NA KRATKO LANI 300 MILIJONOV ZA ŠOLSTVO Lani so za šolstvo v konji ški občini — skupno z repu bliško dotacijo — potrošili 300 milijonov starih dinarjev. Tolikšen znesek je bil pred viden tudi po finančnem na črtu. Člani skupščine teme ljne izobraževalne skupnosti so se odločili, da malenko sten ostanek prenesejo kot dohodek za letošnje leto. To je umestno tembolj, ker je občinska skupščina 'sporoči la, naj izobraževalna skup nost računa na kakih 5 od stotkov manj denarja kot la ni. Poleg tega si bo temeljna izobraževalna skupnost letos morala ustvariti tudi svoj rezervni sklad in sicer v zne sku dveh odstotkov od red nih finančnih sredstev. O svojih dohodkih bo skup ščina temeljne izobraževal ne skupnosti razpravljala pri hodnji mesec, ko se bodo do govorili tudi za konkretno do deljevanje denarja osnovnim šolam, vzgojno-varsveni usta novi, glasbeni šoli, delavski univerzi, pedagoški službi, po sebnemu šolstvu in še za ne katere druge namene. IZOBRAŽEVANJE KOVINARJEV Pri delavski univerzi v Slo venskih Konjicah je vse pri pravljeno za začetek preda vanj v oddelku poklicne ko vinarske šole. V sodelovanju s šolskim industrijsko-kovin- skim centrom iz štor so pri pravili program, ki so ga pri lagodili .odraslim slušateljem. Po zadnjih podatkih se je v šolo prijavilo 25 kandidatov, od katerih jih je kar 13 iz podjetij »Kostroj« v Slov. Konjicah, pričakujejo pa, da se bodo do konoa februar ja, ko bodo s šolo začeli, pri javilo še več posameznikov. OLAJŠAVA ZA VIŠINSKE KMETE v nedeljo so bili na -vsem območju konjiške občinske skupščine zbori volivcev, na katerih so občani razpravlja li o predlogu odloka o pri spevkih tn davkih občanov. Čeprav je bilo sprva pred videno, da bosta v letošnjem letu samo dve davčni skupi ni, bodo ostale tri kot v pre teklem letu, le s to razliko, da bodo za kmete višinskih predelov sprejete nekatere omilitve. Občani v nekaterih večjih krajevnih skupnostih pa so razpravljali tudi o predlogu za uvedbo samoprispevka za Investicije v osnovno šolstvo. USPELA JAKIJEVA RAZSTAVA Med pn?inii kupci razstav ljenih del slikarja Jožeta Hor vata — Jakija, ki je prej šnji teden razstavljal v Slo venskih Konjicah, je bil pred sednik glavnega odbora Zdru ženja borcev Slovenije Franc Leskovšek — Luka. Njegove mu zgledu so sledili še pred stavniki delovnih organizacij tn posamezniki, zato je razu mljivo, da je razstavljalec peljal nazaj domov le ma njše število svojih slik. Kaj «i«^«ča samoprispevek Redke so šolske zgradbe v konjiški občini, ki ne bi bile poti-cbne adaptacij, popravil ali dograditev. Pisali smo že o nameri občinske skupščine za predlog razpisa referen duma za uvedbo samopri spevka, ki bi ga naj občani plačevali naslednjih pet let. Po tem predlogu bi v pet letnem obdobju zbrali toliko denarja, da bi mogli urediti vsaj najnujnejše zadeve in tako tudi otrokom konjiške občine omogočiti sodoben in dober pouk. Poglejmo, kak šne so potrebe in možnosti po posameznih krajih: V Konjicah bo treba dogra diti novo osnovno šolo, ki bo poleg učilnice, kabinetov, či stilnice, prostora za pogovore s starši, kuhinje, delavnic in telovadnice imela tudi še ne kaj drugih potrebnih prosto rov. Prav tako bi bilo tu po trebno adaptirati II osnovno šole. ki so jo zgradili 1909. leta in ji odtlej ničesar do dali, spremenili ali popravi li. Učilnice v tej šoli so ves dan zasedene in potemtakem ni nobenih pogojev za uve dbo celodnevnega bivanja otrok v šoli. Zgradba