NA KRATKO LANI 300 MILIJONOV ZA ŠOLSTVO Lani so za šolstvo v konji­ ški občini — skupno z repu­ bliško dotacijo — potrošili 300 milijonov starih dinarjev. Tolikšen znesek je bil pred­ viden tudi po finančnem na­ črtu. Člani skupščine teme­ ljne izobraževalne skupnosti so se odločili, da malenko­ sten ostanek prenesejo kot dohodek za letošnje leto. To je umestno tembolj, ker je občinska skupščina 'sporoči­ la, naj izobraževalna skup­ nost računa na kakih 5 od­ stotkov manj denarja kot la­ ni. Poleg tega si bo temeljna izobraževalna skupnost letos morala ustvariti tudi svoj rezervni sklad in sicer v zne­ sku dveh odstotkov od red­ nih finančnih sredstev. O svojih dohodkih bo skup­ ščina temeljne izobraževal­ ne skupnosti razpravljala pri­ hodnji mesec, ko se bodo do­ govorili tudi za konkretno do­ deljevanje denarja osnovnim šolam, vzgojno-varsveni usta­ novi, glasbeni šoli, delavski univerzi, pedagoški službi, po­ sebnemu šolstvu in še za ne­ katere druge namene. IZOBRAŽEVANJE KOVINARJEV Pri delavski univerzi v Slo­ venskih Konjicah je vse pri­ pravljeno za začetek preda­ vanj v oddelku poklicne ko­ vinarske šole. V sodelovanju s šolskim industrijsko-kovin- skim centrom iz štor so pri­ pravili program, ki so ga pri­ lagodili .odraslim slušateljem. Po zadnjih podatkih se je v šolo prijavilo 25 kandidatov, od katerih jih je kar 13 iz podjetij »Kostroj« v Slov. Konjicah, pričakujejo pa, da se bodo do konoa februar­ ja, ko bodo s šolo začeli, pri­ javilo še več posameznikov. OLAJŠAVA ZA VIŠINSKE KMETE v nedeljo so bili na -vsem območju konjiške občinske skupščine zbori volivcev, na katerih so občani razpravlja­ li o predlogu odloka o pri­ spevkih tn davkih občanov. Čeprav je bilo sprva pred­ videno, da bosta v letošnjem letu samo dve davčni skupi­ ni, bodo ostale tri kot v pre­ teklem letu, le s to razliko, da bodo za kmete višinskih predelov sprejete nekatere omilitve. Občani v nekaterih večjih krajevnih skupnostih pa so razpravljali tudi o predlogu za uvedbo samoprispevka za Investicije v osnovno šolstvo. USPELA JAKIJEVA RAZSTAVA Med pn?inii kupci razstav­ ljenih del slikarja Jožeta Hor­ vata — Jakija, ki je prej­ šnji teden razstavljal v Slo­ venskih Konjicah, je bil pred­ sednik glavnega odbora Zdru­ ženja borcev Slovenije Franc Leskovšek — Luka. Njegove­ mu zgledu so sledili še pred­ stavniki delovnih organizacij tn posamezniki, zato je razu­ mljivo, da je razstavljalec peljal nazaj domov le ma­ njše število svojih slik. Kaj «i«^«ča samoprispevek Redke so šolske zgradbe v konjiški občini, ki ne bi bile poti-cbne adaptacij, popravil ali dograditev. Pisali smo že o nameri občinske skupščine za predlog razpisa referen duma za uvedbo samopri­ spevka, ki bi ga naj občani plačevali naslednjih pet let. Po tem predlogu bi v pet­ letnem obdobju zbrali toliko denarja, da bi mogli urediti vsaj najnujnejše zadeve in tako tudi otrokom konjiške občine omogočiti sodoben in dober pouk. Poglejmo, kak­ šne so potrebe in možnosti po posameznih krajih: V Konjicah bo treba dogra­ diti novo osnovno šolo, ki bo poleg učilnice, kabinetov, či­ stilnice, prostora za pogovore s starši, kuhinje, delavnic in telovadnice imela tudi še ne­ kaj drugih potrebnih prosto rov. Prav tako bi bilo tu po­ trebno adaptirati II osnovno šole. ki so jo zgradili 1909. leta in ji odtlej ničesar do­ dali, spremenili ali popravi­ li. Učilnice v tej šoli so ves dan zasedene in potemtakem ni nobenih pogojev za uve­ dbo celodnevnega bivanja otrok v šoli. Zgradba je