MLADIO SVOJEM PROSTOVOLJNEM DELU
Brez truda ne gre ni
O brigadah se e ve let na dolgo in iroko govori. Med delovnimi akcijami se najvekrat pokaejo problemi, kot so nepopolne brigade, samo delo na akcijah, prostoasne aktivnosti in e kaj. Da o finanni stiski sploh ne govorimo...
Zato so se zopet sestali mladi na seji MK ZSMS na problemski konfe-renci o mladinskem prostovoljnem delu. Povedano je bilo veliko e pre-vekrat omenjenih in znanih zadev. Naj omenimo le nekatere: ivljenj-ske razmere na nekaterih akcijah so zelo slabe ni tople vode, hrana je enolina, zdravnika pomo neuin-kovita, vodstva so velikokrat slabo pripravljena in premalo ivijo in de-lajo z bngadirji. To je seveda le nekaj ugotovitev. Seveda jih mladi na seji niso sprejeli zase, ampak jih bodo poslali na RK ZSMS. Tako naj bi za-gotovili, da bi se na podroju mladin-skega prostovoljnega dela korenito spremenile ivljenjske in delovne ra-zmere, interesne dejavnosti, ne bi bilo ve na pol vojake discipline, delo brigadirjev se ne bi izraalo le v odstotkih,..
Udeleenci so se strinjali, da bi lahko omogoili opravljanje prakse za uence usmerjenega izobraeva-nja naslednjih usmeritev: gradbene, zdravstvene, raunalnitva, vzgoji-teljstva, kulturno-druboslovne, kmetijske, administrativne in e ka-terih drugih. Ne le za usmerjene di-jake, ampak tudi za tudente bi bilo treba omogoiti opravljanje stro-kovnega dela; zlasti na podrojih, ki so zanimiva za akcije v Sloveniji. Ta podroja naj bi bila: arheoloko, et-noloko, agronomsko, socialno, ekonomsko, zdravstveno, gradbeno, veterinarsko, pedagoko, sociolo-ko-novinarsko in druga. Predlagali so tudi, da bi na posameznih akcijah organizirali po 23 strokovne tea-je. Vse te novosti kaejo na bistveno izboljanje v organiziranju akcij, ki bi s takim nainom delovanja brez dvoma pritegnile ve mladih. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti na in-formiranje in propagando, ki naj bi s takim nainom delovanja brez dvoma pritegnile ve mladih. Pri vsem terh pa ne gre pozabiti na in-
formiranje inpropagando, ki naj bi v bodoe izkoristila vse drubene in-formativne medije.
Veliko vlogo pri delu z brigadami imajo vsako leto OK ZSMS, OO ZSMS in druge DPO in DPS. Obin-ske konference naj bi dosegle, da bi se uencem srednjega usmerjenega izobraevanja udeleba na akciji priznala kot praksa, delavcem iz OO pa naj bi, e bi se udeleili akcije, plaali izredni dopust. Zato je po-trebno opraviti pogovore v srednjih olah in delovnih organizacijah. Kot e vsa leta, vendar temeljiteje, naj bo opravljeno izobraevanje tistih, ki vodijo brigade. Preden gre brigada na pravo akdjo, naj se udelei )o-kalnih oziroma vikend akcij, da potetn delo na akciji ne bo preteko. Brigadii"ii naj bi bili v stalnem stiku prek klubov brigadirjev, ki bi se or-ganizirali pri OK ZSMS. To je le nekaj nalog, ki jih mora OK ZSMS izpolniti v naslednjem letu, da bo delo z brigadami steklo kot po olju. Seveda pa sama OK ZSMS ne tnore opraviti vsega dela. Zato je bistveno, da se nekaj nalog, ki se tiejo MDA, lotijo tudi mladi v osnovnih organi-zacijah. V zdruenem delu je zlasti zelo pomembna razprava o samopu-ravnem sporazumu o financiranju MPD in zavzemanje za to, da bo le-ta sprejet v samoupravnih organih. Podpirati velja tudi organiziranje lo-kalnih akcij, vendar ne le zbiranje starega papirja in ienje okolja.
e na zaetku smo zapisali, da so pri organiziranju MDB velik pro-blem finance. Pri reevanju tega pa lahko veliko vlogo odigrajo DPO in DPS. Toda odnos do mladinskega prostovoljnega dela s strani teh or-ganizacij se je pokazal tudi na sami konferenci, kajti na njej ni bil priso-ten noben predstavnik.
Udeleenci so tudi izoblikovali predloge za komisijoza razvoj MPD
pri RK ZSMS. Eden takih je, da bi ozdi s pomojo DPO organizirali ta-r bore kot neke nove oblike MPD. Ozdi bi poskrbeli za prenoie in hrao, udeleenci pa bi v ozdih delali. Tako bi se vkljuevali v stabilizacij-ska prizadevanja, na ta nain pa bi lahko vkljuili tudi nezaposlene. Mladi iz nekega okolja in z nekimi poklici, znanjem in izkunjami, bi izvajali posebne delovne naloge. Preseno vrednost oiroma stimula-cijo, e bi jo dobivali ali v obliki de-narja ali materialno, pa bi namenjali okoljem, v katerih e obstajajo in de-lujejo MDA. Takne obUke bi bile organizirane za kraji as in na nain, ki bi upoteval specifiko posameznih ozdov. Lokalne akcije, kot npr. Jane, naj bi postale nekakni de-lovni tabori.
To je nekaj temeljnih predlogov, ki so jih sprejeli delegati na problem-ski konferend. Seveda bo preteklo nekaj asa, preden se bodo te nove oblike dodobra uveljavile in zaivele. Toda brez truda in potrpljenja ne gre ni. Zato je potrebno v to akctjo vkljuiti tudi DPO, predvsem iz osnovnih okolij, saj bomo le s skup-nimi momi reili gordijski vozel, ki zadnje ase oklepa MDA.
BOGDANA REJC
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si