-<*£»-
Kronika
ljudske učilnice pri D. Mariji v puščavi.
(Nadaljevanje.)
1883. Okrajni glavar pl. Pavič.
Početkom meseca aprila odšel je okrajni glavar in predsednik okrajnemu šolskemu svetu pl. Pavič kot dvorni svetovalec v Zader. Ta mož si je se svojim priljudnim vedenjem, nepristranskim postopanjem in strogo pravicoljubnostjo pridobil občno spoštovanje v vseh, zlasti v šolskih krogih. Za šolo in nje napredek se je jako zanimal ter je tudi v dveh letih, kar je bil v Mariboru, mnogo storil za prospeh in povzdigo šolstva, s čemur si je v mariborskem okraji prav znatnih zaslug pridobil.
Pavič je šole (udi sam obiskoval ter se je tako o delovanju in napredku posameznih šol sam prepričal. Najti dobro šolo, bilo mu jo, tako so jo sam izrazil, največje veselje. Tukajšno šolo je se svojim pohodom počastil mesca junija 1881 1. V čast šoli bodi rečeno, da se je Pavič proti načelniku kraj. šol. sveta in še proti drugim prav pohvalno o njej izrazil.
Odhod Pavič ev od tod so je občno obžaloval. Njegovim naslednikom imenoval se je pl. Hein, bivši okr. glavar v Radgoni.
Pouk.
Poučevalo se je vse leto celodnevno v vseh. po zakonu predpisanih predmetih. —
Učiteljstvo se je kolikor je bilo mogoče trudilo, da je svoje težke dolžnosti natančno in vestno izpolnjevalo. Da je postavnim tirjatvam tudi zadostilo, to svedoči zapisnik, ki so jo zapisal dne 18. julija, ko je nadzornik Fr. Robič šolo nadzoroval.
Za šolo sposobnih otrok je bilo 139, in sicer 70 dečkov in 69 deklet. Od teh jih je 100 šolo redno in pridno obiskovalo, drugi pa bolj ali manj neredno. V poletnem tečaju jih je bilo 6 šolsk. obiskovanja oproščenih.
Radi malomarnega pošiljanja otrok v šolo so se 4 stranke deloma v denarjih deloma z zaporom kaznovale.
Telovadilo se je kakor dosihdob na cerkvenem prostoru.
Jako vrlo je to leto napredovala sadjereja. V tem predmetu so se poučevali vsi dečki drugega in večji prvega razreda. Pouk jo bil teoretičen in praktičen. Zadnjega je jako podpiral 1. 1882 ustanovljen šolski vrt.
Vsa povrtna dela opravljali so učenci sami in sicer dečki in dekleta.
V vrtu je letos 400 požlahtnjenih dreves, 1200 za požlahtnjenje sposobnih pikiranih divjakov, in čez 2000 iz semena zraslih drevesc.
Še bolj veselo je pa to, da se je sadjereja ravno po pouku v šoli po celi župniji začela prav veselo razcvitati in širiti. Večina učencev si je doma že napravila gredice, y katere so se posejale sadne peške; nekateri osnovali so si že tudi lepo zagrajene drevesnice. Upati in pričakovati je, da se bode njih število v prihodnje zdatno pomnožilo.
Nadučitelj pa je napravil še drugo drevesnico, tam, kjer jo je v svojem času imel V. Kocmut. To pa zato, da se bode zamoglo v kratkem več dreves odgojiti, za kar ima šolski vrt premalo prostora.-
Visoko ministerstvo za poljedelstvo pa je nadučitelju za nja marljivo in uspešno delovanje v kmetijstvu pripoznalo 25 fl. av. v. nagrade.
Dne 2. maja
sprejola se je v državnem zboru na Dunaju šolska novela, s katero se nekatera določila zakona z dne 14. maja 1869 1. izpremenijo.
Važni ukrepi kraj. šolsk. sveta.
Krajni šolski svet je imel tekom leta dve seji. V vsakej se je stavil in sprejel prav važen nasvet.
V seji dne 26. januarja se je po nasvetu nadučiteljevem ukrenilo, da se v napravo šolske knjižnice dovoli poseben znesek. Za ta znesek omislila se je omara za knjige. Družbi sv. Mohora v Celovcu pa se je poslalo 15 gld. s prošnjo, da se „ Učilnica pri D. Mariji v puščavi" za vse čase vpiše mej njene ude, kar se je dne 1. julija tudi zgodilo. *) Solarska knjižnica se bode odsih-dob, ako ne z drugimi vsaj z Mohorskimi knjigami pomnoževala.
Ob enein je šolsko vodstvo pri odboru družbe sv. Mohora vložilo prošnjo, da prepusti šoli nekoliko svojih še ne razprodanih knjig. Družbin odbor je to prošnjo uslišal, ter je šoli poslal precejšno število bukev. Nekoliko sta jih pa šoli darila nadučitelj in župnik Jožef Sorglechner. Tako se je to leto ustanovila šolska knjižnica katere odsihdob še ni bilo. **) Število knjig v šolski bukvarnici znaša letos 50 zvezkov.