po­ trebna temeljite obncve. Podružnična šola v Strani­ cah je še starejša Nima te­ lovadnice, niti prostora za tehnični pouk. Nujno bo urediti tudi sanitarije, zame­ njati pode v učilnicah, pre­ urediti in opremiti mlečno kuhinjo, prekriti streho in opraviti podobna nujna dela šcla Borisa Vinterja v Zre- čah je sicer nova, toda po­ trebuje še telovadnico, gara­ žo za šolski avtobus ter po­ trebna učila, ki jih je na šo­ li izredno malo. Podružnica v Gorenju je potrebna manj­ ših notranjih popravil, prav take tudi šoli na Resniku in Skomarju, ki se ju je lotila lesna goba. V šoli v Špitaliču bo treba- obnoviti strop, fasado, stop­ nišče, urediti ogrevanje, za­ menjati nekaj oken in po­ dobno, kar čaka tudi po­ družnično šclo v Tepanju. Večja investicija bo gradnja telovadnice za osnovno šolo »Ljubo Šercer« Loče, med­ tem ko bi v Jerneju eno od sedanjih poslopij preuredili za stanovanje, drugo pa v šolsko stavbo. V Žicah bi mogli preurediti majhno te­ lovadnico v večjo, urediti pa bi morali tudi vodovod in sa­ nitarije, pa električno nape­ ljavo in podobno. Tudi v Zbe- lovem imajo podobne po­ trebe. Trd oreh .je tudi vitanjska šola, ki pa bi ji vendarle mogli prizidati nov trakt in urediti centralno kurjavo v sedanji zgradbi. Potreb je se­ veda še več, le da jih ne bo možno rešiti naenkrat. Kaže, da bodo v konjiški občini referendumi že v kratkem. Kako se bodo lju­ dje odločili, pa je težko reči. Gotovo je samo eno: potre­ be so tolikšne, da jih občin­ ska skupščina in delovne or­ ganizacije same ne bodo zmogle, čeprav bedo nosile levji delež. Denar, ki ga bo­ do na določenem kraju zbra­ li, pa bo tam tudi ostal. Zato gre res za odnos do svojih otrok in njihove bodočnosti. I. B. V Slovenskih Konjicah pravzaprav nimajo tržnice. Na neurejenem prostoru pred mostom čez Dravi- njo kak krošnjar sicer kdaj pa kdaj postavi eno ali dve prodajni mizi, toda izbira ni kdo ve kako pestra, še slabše pa je seveda ob deževnih dneh — v takem jeliastala tudi naša fotografija — ko se prodajalci stisnejo pod napušč tamkajšnjega po­ slopja. (Foto: I. Burnik) KOLIKO SE JIH VOZI? Po podatkih občinske skup­ ščine je v občini Slov. Ko­ njice v zasebni lasti nad 700 različnih motornih vozil. 360 je avtomobilov, 300 motorjev, med ostalimi prevoznimi ed- stvi pa je še 50 tovornih av­ tomobilov in šest traktorjev. Nagrajenci občinske skupščine Na svoji slavnostni seji v počastitev ob­ činskega praznika je konjiška občin^ska skup­ ščina podelila prizna­ nja za dolgoletno pri- , zadevno delo na naj- | različnejših področjih i družbenega življenja | naslednjim tovarišicam s in tovarišem: Antonu I Klokočovniku, Vidu Le- I skovarju, Adiju Marci- i ču, Bertlu Gorjupu, Si- I monu Gajšku, Štefki | Frim, Ivanu Videčniku, p Ivani Vehovec, Juriju ^ Operčkal, Henriku Za- zijalu, Francu Leskov- šku, Dušanu Zidarju, Otu Ravnjaku, Mihaelu Grilu, ing. Francu Dob- niku, Francu Banu, Kar­ lu Škobemetu, Jožetu Višnerju, Matevžu Lu- heju, Mirku Pučniku, Tonetu Turnšku in Vik- | torju Jeromlu. Enaki 3 priznanji sta dobila tudi Poravnalni svet Loče in Lojze Trste- njak, novinar Večera za objektivno poroča­ nje o dogajanju na ko­ njiškem območju. OBISK V OBRATU USNJARSKEGA KOMBINATA KONUS — KOKO Dragoceno postane tu še vrednejše v »Ko-ko«, obratu usnjar­ skega kombinata »KONUS« v Slovenskih Konjicah je za­ poslenih kakih 140 ljudi, v glavnem žena. Izpod njihovih spretnih prstov prihaja vsak teden na desetine zapeljivih usnjenih izdelkov, ki v glav­ nem krasijo garderobo