je po trebna temeljite obncve. Podružnična šola v Strani cah je še starejša Nima te lovadnice, niti prostora za tehnični pouk. Nujno bo urediti tudi sanitarije, zame njati pode v učilnicah, pre urediti in opremiti mlečno kuhinjo, prekriti streho in opraviti podobna nujna dela šcla Borisa Vinterja v Zre- čah je sicer nova, toda po trebuje še telovadnico, gara žo za šolski avtobus ter po trebna učila, ki jih je na šo li izredno malo. Podružnica v Gorenju je potrebna manj ših notranjih popravil, prav take tudi šoli na Resniku in Skomarju, ki se ju je lotila lesna goba. V šoli v Špitaliču bo treba- obnoviti strop, fasado, stop nišče, urediti ogrevanje, za menjati nekaj oken in po dobno, kar čaka tudi po družnično šclo v Tepanju. Večja investicija bo gradnja telovadnice za osnovno šolo »Ljubo Šercer« Loče, med tem ko bi v Jerneju eno od sedanjih poslopij preuredili za stanovanje, drugo pa v šolsko stavbo. V Žicah bi mogli preurediti majhno te lovadnico v večjo, urediti pa bi morali tudi vodovod in sa nitarije, pa električno nape ljavo in podobno. Tudi v Zbe- lovem imajo podobne po trebe. Trd oreh .je tudi vitanjska šola, ki pa bi ji vendarle mogli prizidati nov trakt in urediti centralno kurjavo v sedanji zgradbi. Potreb je se veda še več, le da jih ne bo možno rešiti naenkrat. Kaže, da bodo v konjiški občini referendumi že v kratkem. Kako se bodo lju dje odločili, pa je težko reči. Gotovo je samo eno: potre be so tolikšne, da jih občin ska skupščina in delovne or ganizacije same ne bodo zmogle, čeprav bedo nosile levji delež. Denar, ki ga bo do na določenem kraju zbra li, pa bo tam tudi ostal. Zato gre res za odnos do svojih otrok in njihove bodočnosti. I. B. V Slovenskih Konjicah pravzaprav nimajo tržnice. Na neurejenem prostoru pred mostom čez Dravi- njo kak krošnjar sicer kdaj pa kdaj postavi eno ali dve prodajni mizi, toda izbira ni kdo ve kako pestra, še slabše pa je seveda ob deževnih dneh — v takem jeliastala tudi naša fotografija — ko se prodajalci stisnejo pod napušč tamkajšnjega po slopja. (Foto: I. Burnik) KOLIKO SE JIH VOZI? Po podatkih občinske skup ščine je v občini Slov. Ko njice v zasebni lasti nad 700 različnih motornih vozil. 360 je avtomobilov, 300 motorjev, med ostalimi prevoznimi ed- stvi pa je še 50 tovornih av tomobilov in šest traktorjev. Nagrajenci občinske skupščine Na svoji slavnostni seji v počastitev ob činskega praznika je konjiška občin^ska skup ščina podelila prizna nja za dolgoletno pri- , zadevno delo na naj- | različnejših področjih i družbenega življenja | naslednjim tovarišicam s in tovarišem: Antonu I Klokočovniku, Vidu Le- I skovarju, Adiju Marci- i ču, Bertlu Gorjupu, Si- I monu Gajšku, Štefki | Frim, Ivanu Videčniku, p Ivani Vehovec, Juriju ^ Operčkal, Henriku Za- zijalu, Francu Leskov- šku, Dušanu Zidarju, Otu Ravnjaku, Mihaelu Grilu, ing. Francu Dob- niku, Francu Banu, Kar lu Škobemetu, Jožetu Višnerju, Matevžu Lu- heju, Mirku Pučniku, Tonetu Turnšku in Vik- | torju Jeromlu. Enaki 3 priznanji sta dobila tudi Poravnalni svet Loče in Lojze Trste- njak, novinar Večera za objektivno poroča nje o dogajanju na ko njiškem območju. OBISK V OBRATU USNJARSKEGA KOMBINATA KONUS — KOKO Dragoceno postane tu še vrednejše v »Ko-ko«, obratu usnjar skega kombinata »KONUS« v Slovenskih Konjicah je za poslenih kakih 140 ljudi, v glavnem žena. Izpod njihovih spretnih prstov prihaja vsak teden na desetine zapeljivih usnjenih izdelkov, ki v glav nem krasijo garderobo tujih kupcev ali pa tistih domači nov, ki za dober kos obleke radi odštejejo tudi nekaj sta-, rih tisočakov več. Te delav ke dan za dnem obrača jo dragocena krzna, krojijo in šivajo najnovejše plašče in kostime, pa vendar je med njimi le malo takih, ki te svoje izdelke tudi nosijo .. . »Ko-ko« je obrat, ki se je razvijal z neverjetno naglico. Od leta 1952, ko so delali z enim mojstrom, vajencem in pomočnikom, bo verjetno že prihodnje leto na lepem pro storu ob Dravinji stal mode ren obrat usnjene konfekci je, ki bo — tako pričakujejo — svojo lansko milijardo proizvodnje kmalu podvojil. Uresničitvi tega načrta je pri lagojeno tudi vse gospodar jenje. Oh tako lepih proiz vodnih uspehih in dejstvu, da vlada na trgu za usnjeno konfekcijo »Ko-ka« veliko za nimanje — zadnji dan de cembra je bila vsa njihova zaloga gotovih izdelkov en usnjen plašč — bi gotovo lah ko imeli višje osebne dohod ke. Tako pa na primer delav ka, začetnica, dobiva približ- Pri stroju (Foto: L BURNIK) no 56 tisoč dinarjev plače. Toda ves prihranek gre v sklade, ki naj bi omogočili že prihodnje leto začetek grad nje novega obrata, kjer bo moč bolje organizirati proiz vodni postopek, zaradi tega pa tudi več in ceneje proiz vajati. V starih poslovnih prosto rih pa med tem teče proiz vodnja kot doslej. Modni konfekciji — v glavnem žen ski — so zadnji čas pridru žili še izdelavo klobukov, kap in torbic, za kar porabijo ostanke kož. »Vsako leto se kaj novega naučimo,« je de jal obratovoodja tovariš Sko- berne. Tako tu torej ne gre nič v nič, ali vsaj malo. Ve čino svojih izdelkov »Ko-ko« proda tujim kupcem, če ne z neposrednim izvozom — 40 odstotkov — pa s posred nim, saj so tudi pri nas kup ci njihovih modnih plaščev. kostimov, jop in suknjičev v glavnefn tuji turisti, ki lahko te izdelke kupijo v številnih trgovinah po vsej Jugoslaviji. Sicer pa izvažajo v glavnem v Nemčijo, Švico, Italijo, zad nji čas pa tudi na Aljasko. Pravijo, da so najzahtevnejši kupci Italijani, medtem ko z Aljaske zahtevajo bolj kriče če barve, ki verjetno na na šem tržišču ' ne bi doživele prevelikega navdušenja. Pa vendar je težko ostati brez želja ob pogledu na ču dovite komplete iz kože in dijske koze, kombiniranne s krznom kune, elegantne tem ne in svetle dvov>rstne plašče ki jih odlikuje tudi modni ton. Doslej v »Ko-ku« ni so imeli posebej zaposlenega kreatorja, temveč ;e to delo dolga leta odlično opravljala tovarišica škobernetova, ki se bo zdaj bolj posvetila kro jenju. Nova zimska kolekci ja pa bo že delo mlade inžer^; nirke-arhitektke, ki je marsi čemu dodala svežino in du hovitost. Toda delati je treba pri dno. Več kot 70 odstotkov žena, ki so tu zaposlene, je prišlo v tovarno nekvalifici ranih. Zdaj so se priučile in dobro poznajo svoje delo, ki se od drugih konfekcij v marsičem razlikuje. Zaradi tega pride seveda tudi tu do kakih nesporazumov ali za ostritev, toda doslej so jih z dobro voljo in razumom ve dno uredili. Boljši delov ni pogoji v novem obratu pa bodo tej težnji gotovo mogli temeljito pomagati. I. B. URANKAR — 300 KG Na preglednem tekmovanju čianov celjskega težkoatletske- ga kluba je zmagal J. Uran- kar, ki je dvignil 300 kg. Naslednja mesta so zasedli: Glavač 285, M. Urankar 260, Conardi 250, Vasiljevič 215 kg. E. KRANJC SOSED SOSEDU Na meji med dvema občinama Sosedski odnosi se ne ome jujejo samo na hodnik, ki deh dve stanovanji, ali na dvorišče, ki lahko včasih še