Ravno tako imeniten je tudi ukrep šolsk. sveta v seji 18. septembra.
Pouk jako ovira pomanjkanje potrebnih šolskih reči v rokah učencev. Da bi se temu prišlo v okom, sklenil je šolski svet, da bode odsihdob na svoje troške kupoval večino za šolo potrebnih reči in sicer za vse učence. Ta sklep bode pouk gotovo jako podpiral in pospeševal.
Šeststoletnica.
Spomin, da so deželi Štajersko in Kranjsko že 600 let pod vlado slavne habsburske rodovine se je tukaj prav lepo in dostojno obhajal. Potrebni denar zbiral se je po prostovoljnih doneskih in da si je župnija mala, se je vendar v kratkem toliko nabralo, da se je zamogla slovesnosti prav primerna veselica prirediti.
Med otroci pa je zavladalo yeliko veselje, ko so slišali, da se namerava napraviti veselica. Takoj so začeli viti vence, s katerimi so okinčali cesarski podobi, zastave in tudi sebe.
Ko je napočil 2. dan julija, prihajali so otroci že za rana v šolo, vsi praznično oblečeni, dekleta deloma bela in z venci na glavi, dečki pa se šopki na prsih okinčani.
Ob osmi uri podali smo se v cerkev, kjer je župnik J. Sorglechner služil slovesno sv. mešo. Otroci pa so prav lepo peli cesarsko in zahvalno pesem. Tudi mnogo župljanov je bilo v cerkvi navzočih.
Po sv. meši postavili so se otroci pred šolo, kjer so se uredili. Dečki nositelji zastav, 3 štajerske, 2 habsburški in 1 avstrijska, imeli so poprek čez ramo pripete vence. Ravno tako je bil okinčan tudi učenec (Henrik Karničnik) ki je nosil na visokem drogu „cesarsko darilo" v vencu viseč lepo obrobljen tolar v vrednosti dveh goldinarjev.
*) Dotičuo podobo „sv. Mohorja in Fortunata", s podpisi družbenih odbornikov brani v lepih okvirih šola.
**) Slov, Matica jo po svojem predsedniku dne 17. jul. 1874 šolski bukvarnici poslala 11 knjig različne vsebine. Od teh knjig ni sedaj ni duha ni slnha. Vsa moja izpi-tovanja.po knjigah ostala so brez uspeha Nokater.m so še celo ni vredno zdeo na moja vprašanja odgovoriti. Brezvestno je šolsko lastnino, kakor knjige, listine, razna pisma, šol. izkaze itd. zavleči ali si jih celo osvojiti, kar se je žalibog tukaj zgodilo. Vsakega učitelja bodi dolžnost, da strogo pazi, na vse, kar pripada šoli v lasr, kar se pa žalibog tudi ne godi dovolj vestno. Tudi šol. oblasti se na vse to premalo ozirajo.
Belo oblečena, z venci in šopki mieno okinčana dekleta vzela so na svoje rame na krasno ovenčanih nosilih cesarski podobi. Druge, ki nosile so spominsko podobo, visečo na lepo okinčanej palici; srednja — Neža Ladi ni k — nosila je podobo, ob desni in levi pa sta jo spremljali dve tovaršici držeči konca lepega od vrha do tal visečega venca.
Ko je bilo vse v redu, se zapoje še enkrat cesarska pesem. Potem v lepem sprevodu odrinemo proti A. Gassnerju, načelniku šolsk. sveta. Od tam smo šli skczi vas, dalje po travniku do tovornico in zopet nazaj. Celi pot spremljal nas je harmonist, kateri so je bil nalašč v ta namen najel. Ob 10. uri dospeli smo nazaj k Gassnerju.
Cesarski podobi obesita se na steno, zastave pa vtaknejo v zemljo ob robu prostora, na katerem se je vršila veselica.
Preden se začne veselica, učenci še enkrat razoglavi zapojo cesarsko pesem.
Ko si otroci nekoliko odahnejo, s kruhom in pijačo okrepčajo, prično se igre. Ubijali so lonce, skakali v vrečah, igralo kolo i. t. d.
O 12. uri posedejo se vsi okolo miz ter se z juho in telečjo pečenko pogoste.
Po dokončanem obedu pričela se je hoja po drevesu. Olupljeno smrekovo drevo se je tako poševno položilo, da je bilo ob rtini v zemlji pritrdjeno, vrh pa mu je bil poln pomeranč, fig, shrambie, robcev in raznih drugih reči. Kdor je srečno prišel do vrha, smel je eno reč vzeti. Koliko je bilo smeha, kadar je kateremu spodrknilo, koliko veselje tistega, ki je srečno kaj dobi). Vrh pa je tako polagoma zgubil svoje dragocenosti.
Na to se vstavijo učenci v krog in župnik J. Sorgleehner razdeli med nje 100 slavnostnih knjižic „ habsburški rod". Potem pa povzame nadučitelj besedo ter v kratkem razloži pomen današnje veselice. Priredili smo, pravi, današnjo slovesnost, v spomin GOOletnice preslavne habsburške vladarske hiše, kakor naši preddedji, ki so polnih 600 let s presvitlo vladarsko hišo v neo-mahljivi zvestobi žalost in veselje delili, tako hočemo storiti tudi mi njih potomci. Zlasti pa je danes tudi naš namen, da tem potom tudi že v mladini vzbujamo pravo, odkritosrčno ljubezen do presvitle vladarske hiše, da bode tudi ona pripravljena za njo darovati vse, kar ima, blago in kri.
Pa še drugi način je, s katerim nam je možno oslaviti našo deželo in s tem tudi njenega vojvoda presvitlega cesarja. To se bode zgodilo, ako deželo polagoma spremenimo v lep sadovni vrt, kar bomo dosegli po skrbni in marljivi gojitvi sadjereje. Da bi pa tudi mladina zgodaj začela v to svrho delovati, da bi več veselja do sadjereje dobila, zato bodo tisti učenci, ki kažejo posebno veliko veselje do te tako lepe in koristne stroke kmetijstva, prejemali cesarsko darilo. Prvi, ki to darilo dobi, je učenec Fr. Witzman.
Po teh besedah vzame šolski načelnik Anton Gassner tolar, ter ga do-tičniku na prsa pripne.
Nadučitelj pa učence še enkrat opominja, da se za to častno darilo vsak kolikor je le mogoče poganja ter končno trikrat zakliče : „živio 1 cesar in vsa habsburška rodovina", kar so tudi vsi navzoči storili.
Ob 4. uri popoldne odpustili so se otroci domov. Drugi gostje pa, katerih se je bilo mnogo zbralo iz bližnje okolice in iz trga sv. Lovrenca ostali so do poznega večera vkupaj ter so se prav dobro imeli.
Tako je minul ta dan, na katerega se bodo gotovo vsi navzoči, otroci še v poznih letih, z veseljem spominjali.
Izmej časnikov sta to veselico opisala „Marburger Zeitung" z dnč 8. jul. 1883 štev. 81 in pa „Sloy. Gospodar" z dne 12. jul. 1883 štev. 28 stran 228. Dotični številki imenovanih listov hranita se v šolskem arhivu.
Razne stvari.
To leto prijela je šola dve prav lepi in okusni podobi „ N j i h Veličanstev cesarja Franca Jožefa I. in cesarico Elizabete" v širokih, pozlačenih okvirih. Prepustil jih jo vodja fabrike za srpe za mali znesek 4 gld.
Podoba „Rudolf Habsburški podeli svojima sinovoma Štajersko in Kranjsko" omislila se je v vedni spomin šeststoletnice llabsburžanov.
Sliko ^Nadvojvoda Ivan" podaril je šoli okrajni šolski svet.
Učila se letos niso nikaka kupila. Le podobo, katera ti kaže načine, kako je cepiti drevesa je šoli poklonila štajerska kmetijska družba.
Malo zbirko kamenov, kakeršnib je v tej okolici najti, napravil je nadučitelj.
Rojstni dan Njih Veličanstva cesarja 18. avgusta in pa god cesarice Elizabete sta se po navadi obhajala.
Dne 9. julija, ko je Njih Veličanstvo cesar Franc Jožef I. se svojim najvišjim pohodom Maribor počastil, ni bilo pouka. Mnogo ljudi, med njimi učitelji in dosti učencev podalo se je v Maribor Njih Veličanstvo pozdravit.
Šolsko leto so je sklenolo dne 20. marca, pričelo pa due 27. marca.
Ob sklepu prvega polletja dno 12. septembra bila je skušnja, pri katerej je bil navzoč načelnik šolsk. sveta Anton Gassner, dr. Jožef Pajek, gimn. profesor v Mariboru, župnik in drugi.
Počitnice so trpele od 12. septembra do 3. novembra, s katerim dnom se je pouk zopet pričel.
Visoko ministerstvo za uk in bogočastjo je letos odredilo, da ima v prihodnje vseh vernih duš dan (2. nov.) biti pouka prost.
Dne 7. maja je tukaj birmoval lavantinski škof, radi česar ta dan ni bilo pouka.
Za šolske potrebe se je letos porabilo 222 gld. 13 kr,
(Dalje prih.)
-«Cg»-
Letošnji občni zbor
slovenskega učiteljskega društva in „Narodne šole" v Ljubljani.
V četrtek 11. dne t. m. dopoludne se je vršil v telovadnici mestne šole na Cojzovi cesti občni zbor slovenskega učiteljskega društva. Navzočih je bilo do 60 učiteljev, nekateri tudi iz Spodnje Štajerske in iz
Hrvatske (gospoda učitelja Tomšič in Hakel), potem profesorja Seneko\ič in Šuklje Predsednik, šolski vodja g. A. Praprotnik, srčno pozdravi društvenike slov. učiteljskega društva, katero je letos doživelo svoje 16. leto. Društveni odbor se je tudi pretečeno leto trudil izvrševati^ lepo društveno nalogo, da duševno podpira slovensko ljudsko šolstvo. Ce se tudi društvo ne bavi z politiko, se je vender vselej iskreno zanimalo za to, da narodna ravnopravnost tudi v slovenski ljudski šoli in posebno v izobraževališčih za učitelje in učiteljice postane resnica. Odbor je zaradi tega delal na to, da se učni načrti in navodi z ozirom na novejše zakone in ministerijalne naredbe ter oziraje se na vsakdajne potrebe v kranjskih ljudskih šolah, prenarede in uravnajo.
Odbor je tudi sprejel sledeči predlog: „Slovensko učiteljsko društvo pritrjuje sklepom uradne konference mestnega učiteljstva v Ljubljani z dne 29. maja 1.1. o nasvetih za prenaredbo učnega črteža v peterorazrednih ljudskih šolah in o nasvetu, da naj se drugi deželni jezik (pri nas nemški) začenja poučevati še le tretje šolsko leto!" Društveni odbor je temu, na podlagi vseh pedagogičnih pravil narejenemu sklepu veselo pritrdil, in to tembolj, ker ga je uže davno imel v svojem programu. Predsednik obžaluje, da nima društvo obilnejših materijalnih močij, da bi po vzgledu hrvatskega pedagogičnega društva delovalo tudi na literarnem šolskem polju. Predsednik se potem spominja umrlega knozoškofa dr. Pogačarja, kateri je bil velik prijatelj šole in podporni ud društva. Konečno izreka predsednik v imenu odbora zahvalo vsem rodoljubnim učiteljem in učiteljicam in drugim prijateljem, ki društvo podpirajo.
Tajnik g. Grovekar je kratko poročal o odborovem delovanju. Odbor se je vedno trudil, da dela z druženimi močmi za blagor mladine, za srečo družine, za blaženost domovine, cerkve in države, sploh za zboljšanje človeštva. V tem zmislu je in bode se društvo ravnalo po svojem gaslu: »Narodna omika na krščanski podlagi". Tudi za zboljšanje materijalncga stanja učiteljstva je društvo skrbelo ter v ta namen na dotične kraje večkrat trkalo. Ako se tudi ni mnogo doseglo, je volja vender bila dobra. Med mnogimi drugimi stvarmi se je odbor zelo trudil, da bi se na občno željo izdal težko pričakovan »Učiteljski imenik". V to svrho so bili na-prošeni gospodje Predika, Zumer in L a p a j n e, da bi priredili nabrano gradivo in za tisk pripravili.
Imenik je sedaj v rokopisu dovršen; ako bode tisk redno napredoval, pride imenik ob novem letu na svetlo. Konečno poživlja g. tajnik društvene ude, naj vkupno delujejo za napredek šolstva in učiteljstva v blagor milemu slovenskemu narodu, ter v srečo in slavo ožje in širje domovine. — Poročilo tajnikovo zbor pohvalno odobri. — Blagajnik g. Tomšič poroča o denarnem stanju driištva. Udov je bilo 14L Umrla sta dva uda, ljudski učitelj g. Stu h e c na Štajerskem in profesor S k ab e m e v Kranju. Dohodki društveni so znašali 225 gld. 42 kr., troški pa 129 gld. 36 kr., tako da je ostalo v blagajuici 96 gld. 6 kr. Največ troškov je bilo se vč da za vzdrževanje društvene sobe, a ljubljanski gospodje učitelji, ki sobo najbolj rabijo, bodo posebno zložili neko svoto denarja kot prinesek k najemnini za sobo. Za pregledovalce računov se izvolijo gg. Potočnik, Kovšca in Levičnik.
Sedaj so na vrsto prišli posameznih udov predlogi, kateri so se naznanili društvenemu odboru o pravem času. Predlogi, kateri so enolični, prišli so prvi na vrsto. Tako v prvi vrsti predloga g. učitelja R a n t a in g. vodje Lapajneta, naj se uroči deželnemu zboru kranjskemu po posebni deputaciji do g. dež. glavarja prošnja, da se dovoli učiteljem na jednorazrednicah službena doklada in naj se petletnice učiteljev računajo
po 10% od plače, katero uživajo. Predsednik g. A. Praprotnik opomni, da se je slovensko učiteljsko društvo uže večkrat obrnilo s tako prošnjo do slav. deželnega zbora krajnskega, a dosedaj žalibog brez vspelia.
Predlagatelj g. vodja Lapajne opomni, da kranjski učitelji zopet trkajo, naj bi jim slav. deželni zbor kaj dovolil, ne da bi bili nadležni, ampak ker so potrebni, ko so vender njih kolegi v sosednih deželah v boljšem položaju, na Štajerskem so plačani zelo dobro, na Koroškem boljši ko na Kranjskem, in da se na Primorskem ljudskim učiteljem v nekaterih ozirih bolje godi. Kar se tiče funkcijske doklade za učitelje na jedno-razrednih ljudskih šolah, bi se ta pač lehko dovolila, ker imajo ti uči-čelji dokaj posla, nič menj ko vodje na večrazrednih ljudskih šolali.*
Na Koroškem imajo učitelji na jednornzrednicah 30 gld. funkcijske doklade na leto, kaj bi obremenilo deželni šolski zaklad kranjski, ko bi se tem 100 učiteljem, več jih itak ni, dovolilo po 25 gld. funkcijske doklade na leto. Gosp. Lapajne potem razpravlja obširneja določila za plače po takozvani Vesteneckovi noveli, ki so ljudskim učiteljem sicer ugodnejša, a vender ne še taka, kakeršnih bi želeli. Tedaj naj bi se v deželnem zboru kranjskem sklenilo, naj se dotična določba šolske postave tako interpretira, da dobijo ljudski učitelji 10% petletne doklade od plače, katero uživajo. Prošnje te pa naj bi odbor izročil g. deželnemu glavarju grofu Thurnu in čestitim članom finančnega odseka deželnega odbora posebej.
Gosp. profesor Suklje pravi, da hoče pristaviti nekoliko opazek k predgovornikovim besedam, in to v prvi vrsti zaradi tega, ker je o stvari, o kateri se vrši razgovor, jako dobro informiran. Govornik pravi, da ima referat o normalno-šolskem zakladu v finančnem odseku, katerega član je on, in njemu bodo v roko prišle tudi prošnje gg. ljudskih učiteljev kameniškega, črnomaljskega iu krškega okraja, katere naglašajo jed-nake težnje, kakersne se v predlogih današnjega zbora izražajo.
Njegova sveta naloga bode, zastopati ideje in želje ljudskih učiteljev v finančnem odseku deželnega zbora, v narodnem klubu in v deželnem zboru samem. Treba pa je odločno izpovedati, da se stavijo izvršitvi teh želj velike zapreke, in za letos je pač malo upanja, da bi se tem željam ugodilo. Po § 30 šolske postave, katerega Vesteneckova novela ni spremenila, ima učitelj pravico zahtevati za petletnico le „10% des mindesten Jahresgehaltes" in treba tedaj nove postavne novele, da se ustreže želji, izraženi v prošnji. Kar se tiči funkcijskih doklad za učitelje na enoraz-razrednicah, pravi gosp. Suklje, bode gotovo vse storil, da iste učiteljem pribori. A financijalni položaj kranjske dežele je neugoden, v tem ko je financijalno stanje na Stajarskem jako ugodno, in tudi na Koroškem ugodnejše kakor pri nas. A jasno je, da se tem učiteljem krivica godi, kajti ti imajo mnogo težav uže s tem, ker morajo poučevati otroke razne starosti in tedaj delovati s tem večjim naporom, za to pa tudi več storijo v povzdigo ljudskega izobraženja. A dvojljivo je, če se bode letos kaj doseglo, ker je mnogo ovir. Enorazrednic je 162, tedaj bi iznesla svota 4082 gld. Skrajni čas pa je, da dobi Krajnska nov šolski zakon, kajti toliko imamo sedaj postav in novel, da bi moral biti oni, kateri bi se hotel spoznati, dober jurist. Saj je segal mož, o katerem bi se po njegovem poslu misliti moglo, da je dobro poučen, po določbah zakona, katerega je Venesteckova novela razveljavila. Tudi je treba popraviti nedo-statnosti Vesteneckove novele z 9. marcija 1879. leta, kajti po odstotkih se ne more nikoli doseči, da bi bile plače učiteljev primerno razdeljene. Govornik pravi, da izdeluje načrt treh novih šolskih zakonov, a do letos jih ni mogel zvršiti, kajti delo je ogromno, ker pregledati treba 50 do 60
šolskih zakonov raznih dežel. A do druzega zasedanja deželnega zbora bode delo izvršeno in tedaj pa se bode za učitelje tudi kaj storilo v materijalnem oziru. Do tja pa priporoča gosp. Suklje učiteljem potrpljenje.
Predsednik gospod Praprotnik irzreka gosp. Sukljeju zahvalo.
Gosp. Lapajne pravi, da misli, da po izjavah gospoda pmlgovor-nika vender ne umakne svojih nasvetov, na kar gosp. profesor Suklje opomni, da ni imel namena ugovarjati, iu da pritrdi vsem naporom gg. učiteljev v tej zadevi.
Gosp Babo ve c pa nasvetuje, naj bi se za letos opustila prošnja na deželni zbor. Ta predlog pa se ne vzprejme, pač se odobrijo Lapaj-n e to vi predlogi.
Gosp. Lapajne nadalje predlaga, naj se izreče si. naučnemu mi-nisterstvu za dobre nove slovenske čitanke in slovnice zahvala društva ter naj se naprosi, da ukaže okrajnim nadzornikom po spodnjem Štajerskem in Koroškem, naj iste tudi v ljudske šole uvedo, ker tam so nemške knjige bolj priljubljene nego slovenske in celo še od privatnih založnikov.
Gosp. Žumer opomni, da okrajni šolski nadzornik nima nič zaradi knjig določevati, tedaj naj se predlog spremeni, da se v tej zadevi stavi prošnja do šolskih oblastev. Predlog se potem s popravkom Žumrovim vzprejme. Potem se vzprejme še predlog g. Ran ta, naj bi se učiteljem štela vsa leta po dovršenem izpitu v pokojnino in naj bi se svota za šolske potrebe uročile učiteljem. Slednjič se je še vzprejel predlog, da bi šolske počitnice bile isti čas kakor v mestih in trgih tudi v ljudskih šolah.
Gosp. predsednik Praprotnik se potem spomina lanskega bivanja Nj. veličanstva cesarja v Kranjski ter zakliče trikrat „živijo" in „slava" vladarju, in z njim zaklicali so tudi navzočni učitelji navdušeno.
S tem je bil zbor končan, in pri skupnem obedu v čitalnici glasile so se krepke napitnice na zasluženega predsednika, na štajerske in hrvatske učitelje, in razlegale so se krasne pesni g. R azi n g e r j e v e g a kvarteta.
Po dokončanem obedu podalo se je učiteljstvo k gosp. orgljarju Goršiču in si ogledalo nove borovniške orgije, izdelane na stožce. Orgije imajo izverstno intonacijo in prav točno odgovarjajo ter delajo čast izkušenemu mojstru.
Telegrama sta občnemu zboru došla dva, s Štajerskega in Novega Mesta.
V odbor so bili voljeni per acclamationem gospodje: Andrej Praprotnik (predsednik), J. Predika (podpredsednik), J. Tomšič (blagajnik), F. Govekar (tajnik), Aužlovar, Brezovnik, Lapajne, Stegnar in Žumer.
Tudi občni zbor društva ^Narodna šola" 10. dne t. m. je bil jako dobro obiskan. Predsednik g. Stegnar poročal je o delovanju v preteklem dvanajstem društvenem letu. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo v tem letu več udov, kakor v pretečenem, namreč 119 (ustanovnikov, učiteljev in šol). Tudi promet je bil veliko večji. Izmed dobrotnikov je posebno imenovovati založnika Grubbauerja, ki je poleg nizkih cen še po vrhu društvu poklonil okolo 4000 pisank; potem gg. Kalistra v Trstu, dr. vit. Močnika, učitelje radovljiškega okraja in kranjsko hranilnico. Društven odbor ostane dosedanji, namreč gg. F. Stegner (predsednik), A. Praprotnik (podpredsednik), M. Močnik (blagajnik in tajnik), J. Borštnik,
F. Govekar, H. Podkrajšek, F. Praprotnik, J. Tomšič, A. Žumer. Posebni nasveti so se stavili in vzprejeli: 1.) H Podkrajšek: društvo naj skrbi za izdavo knjig za otroške knjižnice; 2.) Levičnik: družba sv. Mohora naj se naprosi, da vsako leto poleg druži h knjig izda tudi malo knjižico za otroke in otroške knjižnice; 3.) Fr. Govekar: g. dr. Fr. vitez Močnik naj se imenuje častnim udom; 4.) A. Žumer: g. F. Stegnar naj se kot ustanovitelj in duša tega društva imenuje častnim udom; 5.) M. Kos: gg. okr. šolski nadzorniki naj se naprosijo, da učitelje in druge za šolo vnete ljudi nagovarjajo k pristopu k temn društvu. Lj. L.
--
Dopisi.
Iz Maribora. Letošnja uradna učiteljska konferenca za mariborski, sv. lenartski in slov. bistrički okraj se je vršila 4. dne t. m. v poslopju tukajšne višje realke pod predsedništvom c. kr. okr. šolsk. nadzornika g. Fran Eobič-a. Vdeležilo se je 99 rednih udov in trije gostje. 2 učitelja in 1 učiteljica so svojo neprisotnost opravičili.
Gospod predsednik je zborovanje točno ob 8 zjutraj otvoril s kratkim pozdravom do navzočih in si slivničkega nadučitelja g. Jože Tribnik-a svojim namestnikom izvolil. Zapisnikarjema sta se enoglasno pr atelamationem volila gg. Jože Fistravec in Sira. Vihar.
I. Iz sedaj sledečih opazk g. nadzornika je povzeti, da se zunanje razmere šolstva v teh okrajih niso kaj spremenile, razun da se je dovolila razširitev šole v Studencih v trorazrednico, da so se pri nekaterih šolah vredili šolski vrti in se je umislila tu pa tam primernejša šolska priprava. Tudi zbirke učil in šolske bukvarnice so znatno obogatele. Glede delovanja učiteljstva pa predsednik radostno priznava, da večina učiteljev vestno svojo nalogo izvršuje in navode šolskih oblastev točno izpolnoje. V odgojevalnem oziru povdarja in raz-motriva govornik te le glavna načela ter jih priporočuje učiteljstvu kot vodilo pri važnem vzgojevalnem poslu: 1. Učitelj naj tirja od učencev pokorščino; 2. naj gleda na strogo privado; 3. naj nasprotuje glavnim trem sovražnikom nravnega značaja: lenobi, lahkomiselnosti in laži; 3. naj sam sebe premaguje in ne da prevladati strastem; 5. naj se ozira na individualito učencev.
Dalje poudarja g. predsednik poučne vspehe z ozirom na posamezne učne predmete in vpleta mej svoje opazk6 izvrstne pedagogično-didaktične pravila in resnice, katere učiteljstvu kot vodilo pri daljnem poslovanju priporočuje. Sploh pa se g. nadzornik o poučnih vspehih na tukajšnih šolah prav povoljno izraža ter konča — opominjaje učiteljstvo k vednemu zvestemu izpolnjevanju svojih dolžnosti — svoj zanimljivi in podučljivi, čez pol ure trajajoči govor.
II. Ravnatelj sadje- in vinorejske šole, g. H. Kallmann, zdaj prodava v kratkočasnem zelo zanimljivera govoru o pospravljanju, shrajevanju in prodaji sadja ter nam pokaže mnogo priprav za ta namen, od katerih pa le nekatere kot praktične priporočuje. Z burnimi „bravo" in „živijo" klici se zahvalijo navzoči spretnemu govorniku in strokovnjakov za res podučljivo in interesantno razpravo.
III. Ker se je kazalec med tem že precej na poldan pomaknil, odloči g. predsednik, da se vzamejo dopoldne le še poročila bukvarniških odborov na znanje — kar se zgodi — in preloži potem nadaljevanje do 2. ure popoldan.
(Konec sledi.)
Iz Ljubljane, 12. rine septembra 1884. (Društvo v pomoč učitelj e ra, njihovim u do vam in sirotam na Kranjskem) zborovalo je predvčeraj ob 9. uri v telovadnici mestne šole na Cojzovi cesti, v navzočnosti 30 članov. Predsednik društva gosp. prošt dr. J are naglašal jo v svojem govoru, da je stanje društva tudi preteklo leto bilo ugodno in da se je denarno stanje zdatno zboljšalo, kajti nakupilo se je osem državnih obligacij po 100 gld. v normalni vrednosti 913 gld., društveno premoženje iznaša 31. dnem t. m. 44.042 gld. 55 kr. Neutrudljivo in požrtvovalno delujoči tajnik in blagajnik gosp. Matej Močnik poročal je o denarnem stanju. Dohodkov je bilo pretečeno leto 2477 gld. 94 kr., strožkov pa 2227 gld. 3 kr. Mej stroški je tudi svota za nakup obligacij, to je G58 gld. 76 kr. in cesarjevo darilo v znesku 100 gld., ki so je razdelilo mej dva učitelja in dve učiteljici. Udovam in sirotam se je izplačalo 1464 gld. 77 kr. Nekaterim udom se dovolijo podpore in posojila tako tudi nekaterim učiteljskim udovam. Po nasvetu šolskega vodja g. Praprot-nika izreče zbor gorko zahvalo za uspešno poslovanje g. predsedniku dru. Jarcu in tajniku in blagajniku g. Močniku, katera sta bila per acclamatio-nem zopet izvoljena. V odbor so bili izvoljeni gg : Janez Borštnik, Jernej čenč i 6, France Govekar, Andrej Praprot ni k, France Praprotnik, Simon Punčah in Ivan Tomšič. Za pregledovalce društvenih računov gg. And. Žumer, Leopold Bel ar in Srečko S te g nar. S. N.
■•»M«.
Novice in razne stvari.
[Pr es vi tli cesar] podaril je občini Petrova vas 300 gld., občini Donnersbach (okraj Irdning) tudi 300 fl., občini v Dobličah pa 200 gld, za šolske namene iz svoje zasebne kaše.
[Bajmund Pirker -j\] V pondeljek 22. dne t. m. zjutraj umrl jo v Ljubljani po daljšem in mučnem trpljenju gosp. B a j m u n d Pirker, c. kr. dež. šolski nadzornik. Pokojni je bil stoprav 56 let star ter je v svoji zadnji funkciji služboval od leta 1872.
[Cerkveni orglavec na deželi.] Tega, od mnogih" mladih orglavcev dolgo in gotovo tudi težko pričakovanega dela gosp. Karola Tribnika je I. zvezek zagledal ravno kar beli dan. Ta zvezek, kateri je po zunanji obliki kaj lep, obseže 118 različnih cerkvenih napevov „za nedelje, praznike in nekatero godove med letom", in bode mladim pa tudi starejšim orglavcem brezdvojbeno dobro služil. Naj si ga le prav pridno naroče. Cena mu je 2 gld.; dobi se pa pri izdeljatelju in založniku g. Karolu Tribnik-u, kaplan na Teharjih, pošta: Store.
[C. kr učiteljem na rudarski šoli v Idriji] je, kakor poroča „Laib. Ztg.", c. kr. poljedeljsko ministerstvo plače zdatno zvišalo.
[Novo moško učiteljišče y Ljubljani] se bode 4. dan oktobra t. 1. slovesno vodstvu izročilo, poduk pa se menda še le 14. ali 15. oktobra prično.
[Število učiteljskega osobja.] Na štajerskih javnih šolah jo v preteklem šolskem letu v 1581 razredih in 56 paralelnih oddelkih delovalo: 3 ravnatelji, 399 nadučiteljev, 546 učiteljev, 320 podučiteljcv in 72 pomožnih učiteljev; dalje 5 nadučiteljic, 45 učiteljic, 242 podučiteljic in 18 pomožnih učiteljic, skupaj 1650 učiteljskih oseb — za 59 več od lani.
[Kijev s k a universa] doživela jo svojo petdesetletnico. Ob tej priložnosti imenovala je v očigled njegove književne delavnosti kneza Nikito svojim častnim članom.
[Nilrilizem v ruskih šolah.] Ruska vlada pripozna v službenem listu naučnega ministra, da se je v preteklem letu na 18 gimnazijah, 1 progimnaziji in 10 realkah pokazal „več ali manj pogubonosen vpliv prevratne propagande." Po tem poročilu se sodi, kako se je nihilizem že vkoreniuil na ruskih srednjih šolah, in kako žalostno prihodnjost obeta sedanja ruska mladina. Da je rana v resnici velika, potrjuje tudi grožnja naučnega ministra, ki opominja vodje, nadzornike in učitelje na srednjih šolah, naj strogo pazijo na izročeno jim mladino, ker bi bili, ako bi so na kaki šoli razširilo prevratno mišljenje, dotični učeniki odgovorni za to.
Naznanilo. Kandidatje, ki so se pri gradčki komisiji k preiskušnji za učiteljsko sposobnost oglasili, pa svojih dotičnih prošenj nazaj ne dobo, smatrajo se naj sprejetim za dotični izpit.
Vabilo. Ptujsko učiteljsko društvo bo 1. oktobra ob 11. uri dopoldne zborovalo v okoliški šoli se sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Opravila v šolskem vrtu v jeseni. Pred. g. Kavklar. 4. Nasveti. K obilnej udeležbi vabi odbor.
Spremembe pri učitelj stvu.
Na Štajerskem. Gospod Leopold Ivorže, učitelj v Ribnici postal je nadučitelj na tej šoli. — Gospod Janez Smolnikar, začasni učitelj v Za-vodni postal jo na tej šoli deiinitiven. — Gospod Martin Runovc, začasni učitelj v Razborju (Slovengradec) dobil je podučiteljsko službo v Slovengradeu in gospodična Adele Malmič postala je def. podučiteljica pri sv. Vidu na ptujskem polju. — Gosp. Vinko Vauda, podučitelj pri sv. Benediktu v si. g. pricle na okoliško šolo v Ptuj; ravno tukaj sta nameščena kot zač. podučitelja še tudi učit. pripravnika iz Maribora, gg. Pran Ferlinc in Pran Zopf. — Učit. pripr. g. Anton Sivka pride kot podučitelj v Haidin, g. Anton Herzog pa v Veržej.
— Gospdč. Marija Kral poduč. pri Mali nedelji gre v Jivnico. — Supl. g. Jož. Sterniša je prestavljen iz Veržeja v Oezanjovce.
Na Kranjskem. .Gdč. Julijana Guljo učiteljica v Dovskem dobila je drugo učiteljsko službo na dvorazrednici v Oblaku. — Na II. učit. službo na 3razrednici v Planini pride kot stalni učitelj g. Jakob Žebret. — G. Josip Žirovnik def. učitelj v Cerknici imenovan je stalnim učiteljem na čveterorazred-nici v Begunjah, g. Anton Funtek v Šmartnem pri Litiji pa stalnim učiteljem na čveterorazrednici v Sent-Vidu. — Na dalje so za stalno potrjeni na svojih bivališčih kot učitelji oziroma učiteljica: gg. Karol "VVeber v Hoterdišču in Jože Bizil v Gorenjem Tuhinju ter gdč.: Frančiška Suppan v Dolenjem Logatcu.
— II. učiteljsko službo na trirazrednici v Šent-Vidu nad Ljubljano dobil je gosp. Jos. Bregar, učitelj v Velesovem. — G. Anton Jereb, učitelj v Tunjicah, dobil jo učiteljsko službo v Dovskem. — Na II. učiteljsko službo v Srednji Vasi v Bohinji pride zač. g. Aleks. Lunaček, izpr. učit. kandidat. — G. Anton Vrančič, začasni učitelj v Metliki, pride začasno v Zagradec. — Gdč. Leticija Ahčin, zač. učiteljica na Igu, gre zač. v Preserje, na Ig pa pride začasno gdč. Frančiška Wrus iz Vinice.
Izdajatelj in vrednik M. Ncrat.
Tiskar in založnik Ivan Leon v Maribora
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si