tujih kupcev ali pa tistih domači­ nov, ki za dober kos obleke radi odštejejo tudi nekaj sta-, rih tisočakov več. Te delav­ ke dan za dnem obrača­ jo dragocena krzna, krojijo in šivajo najnovejše plašče in kostime, pa vendar je med njimi le malo takih, ki te svoje izdelke tudi nosijo .. . »Ko-ko« je obrat, ki se je razvijal z neverjetno naglico. Od leta 1952, ko so delali z enim mojstrom, vajencem in pomočnikom, bo verjetno že prihodnje leto na lepem pro­ storu ob Dravinji stal mode­ ren obrat usnjene konfekci­ je, ki bo — tako pričakujejo — svojo lansko milijardo proizvodnje kmalu podvojil. Uresničitvi tega načrta je pri­ lagojeno tudi vse gospodar­ jenje. Oh tako lepih proiz­ vodnih uspehih in dejstvu, da vlada na trgu za usnjeno konfekcijo »Ko-ka« veliko za­ nimanje — zadnji dan de­ cembra je bila vsa njihova zaloga gotovih izdelkov en usnjen plašč — bi gotovo lah­ ko imeli višje osebne dohod ke. Tako pa na primer delav­ ka, začetnica, dobiva približ- Pri stroju (Foto: L BURNIK) no 56 tisoč dinarjev plače. Toda ves prihranek gre v sklade, ki naj bi omogočili že prihodnje leto začetek grad­ nje novega obrata, kjer bo moč bolje organizirati proiz­ vodni postopek, zaradi tega pa tudi več in ceneje proiz­ vajati. V starih poslovnih prosto­ rih pa med tem teče proiz­ vodnja kot doslej. Modni konfekciji — v glavnem žen­ ski — so zadnji čas pridru­ žili še izdelavo klobukov, kap in torbic, za kar porabijo ostanke kož. »Vsako leto se kaj novega naučimo,« je de­ jal obratovoodja tovariš Sko- berne. Tako tu torej ne gre nič v nič, ali vsaj malo. Ve­ čino svojih izdelkov »Ko-ko« proda tujim kupcem, če ne z neposrednim izvozom — 40 odstotkov — pa s posred­ nim, saj so tudi pri nas kup­ ci njihovih modnih plaščev. kostimov, jop in suknjičev v glavnefn tuji turisti, ki lahko te izdelke kupijo v številnih trgovinah po vsej Jugoslaviji. Sicer pa izvažajo v glavnem v Nemčijo, Švico, Italijo, zad­ nji čas pa tudi na Aljasko. Pravijo, da so najzahtevnejši kupci Italijani, medtem ko z Aljaske zahtevajo bolj kriče­ če barve, ki verjetno na na­ šem tržišču ' ne bi doživele prevelikega navdušenja. Pa vendar je težko ostati brez želja ob pogledu na ču­ dovite komplete iz kože in­ dijske koze, kombiniranne s krznom kune, elegantne tem­ ne in svetle dvov>rstne plašče ki jih odlikuje tudi modni ton. Doslej v »Ko-ku« ni­ so imeli posebej zaposlenega kreatorja, temveč ;e to delo dolga leta odlično opravljala tovarišica škobernetova, ki se bo zdaj bolj posvetila kro­ jenju. Nova zimska kolekci­ ja pa bo že delo mlade inžer^; nirke-arhitektke, ki je marsi­ čemu dodala svežino in du­ hovitost. Toda delati je treba pri­ dno. Več kot 70 odstotkov žena, ki so tu zaposlene, je prišlo v tovarno nekvalifici­ ranih. Zdaj so se priučile in dobro poznajo svoje delo, ki se od drugih konfekcij v marsičem razlikuje. Zaradi tega pride seveda tudi tu do kakih nesporazumov ali za­ ostritev, toda doslej so jih z dobro voljo in razumom ve­ dno uredili. Boljši delov­ ni pogoji v novem obratu pa bodo tej težnji gotovo mogli temeljito pomagati. I. B. URANKAR — 300 KG Na preglednem tekmovanju čianov celjskega težkoatletske- ga kluba je zmagal J. Uran- kar, ki je dvignil 300 kg. Naslednja mesta so zasedli: Glavač 285, M. Urankar 260, Conardi 250, Vasiljevič 215 kg. E. KRANJC SOSED SOSEDU Na meji med dvema občinama Sosedski odnosi se ne ome­ jujejo samo na hodnik, ki deh dve stanovanji, ali na dvorišče, ki lahko včasih še kako loči dve domačiji tem­ več tudi veliko