kako loči dve domačiji tem več tudi veliko širše. In kot vlada med posamezniki nekaj pravil za dobro sožitje, ta ko veljajo tudi, recimo za dve krajevni skupnosti. Prav v teh odnosih pa je včasih veliko nepotrebnih nespora zumov, kršitev pravic na tej ali drugi strani in kot po sledica — veliko slabe volje in slabih sosedskih Oidnosov. Ko se je v krajevni skup nosti v Stranicah pred krat kim nekaj zapletlo okrog od- I mere parcel, so ugotovili, da I teče čez zemljo, ki je bila namenjena za individualne gradnje, električni vod, ki ga je mariborski DES — obrat Slovenska Bistrica — zgradil do ene bližnjih hiš. Čeprav bi to po pravilu morali, ni nihče od predstavnikov te delovne organizacije vprašal krajevne skupnosti, če je lo kacija daljnovoda primerna. Nasprotno, delavcu, ki naj bi si na parceli, po kateri gre daljnovod, postavil hišico, so celo povedali, da lahko dalj novod prestavi — toda na svoje stroške. Tega si ta se veda ne bo privoščil, hišo bo postavil drugje in preki njena bo strnjena vrsta, ki je bila namenjena za indivi dualne hišice. Ta zaplet je bil samo po vod, da smo obiskali pred sednika straniške krajevne skupnosti, šolskega upravite lja, tovariša Sodina. »Pa, da ne boste mislili, dga vam lahko naštejem sa mo slabe primere odnosa do krajevne skupnosti! Poglejte, straniška kraje\'na skupnost leži na meji med konjiško in celjsko občino. Verjemite, da so razlike med obreme nitvami občanov, pa tudi dru gače, med obema občinama velike. In vendar med stra- niško in frankolovsko krajev no skupnostjo ni bilo nikoli prave »meje«. Nasprotno, vsa leta doslej vse pomembnej še zadeve skupno rešujemo. Na primer: za rekonstrukci jo ceste Frankolovo — Ltn- dek, katere del teče tudi po. našem območju, sta prispe vali sredstva tako straniška, kot frankolovska krajevna skupnost in seveda tudi nju ni občani, ki so ponekod od stopili celo del svojih zem ljišč, da bi mogli cesto zgra diti tako kot se spodobi. Zdaj se dogovarjamo za skupno vzdrževanje te poti. Radi bi za to delo zaposlili cestarja, ki bi ga plačevali iz skup nih sredstev. Toda to ni pr vi in edini primer dobrega sodelovanja s krajevno skup nostjo Frankolovo. Tudi ta krat, ko smo se pogovarja li o gradnji vodovoda, so bi li takoj za to, da si vodo napeljemo iz njihovega zajet ja .. .« Primer razumne rešitve sporne zadeve je tudi ugo vor prebivalcev Bukovelj — ki poleg Stranic in Križevca sestavljajo straniško krajev no skupnost — da vse pre več denarja za urejevanje ko munalnih problemov ostaja v Stranicah. Predlagali so, da bi za naselje Bukovelj in okolice ustanovili svojo ki'a- jevno skupnost, saj bi to zmo gli tudi zaradi velikega ra zumevanja tamkajšnjih ljudi za reševanje skupnih potreb. Toda kasneje so se na sestan ku krajevne skupnosti ven darle sporazumeli, da bodo v prihodnjem obdobju raje več denarja porabili za pro bleme bukoveljske;;a območ ja in da bodo tudi v naprej ostali v skupni krajevni skupnosti. Sosed lahko torej sosedu tudi na takem nivoju koristi ali škodi. Zato ni prazna za' hteva, da je krajevno samo upravo treba še kako sp<3- štovati. 1.3. Nogomet ALUMINIJ : CELJE 1:0 v nedeljo je bila v Kidriče vem prijateljska nogometna tekma med domačini, ki so člani druge zvezne lige in enajstorico Celja—Kladivarja ki se je končala s tesno zma go domačinov 1:0. Celjani so prikazali lepo Igro, zato lahko rečemo, da 60 na bližnji spomladanski del republiškega prvenstva od- idčno pripravljen.