širše. In kot vlada med posamezniki nekaj pravil za dobro sožitje, ta­ ko veljajo tudi, recimo za dve krajevni skupnosti. Prav v teh odnosih pa je včasih veliko nepotrebnih nespora­ zumov, kršitev pravic na tej ali drugi strani in kot po­ sledica — veliko slabe volje in slabih sosedskih Oidnosov. Ko se je v krajevni skup­ nosti v Stranicah pred krat­ kim nekaj zapletlo okrog od- I mere parcel, so ugotovili, da I teče čez zemljo, ki je bila namenjena za individualne gradnje, električni vod, ki ga je mariborski DES — obrat Slovenska Bistrica — zgradil do ene bližnjih hiš. Čeprav bi to po pravilu morali, ni nihče od predstavnikov te delovne organizacije vprašal krajevne skupnosti, če je lo­ kacija daljnovoda primerna. Nasprotno, delavcu, ki naj bi si na parceli, po kateri gre daljnovod, postavil hišico, so celo povedali, da lahko dalj­ novod prestavi — toda na svoje stroške. Tega si ta se­ veda ne bo privoščil, hišo bo postavil drugje in preki­ njena bo strnjena vrsta, ki je bila namenjena za indivi­ dualne hišice. Ta zaplet je bil samo po­ vod, da smo obiskali pred­ sednika straniške krajevne skupnosti, šolskega upravite­ lja, tovariša Sodina. »Pa, da ne boste mislili, dga vam lahko naštejem sa­ mo slabe primere odnosa do krajevne skupnosti! Poglejte, straniška kraje\'na skupnost leži na meji med konjiško in celjsko občino. Verjemite, da so razlike med obreme­ nitvami občanov, pa tudi dru­ gače, med obema občinama velike. In vendar med stra- niško in frankolovsko krajev­ no skupnostjo ni bilo nikoli prave »meje«. Nasprotno, vsa leta doslej vse pomembnej­ še zadeve skupno rešujemo. Na primer: za rekonstrukci­ jo ceste Frankolovo — Ltn- dek, katere del teče tudi po. našem območju, sta prispe­ vali sredstva tako straniška, kot frankolovska krajevna skupnost in seveda tudi nju­ ni občani, ki so ponekod od­ stopili celo del svojih zem­ ljišč, da bi mogli cesto zgra­ diti tako kot se spodobi. Zdaj se dogovarjamo za skupno vzdrževanje te poti. Radi bi za to delo zaposlili cestarja, ki bi ga plačevali iz skup­ nih sredstev. Toda to ni pr­ vi in edini primer dobrega sodelovanja s krajevno skup­ nostjo Frankolovo. Tudi ta­ krat, ko smo se pogovarja­ li o gradnji vodovoda, so bi­ li takoj za to, da si vodo napeljemo iz njihovega zajet­ ja .. .« Primer razumne rešitve sporne zadeve je tudi ugo­ vor prebivalcev Bukovelj — ki poleg Stranic in Križevca sestavljajo straniško krajev­ no skupnost — da vse pre­ več denarja za urejevanje ko­ munalnih problemov ostaja v Stranicah. Predlagali so, da bi za naselje Bukovelj in okolice ustanovili svojo ki'a- jevno skupnost, saj bi to zmo­ gli tudi zaradi velikega ra­ zumevanja tamkajšnjih ljudi za reševanje skupnih potreb. Toda kasneje so se na sestan­ ku krajevne skupnosti ven­ darle sporazumeli, da bodo v prihodnjem obdobju raje več denarja porabili za pro­ bleme bukoveljske;;a območ­ ja in da bodo tudi v naprej ostali v skupni krajevni skupnosti. Sosed lahko torej sosedu tudi na takem nivoju koristi ali škodi. Zato ni prazna za' hteva, da je krajevno samo­ upravo treba še kako sp<3- štovati. 1.3. Nogomet ALUMINIJ : CELJE 1:0 v nedeljo je bila v Kidriče­ vem prijateljska nogometna tekma med domačini, ki so člani druge zvezne lige in enajstorico Celja—Kladivarja ki se je končala s tesno zma­ go domačinov 1:0. Celjani so prikazali lepo Igro, zato lahko rečemo, da 60 na bližnji spomladanski del republiškega prvenstva od- idčno pripravljen. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana