konoplan
induplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXIX
MAJ 1981
Maj - mesec mladosti
Vse nas vežejo spomini na ®
mladost. Za ene se je mla- •
dost komaj končala, za druge •
je že davna preteklost. Ja, •
eni pa so ravno sedaj mladi, •
kot smo to mi bili nekoč. •
Naša skupnost se je odlo- •
čila, da da maju posebno e
obeležje. Vse do pred dveh •
let smo 25. maja slavili roj- •
stni dan našega voditelja to- •
variša TITA. Pred letom dni e
je prenehalo biti njegovo e
srce, ki se ni ustrašilo živ- q
ljenja v najbolj grozovitih -
vojnih dneh in ne v času, ko je šlo za velike odločitve. Ko pišemo te vrstice, dobivamo vtis, da bi bili preskromni celo, če bi rekli, da je bilo vse njegovo življenje en sam čas velikih odločitev.
Med zgodovinske dogodke mlajše preteklosti štejemo tudi odločitev predsednika TITA, ko je dejal: Po moji smrti naj nadaljuje vodstvo naših svobodnih narodov kolektivni organ. Leto dni za tem, ko smo se objokani po-
slovili od njegovih posvetnih ostankov, smo to načelo že utrdili. Naša pot je nakazana in vodstvo poznano. To načelo pa nas zavezuje hkrati, da nadaljujemo življenje z obujanjem spominov na nekatere priljubljene manifestacije.
TITOVA ŠTAFETA je bila že od nastanka naprej domena mladih. Prav zato so jo že imenovali TITOVA ŠTAFETA — ŠTAFETA MLADO STI. Ideja zanjo nam je danes obveznost in simbol za enotnost, ki ne dela razlike med spoloma ali stanu in ne med narodnostmi SFR Jugoslavije. Stotine in tisoče kilometrov bo prehodila glavna štafeta, ki se ji bodo pridružile krajevne štafete iz odmaknjenih predelov naše domovine. Delavci in študenti, kmeti in vojaki bodo predajali štafeto zvestobe ideje, da smo enotni tudi danes. To enotnost pa je treba negovati, k tej odločitvi smo pozvani vsi. Najtežje naloge oddajamo mladini, ker bo že kmalu dolžna prevzeti vso odgovornost za vodenje in čuvanje sadov naše samoupravne pridobitve in naše svobode.
Na igriščih se bodo vrstili nastopi. V plemenitih merjenjih bodo skušali svoje spretnosti vsi, od cicibanov do starejših, ki si krepijo telo le še z zmerno rekreacijo. Priredili bomo razna tekmovanja, tako kot smo jih vedno. Na njih bodo nastopili le najboljši iz našega okolja. Vsi ostali pa ste vabljeni, da si ta tekmovanja ogledate in tako s svojo prisotnostjo potrdite vaše strinjanje s politiko naše skupnosti.
Ko bodo zagoreli v večernih urah (ali pa so že, op. p.) kresovi, naj se njihovi plameni dvignejo čim višje. Naši kresovi naj simbolizirajo eno od plamenic, ki je s petimi drugimi znak močnega ognja, ki tli in gori v nas kot dokaz volje, da je moč in nepremagljivost samo v enotnosti.
Nosilci Titove štafete v Domžalah 27. aprila (Foto J. Kosmač)
Štafeta mladosti v Domžalah
Na praznik dneva OF, to je 27. 4., je v našo občino prispela Titova štafeta, štafeta mladosti iz ljubljanske regije. Ker je čas njene poti omejen, jo je potrebno povsod hitro sprejeti. Pozdravni govor in kulturni program pa morata biti kratka in jedrnata. Tako je šla štafeta madosti tudi mimo naše DO, kjer smo jo mladinci svečano sprejeli s šopki cvetja in zastavami, ter jo tako varno prenesli do naslednje zasedbe, do DO Slovenijales v Radomljah.
Čeprav ita mesec poteka obletnica Titove smrti, to je 4. 5., bomo mladinci nove Jugoslavije vedno, kot simbol Titove mladine, praznovali in nadaljevali štafeto mladosti, kot štafeto prijateljstva, bratstva in enotnosti Titove Jugoslavije.
Jelka
Bernarda Pavlič nova urednica Konoplana
V aprilu je prišlo v uredništvu Konoplana do kadrovske spremembe. Tovarišico Anico Lajevec je zamenjala Bernarda Pavlič, ki se tako spoprijema z nalogo informatorja kolektiva Induplati Nova urednica je že nekaj let naša sodelavka, z novinarstvom pa še nima izkušenj, zato bo pač treba, pri morebitnih spodrsljajih, zamižati na toliko oči, da bo »kiks« skoraj neopazen. S pomočjo, ki ji jo bomo nudili, bo premagala ledino, ki daje tako lep pridelek, če se le pravilno seje. Zakaj bi ne!
Bernarda ali Nada, kot ji pravijo osebni znanci, dela v skupnih službah v pisarni, kjer se že nekaj let nahaja uredništvo našega glasila (vhod nasproti pisarne šefa komercialnega sektorja ing. Orehka). Kdor bi se želel z urednico pogovoriti po telefonu, naj zavrti notranjo številko 49. Pri njej boste v prihodnje oddajali tudi vaše prispevke, objave ali rešitve
za križanke, katere bomo tudi občasno objavljali.
Zato, ker opravlja Bernarda še delo tajnika samoupravnih organov, se bo kmalu spoznala s problematiko vsakdanjega življenja v naši delovni organizaciji. Že sedaj pa ji lahko zaupamo vse zadeve okrog delovanja naših mladinskih organizacij, ker je že od vsega začetka v vodstvu izvršilnega sekretariata mladinske organizacije Induplati.
Pri zamenjavi ne gre pozabiti na veliko delo, katerega je do marca letos opravljala urednica Anica Lajevec. Urejanje Konoplana je prevzela, ko ni bilo časa za premislek. Naloge se je lotila podkovana z izkušnjo, ki si jo je pridobila že v prejšnjih letih. Pri njenem delu se je to pokazalo, saj je bilo delo vzorno opravljeno. Težave z dopisniki so že stara zadeva. Tudi tovarišica Lajevčeva ni bila brez njih, zato je prišla večina člankov in komentarjev izpod njenega peresa. Z njej lastno domiselnostjo je opisovala življenje v naših tozdih oziroma z vidika delovne organizacije kot celote.
Naj s tem zaključim to prijetno nalogo, ki mi jo je dal uredniški odbor, da se na tem mestu dosedanji urednici, tovarišici Anici Lajevec, zahvalim za urejanje Konoplana v zadnjem času. Zahvala pa naj bo njej in njenim dopisnikom obenem vabilo, da se tudi v prihodnje oglasijo s svojimi prispevki, ki jih bomo radi objavili.
Otmar Lipovšek
Plan dela KOOS za lelo 11
Pripravil Janez Hafner
Program dela naj obsega predvsem nadaljevanje začetih akcij. Najprej je pred nami akcija NNNP, ki jo moramo brezhibno izpeljati do kraja.
Na konferenci smo 24. 4. 1981 obravnavali tudi predlog za povišanje prispevka za tovariško pomoč.
Sproti bomo morali izvajati tudi akcijske programe občinskega sin-
dikalnega sveta, pri tem je osnovna naloga spremljati že začete akcije, o katerih smo že uvodoma govorili. Prednostna naloga pa je v uresničevanju stabilizacijskih programov in izboljšanju proizvodnega procesa. Za učinkovitost pri tem je potrebno delo načrtovati, optimalno izkoriščati delovni čas, boljše izkoristiti surovine in energijo ter izboljšanje delovnih pogojev in medsebojnih odnosov.
Propaganda teče naprej
Prihajamo v drugo trimesečje leta 1981, ki je v ekonomskem smislu gotovo eno najboj zapletenih v povojnem obdobju. To je leto političnih kriz, vojnih žarišč, energetskih problemov, pomanjkanja hrane, naftnih kriz itd.
Vse to so viri inflacije, predvsem pa zviševanja cen, ker se reke denarja zlivajo v uničevanje namesto v izboljševanje življenjske ravni človeštva.
Poleg zapletenega mednarodnega položaja smo priče tudi domačim problemom. Pomanjkanje deviz, neredna preskrba s surovinami in reprodukcijskim materialom, skoki cen, vse to ustvarja določene motnje na tržišču, še posebno v načrtovanju in uspešnosti prodaje. Vemo, da je eden osnovnih elementov za uspešnost prodaje stalna prisotnost izdelka na tržišču, prav ta element pa je v zadnjem času mnogokrat porušen.
Vse te probleme občuti tudi ekonomska propaganda. Mnoge OZD ne vedo, ali bi izvajale propagando ali ne. Dosti je takih, ki propagirajo določen izdelek, čeprav ga trenutno ni. Seveda je tudi mnogo takih, ki menijo, da lahko tudi brez propagande prodajajo svoje izdelke. Splošna ugotovitev pa je, da je kljub zapletom na tržišču treba obdržati dobro ime, solidnost, spomniti na kvaliteto, informirati in zato tudi v teh, kar preveč razgibanih ekonomskih razmerah, teče propaganda naprej.
Glede na izkušnje lanskega leta in glede na analizo učinkov propagande smo poizkušali za predlog plana propagande izbrati tiste medije, za katere smo ugotovili, da so najbolj odzivni za naš asor-timan. V sestavi plana ekonomske propagande so vključene tudi akcije pospeševanja prodaje.
Sejmi ostanejo v istem obsegu kot v letu 1980 razen beograjski Medjunarodni sajam namještaja i unutrašnje dekoracije, ki smo ga uvrstili v naš program sejmov zaradi prodaje pohištvenih tkanin in zaradi boljših stikov s podjetji, ki opremljajo poslovne stavbe in hotele.
Posebne reklamne akcije:
— sodelovanje z Republiško konferenco zveze tabornikov,
— Planinska zveza Slovenije, odbor za visokogorski alpinizem in Planinska zveza Slovenije, alpinistična odseka planinskih društev občine Domžale — pogodbi o sodelovanju naj bi nam zagotavljali sodelovanje pri kreiranju izdelkov za alpinizem in pravico do uporabljanja njihovih dosežkov v re-klamno^propagandne namene.
Nadaljevanje na 3. strani
Sklepi delavskih svetov in zborov delavcev
V aprilu so imeli delavski sveti sestanke po naslednjem razporedu:
15. 4. DS DSSS in DS TOZD Proizvodnja,
16. 4. DS TOZD Konfekcija in DS DO,
17. in 24. 4. Zbor delavcev tozda Restavracija,
23. 4. Zbor delavcev v tozdu Maloprodaja,
23. in 24. 4. Zbori delavcev v OE,
29. 4. Skupna seja DS TOZD in DSSS.
Vse seje so imele obširne dnevne rede, pomembnejše zadeve, katere so pri tem obravnavali, pa so:
Pravilniki in sporazumi
— pravilnik o stroških in izdatkih,
— pravilnik o varstvu pred požarom,
— seznam varovalne opreme za vse delavce na različnih delih in nalogah,
— pravilnik o oblikovanju cen in cenikov tozd,
— sporazum o koriščenju objektov za rekreacijo,
— samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino (S1SEOT) o merilih, pogojih, načinih in postopkih za doseganje dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985,
— SIS o urejanju medsebojnih
PROPAGANDA TEČE NAPREJ
Nadaljevanje z 2. strani Od TV oddaj smo izbrali 5-mi-nutne oddaje, zaradi ustrezne odmevnosti in informiranosti.
Radijske reportaže Radia Ljubljana in zvočni signali so naleteli na velik odziv, zato smo jih planit rali tudi v letu 1981, medtem ko smo od ostalih radijskih postaj planirali le tiste, kjer naši izdelki nimajo ustreznega plasmana in jih TV oddaje ne pokrivajo.
Vzorci so planirani višje zaradi ugotovitve, da so naši kupci dobivali do sedaj premalo kolekcij. Med vzorce pa spadajo tudi vsi razstavni eksponati, ki se bodo po uporabi razrezali v kolekcije.
Intenzivnost plasmana konkurenčnih DO, ki imajo dokaj dobro tehnično opremljenost in tudi močno reklamo, nam narekuje, da mi spričo novega in zelo širokega asor-timana ter relativno visokih cen, močno posežemo na trg z raziskavo poti prodaje, z intenzivnim informiranjem naših kupcev, da bi lahko pravočasno in učinkovito dosegli planirano realizacijo, ito pa lahko dosežemo, če bomo lahko realizirali tudi naš plan ekonomske propagande.
Marinka Hribernik
razmerij in povezovanje v skupnost združenega dela pri razvoju proizvodnje in porabe premoga v SRS v obdobju 1981—1985,
— SIS o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Trebnje.
Investicije
TOZD Proizvodnja:
— odobrijo se sredstva za izdelavo tlaka v skladišču v vrednosti
58.000 din;
— odobrijo se sredstva za adaptacijo nekdanjega obrata za izdelavo kovinskih konstrukcij v skladišče pomošnih materialov in zaves v vrednosti 125.000 din;
— odobrijo sc sredstva za nakup kombi-avtomobila znamke IMV v vrednosti 200.000 din;
— odobrijo se sredstva za stroške premestitve deponije za smeti na primernejše mesto v znesku
228.000 din;
— odobrijo se sredstva za nakup vozila znamke IMV R4 TRS v znesku 157.000 din;
— odobri se predlog za enkratno odplačilo dolga tovarni TTM Zagreb v znesku 1,635.000 din.
TOZD Konfekcija:
— odobrijo se sredstva za podražitev adaptacijskih del v Mokronogu v višini 370.000 din;
— odobri se nakup 10 strojev gottschalk v znesku 250.000 din;
— odobri se nakup 2 šivalnih
strojev bagat v višini 240.000 din;
— odobri se nakup enega varilnega stroja za varjenje aluminija v znesku 130.000 din;
— odobrijo se sredstva za nakup kombi-avtomobila (furgon, nosilnosti 2 t) v vrednosti 420.000 din.
Nabavljanje odobrenih osnovnih sredstev bo teklo postopoma glede na razpoložljiva sredstva.
Razno
— Obravnava SS s kupci;
— sklene se pogodba o kolektivnem zavarovanju za naslednjo zavarovalno vsoto:
za osebe — 300.000 din
za stvari — 90.000 din
— premija 105.037,00 din.
Prošnje
— Društvu upokojencev iz Moravč se odobrijo sredstva za ureditev njihovega doma (zavese 2. in 3. klase v vrednosti 2.000 din — TOZD Konfekcija;
— zavrne se prošnja šole v Črnem grabnu za denarno pomoč za organizacijo šole v naravi — TOZD Proizvodnja;
—- zavrne se prošnja za podporno članstvo Partizanskega pevskega zbora Ljubljana — TOZD Proizvodnja;
— zavrne se prošnja za denarno pomoč pri gradnji doma paraplegikov — TOZD Proizvodnja.
Tkanine skladiščimo po veznem hodniku in drugod po oplemenitil-nici. Seveda povzroča tak način skladiščenja nevšečnosti in težave. Točno vodenje evidence je skoraj nemogoče. Pri inventurah smo imeli zaradi tega precej težav. Skladovnice tkanin ovirajo v veznem hodniku normalen transport. Jasno je, da se tkanine ob takih pogojih tudi umažejo in poškodujejo.
Da bi rešili vse naštete probleme, smo se odločili, da preuredimo oziroma obnovimo skladiščno lopo poleg jedilnice. Obnovili smo tlak, toplotno izolirali stene in strop, obnovili smo tudi električne instalacije in drugo.
Tako smo iz neurejenih prostorov, v katerih se je nahajal predvsem odpadni material, pridobili 208 m2 urejenega skladiščnega prostora.
Poročilo iz obrata
KONFEKCIJA
Že nekaj časa iz našega obrata ni bilo novic, mogoče zato, ker se nam, ki tukaj delamo, zdijo dogodki tako vsakdanji, tekoči, nespremenjeni. Težave, s katerimi se srečujemo, so včasih večje včasih manjše, pač take kot jih imajo skoraj vsi delavci v teh stabilizacijskih dnevih in tudi o njih ni kaj pisati, saj jih dosti beremo v dnevnem časopisju in gledamo po televiziji. Tako je kar nekaj časa bil molk s strani Konfekcije in se je v tem času le nabralo nekaj zanimivih podatkov.
Kot je bilo že v prejšnjih številkah Konoplana objavljeno, šivamo šotore za nemško firmo Gottschalk. Skupno smo se dogovorili za dobavo 16.875 kom. šotorov. Z drugimi besedami — to je kompletna Gottschalkova proizvodnja turističnih šotorov, sam v svojih obratih pa izdeluje le prigrade za avto-prikolice.
Če primerjamo lansko izdelano količino 7.145 kom. z letošnjo, vidimo, da je to kar več kot enkratno povečanje, katero preraste možnosti in kapacitete enega obrata. Zato, razen obrata v Mokronogu, konfekcioniramo te šotore še v obratu Radomlje. Skupaj smo do sedaj odpremili 12.200 kom. šotorov. Pri tem smo si prizadevali narediti čim bolj kvalitetno, pri čemer pa moram omeniti, da je bilo tudi nekaj proizvodnih napak na šotorih, katere smo morali izločiti. Za te napake je velikokrat kriva časovna stiska — rok, ko je treba šotore odposlati in ko grej o le bežno skozi kontrolo.
Šotori so v glavnem veliki, družinski za 4—5 oseb, z dvema spalnicama in merijo nekako v povprečju 4 x 4 m. Manjša količina so šotori predvideni za kampiranje dveh oseb — so lahki in zavzemajo malo prostora ter so tako zelo primerni za kampiste, ki potujejo z motociklom.
Ker se ta veliki posel počasi pomika proti koncu, bi ga rada osvetlila s finančne strani. Z vloženim delom in soudeleženim materialom bomo zaslužili okrog 825.00 US $, kar predstavlja več kot polovico našega skupnega izvoza na konvertibilno področje. 65 % te vrednosti bomo lahko uporabili za nakup potrebnih barvil, apretur, rezervnih delov in podobno.
Posrednik pri celotnem poslovanju je Unitex iz Ljubljane, katero opravi vse formalnosti okoli začasnega uvoza nemškega blaga in potem še okrog odpreme šotorov.
Če pa pogledamo to medsebojno sodelovanje še z druge — nefinančne — strani, torej čisto tehnične strani, lahko kaj hitro ugotovimo.
Šotor za kupca v tujini
da smo tudi na tem področju pridobili nekaj novega — pridobili smo nov pogled in pristop k šotorom, časom, krojenju, pridobili smo nov odnos do vseh teh parametrov. Sigurno je, da se govori tudi zunaj našega tozda (Konfekcija) o visokih nemških normah. Omenjene so bile tudi v prejšnji številki Konoplana, zato mislim, da je umestno na tem mestu povedati nekaj besed glede tega oziroma teh. Res so časi za izdelovanje posameznih faz in sorazmerno temu celotnega šotora, krajši od časov, katerih smo bili vajeni pri naših šotorih. Na začetku posla smo se tega zavedali, ravno tako, da naši ljudje in stroji še niso na tej ravni, da bi to dosegli. Zato smo nemške norme
zmanjšali oziroma izdelovalne čase povečali za 3011 „, kar pa ni malo. Kljub temu so bili potrebni še razgovori, dokazovanja, da je to izvedljivo. Tukaj namreč gre za nov
odnos do dela, nov način prijemanja, teorijo dolgih šivov. Danes
lahko rečem, da je veliki večini
šivilj uspelo doseči, nekaterim tudi preseči te čase. Zavedati se moramo, da so to časi, katere bomo morali slej ali prej upoštevati, v kolikor bomo hoteli ostati konkurenčni in preživljati sami sebe.
V tem sodelovanju smo spoznali evropske standarde glede odpadkov, ta je 2%; zelo malo vendar ga moramo upoštevati in s tem materialom shajati, če hočemo izdelati želj eno količino šotorov. Bili so tudi primeri, ko smo posamezno s škarjami krojili del po del, da bo odpadek manjši oziroma da sploh pridemo »skoz«.
Zanimiv je tudi njihov način krojenja. Šablone ne izdelujejo v takem smislu, kot jih poznamo mi. Imajo poseben velik kroj na lepljivem papirju, katerega s primerno toplim likalnikom zalikajo na določeno število plasti (recimo 50), potem krojijo papir in blago skupaj. Na ta način smo krojili tudi mi, tam, kjer nam je to dopuščala širina blaga. Ti kroji so narejeni za širino 175 cm. Delo je enostavno, točno in so naše krojilje rade krojile na tak način.
Kot sem že omenila, se posel počasi izteka (še en mesec), potem nas čakajo izdelava turističnih šotorov in prigrad in nas že kar skrbi, ker je do kopalne sezone ostalo še zelo malo časa, ne bi pa hoteli razočarati naših kupcev, ki radi kupijo naše proizvode.
Gordana Gardaševič
Kondenčne
vode
V tehnološke namene, kot toplotni medij, uporabljamo tehnološko paro, ki jo proizvajamo v naši kotlarni in po cevovodih vodimo do porabnikov.
Grelno telo ima nalogo, da odda sprejeto toploto okolici. Ta okolica je lahko voda ali zrak. No, takih porabnikov je veliko, od raznih izvedb radiatorjev v sušilnih pečeh do cevnih toplinskih izmenjevalcev, ki so potopljeni v vodo. To so indirektni porabniki. Imamo tudi direktne porabnike, ko s paro direktno ogrevamo vodo.
Pri indirektnih porabnikih potiska para skozi notrajnost na stene toplotnega izmenjevalca, ki oddaja toploto, preko zunanjih sten, okolici. Izmenjevanje toplote je tem intenzivnejše, čim večja je temperaturna razlika med paro in okolico.
Para, ki ima višjo temperaturo, ima tudi večji pritisk! Pri oddajanju toplote s pare, pada pritisk in s tem tudi para vodeni. Taki vodeni pari, ki je oddala večji del svoje akumulirane toplote pravimo kon-denc — oziroma kondenčna voda.
Kondenčna voda odteka po kon-denčnem vodu nazaj v kotlarno v zbirno kondenčno posodo, ki jo s tlačno črpalko ponovno potiskamo v kotel.
Kondenčna voda je izredno agresivna in povzroča velike težave pri vzdrževanju, ker topi kondenčne cevovode. Kadar pride kondenčna voda v stik z zrakom, se zasiči s kisikom. Prav ta sprejeti kisik ustvarja s kondenčno vodo ogljikovo kislino, le ta topi kovino (oziroma cevovode). Razstopljeni kovinski deli in ostale netopne primesi se usedejo v zbirni kondenčni posodi in samem kotlu v kotlarni kot rdeče anodno blato. V kolikor se nabere blato v debelejših slojih v kotlovskih ceveh, tem slabši je izkoristek kotla in nevarnost večjih poškodb samega ogrevnega sistema v kotlu.
Taka okvara bi lahko povzročila uničenje kotla! Zato je nujno, da napoj ni kotlovski vodi dodajamo aditive in na ta način preprečujemo tvorbo kisline oziroma zmanjšujemo možnost agresivnosti vode. Težava je v tem, da so kemikalije za dodajanje uvožene in da je v letošnjem letu izredno motena nabava.
Prav iz opisanih vzrokov bi morali menjati celotni kondenčni vod. V zimskem času je bilo več okvar prav na teh vodih.
PREDLOG: Kondenčno vodo, ki se zbira v zbirni posodi iz barvarne nad Mlinščico, bi povezali s črpalko in vodom do kotlarne, kar bi bil velik prihranek na energiji in mehki vodi.
M. Slapšak
Novo vodstvo 00 ZSMS Induplati
V januarju smo imeli mladinci programsko volilno konferenco. Od povabljenih gostov se je konference udeležil le tovariš Vinko Kurzvveil, predstavnik 00 ZKS.
Novo vodstvo naše mladinske organizacije sestavljajo:
Lado Narobe, predsednik Jelka Urbanija, tajnica Irma Krajšek, blagajničarka Nadzorni odbor: Janez Cerar,
Zvone Kuhar in Viktor Marinšek, člani predsedstva so: iz tkalnice — Lado Narobe, Janez Cerar in Brane Peterka,
iz predilnice — Jelka Urbanija, iz oplemeni tilnice — Jelena Pa-vaševič in Milica Pirc, iz prodajalne — Irma Krajšek, iz pripravljalnice — Alojz Prša, iz vzdrževanja — Viktor Marinšek,
iz skupnih služb — Majda Šoštarič ter iz
konfekcije v Radomljah — Marinka Lavtar, Silva Cunk in Andreja Pergovnik.
Ob tej priliki se želim zahvaliti vsem mladincem, ki so v prejšnjih letih delovali v mladinski organizaciji, posebej Tatjani Štefan, ki je več let vodila blagajniške posle.
Jelka
Pripis uredništva
Novemu vodstvu iskreno čestitamo k izvolitvi (čeprav z nekaj zamude) in želimo čimveč uspehov pri delu. Upamo tudi, da bomo dobivali redno poročilo o delu mladincev. To bomo objavili na »vaši strani« v Konoplanu.
Lahko bi bilo hujše!
Naši sodelavki, tovarišici Tončka HREN in Štefka JUHANT sta 28. marca letos, ob 6. uri zjutraj zapuščali delovni mesti v tkalnici. Ko je tovarišica Juhantova izklopila električni tok je nastal kratek stik v električni napeljavi. Kapljica staljene kovine je padla pod tkalski stroj in zanetila ogenj. Hitro sta stekli po gasilne aparate in požar pogasili.
Tončka in Štefka sta dolgoletni delavki v tkalnici in sta znali pravilno ukrepati v danem primeru. Bili sta poučeni, kako je treba uporabljati in rokovati z gasilnimi aparati.
ZAVEDAJMO SE, da sta rešili našo in družbeno imovino, zato smo jima dolžni izreči posebno zahvalo.
Drago Mrdženovič
Ali pijemo zastrupljeno vodo?
Sredi marca sem po radiu slišala obvestilo, da je treba vodo, iz vodovoda v Nožicah, Homcu, Preserjah in Zg. Jaršah, pred uporabo prekuhati. Verjetno mnogi obvestila niste slišali in so vas na to opozorili sosedje ali pa tudi to ne in ste vodo neprekuhano mirno pili. Kakorkoli že, nevarnost zastrupitve z vodo je sedaj za nami. Podatki, ki sem jih dobila na Komunalnem podjetju v Domžalah in Zavodu za zdravstveno varstvo, pa vas bodo verjetno vseeno zanimali.
Komunalno podjetje Domžale pošilja vzorce pitne vode iz vodnjakov enkrat tedensko za bakteriološke preiskave in dvakrat letno v kemično analizo na Zavod SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani. Na nenavaden okus ter vonj vode sredi marca je opozoril uporabnik iz Homca. Sanitarni inšpektor je vzorec vode iz vodnjaka pod Homškim hribom poslal v analizo. Rezultat analize je bil, da voda ne vsebuje bakterij, da pa je kemično neprimerna, ker ima preseženo dovoljeno koncentracijo nitritov, stopnjo obarvanosti in ima vonj po zatohlem. Po pravilniku, ki ga predpisuje Zvezni komite za delo, zdravstveno in socialno varstvo, in je izšel v Uradnem listu SFRJ v februarju 1980, je dovoljena koncentracija nitritov 0,005 mg/l. Vzorec je vseboval 0,08 mg/l. (količina izražena v mg dušika). Koncentracija dušika je bila precej višja od dovoljene, vendar pa ne tako visoka, da bi lahko ogrožala zdravje. Smrtnonosna količina zaužitih nitritov je precej višja, 4—8 g. V rezervoar pitne vode s kapaciteto 200 m3 bi morali stresti 800 kg nitrita, da bi pri zaužitju 1 litra vode nastopila smrt. Znaki zastrupitve z nitriti so: slabost, glavobol, krči, razširjene zenice, modrozelenkasto obarvane ustnice. Bolnika zdravimo z izpiranjem želodca z raztopino natrijevega sulfida. Vendar, ta terapija, le zaradi uživanja pitne vode, prav gotovo ne bo potrebna.
Vodovodni sistem Preserje je bil zgrajen v letih 1957 do 1960. Zgrajena sta bila dva vodnjaka, eden južno od Homca globine 40 m, drugi pa v Nožicah globine 5 m.
Pri gradnji drugega so graditelji naleteli na živo skalo in zato prenehali z nadaljnjim delom. Kapaciteta tega vodnjaka je majhna, le 200 m3 vode na dan. Zajema zgornji vodonosni sloj, zato je možnost kontaminacije velika. Tako se je lahko zgodilo, da sta dva obrtnika, pri pra-znitvi embalaže za kemikalije nad vodonosnim slojem, kontaminirala pitno vodo. Začasno so morali prenehati z distribucijo vode iz tega črpališča. Vodonosni sloj izpirajo in vodo spuščajo v kanalizacijo, manjkajočo pitno vodo pa nadomeščajo z vodo iz Kamnika.
Rast prebivalstva na področju Nožič, Homca, Preserij in Zg. Jarš, od izgradnje vodnjaka do danes, za 60 % ter višji življenjski standard iz leta v leto stopnjujeta potrošnjo vode. Zato Komunalno podjetje Domžale skupaj s Krajevnima skupnostima Preserje in Homec-Nožice in Samoupravno komunalno interesno skupnostjo Domžale načrtuje gradnjo dodatnega črpališča nad tovarno LEK.
Pred leti sem bila v deželi, kjer prodajajo pitno vodo v pollitrskih steklenicah za ceno, ki jo ima pri nas mineralna voda. Zaradi dolge vožnje in strašne vročine me je, ko sem stopila v zatohlo hotelsko sobo, obšla slabost. Osvežilo bi me nekaj požirkov hladne vode. A voda iz mešalne baterije v kopalnici poleg sobe je bila primerna le za umivanje. Tako sem nemočna obležala na postelji, dokler me niso pogrešili moji sopotniki.
Srečni smo lahko, da imamo dovolj pitne vode in vsak po svojih močeh moramo prispevati, da bo tako tudi v prihodnje. V sušnih obdobjih in v posebnih primerih, kot je bil ta v marcu, ko so morali blokirati vodnjak, pa prisluhnimo obvestilom o pomanjkanju vode in omejimo zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in popravimo kotličke za vodo v straniščih. Prihranili bomo kakšen dinar, predvsem pa omilili padec delovnega pritiska v cevovodih in voda bo tako pritekla tudi do uporabnikov v višjih stanovanjskih nadstropjih.
Zdenka SELIŠKAR
ZAKLJUČKI ANKETE V PRODAJALNI V BEOGRAU OD 15. DECEMBRA 1980 DO 31. JANUARJA 1981
Anketo je izpolnil 101 anketiranec, vprašanja in odgovori pa so bili naslednji:
1. Kje ste izvedeli za prodajalno Induplati?
a) v Praktični ženi 14 anketirancev 14 %
b) v dnevnem časopisju 4 anketiranci 4%
c) od znancev 60 anketirancev 59 %
d) na drugi način: slučajno, preko radia, televizije,
kot tekstilcu mi je poznana
vaša firma 23 %
2. Ali vam je že od preje poznana delovna organizacija Induplati?
a) da 62 anketirancev 61 %
b) ne 39 anketirancev 39 %
3. Ali ste zadovoljni z izbiro?
a) da zelo 91 anketirancev 90 %
b) normalno 10 anketirancev 10 %
c) nisem zadovoljen (zadovoljna) zaradi: —
4. Kako so vam všeč najnovejši deseni tiskanih zaves?
zelo so mi všeč lepi so, vendar so dragi cvetni deseni mi niso všeč niso mi všeč
čim manj pisane, temnejše barve niso mi všeč, ker so zelene osebno so mi bolj všeč enobarvne niso mi všeč izraziti, vsiljivi modeli deseni bi bili lahko manjši na to vprašanje ni odgovorilo
5. Ali ste zadovoljni z uslugo v trgovini?
Z uslugo v trgovini so vsi anketiranci izredno zadovoljni.
6. Ali imate v svojem stanovanju izdelke Induplati?
a) da 75 anketirancev 74 %
b) ne 26 anketirancev 26 %
7. Ce jih imate, ali ste z njimi zadovoljni?
a) da 74 anketirancev 73 %
b) ne (zakaj ne) 1 anketiranec 1 %
26 anketirancev na to vprašanje ni odgovorilo
8. Katere so po vašem mišljenju pomanjkljivosti v asortimanu?
— ni pomanjkljivosti
— praktične zavese za kuhinje, ki se lahko vzdržujejo
— več okroglih prtov
— tanjši materiali za zavese
— več barv
— temnejše barve zaves
— okrasni trakovi
— mogoče bi bil asortiman lahko večji
— pogrešam modro in roza barvo
Za prodajalno je večina anketirancev izvedela od znancev, iz česar lahko sklepamo, da je bila dosedanja propaganda ali usmerjena na nepravilne medije ali premalo intenzivna.
Anketiranci povečini poznajo delovno organizacijo in njene izdelke, katerih lastnosti so pozitivno ocenili. S postrežbo in odnosom v prodajalni so bili zadovoljni vsi anketiranci. Med navedenimi pomanjkljivostmi v asortimanu je širina asorti-mana, povpraševanje po okroglih prtih in zavesah za kuhinje.
74 anketirancev 1 anketiranec
1 anketiranec 7 anketirancev
2 anketiranca
1 anketiranec
2 anketiranca 1 anketiranec 1 anketiranec
11 anketirancev
Na tisoč neumnih pride en modrec in trije, ki se imajo za pametne
Grški pregovor
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, kar ne delamo
Voltaire
0 delu disciplinske komisije
Ko mi je bilo naloženo, da napišem nekaj o delu disciplinske komisije, mi je bilo zelo težko. Besede kar niso hotele na dan. Mislim, da je to nehvaležna tema. Za mnoge izmed nas je tema nezanimiva le toliko časa, dokler niso prizadeti.
Predsednik disciplinske komisije sem od lanskega leta. Komisija zaseda v senatu petih članov, od katerih je eden »zunanji«, to se pravi iz nevtralnega področja in je njegova ocena nepristranska. Do sedaj smo bili člani senata dokaj enotni in ni prihajalo do nesoglasij v izrekanju disciplinskih ukrepov. Vseskozi nam pri delu pomaga Vinko Vodnik.
Naša komisija ima zadnje čase veliko dela. Vse preveč je postopkov, katere moramo obravnavati. Zakaj? Vsem skupaj manjka samo-vzgoje in občutek odgovornosti. Vse prevečkrat nekateri med nami segajo po alkoholu v delovnem času. Opijajo se do take mere, da niso sposobni za delo. Nadrejenemu pa ne preostane nič drugega, kot da ga »da na disciplinsko«. Joj, kako so nesramni, si marsikdo misli. A o posledicah in možnostih za nesrečo nihče niti ne pomisli. Ko pa sedijo pred našim senatom, se nekateri obnašajo, kot bi jim bili mi krivi, da so tam. Ali je to res potrebno? Nekaterim v našem kolektivu je tudi vseeno, če naredijo »plavega«. Eden gor ali dol, si mislijo. Mislim, da je tako neodgovornost potrebno obsojati. Kaj bi bilo, ko bi vsi tako delali? Bila bi prava anarhija. Saj ne bi bilo mogoče organizirati proizvodnjo. Še sreča, da je takih prestopnikov le manjše število. Žal pa so ti mladi, kot pravimo, naš up. Ne zavedajo se namreč, da taki prestopki pripeljejo tako daleč, da morajo zapustiti podjetje. Če bi se naša komisija še bolj dosledno držala predpisov, bi bil že marsikdo lahko izločen iz naše delovne sredine. A kaj, tudi mi smo ljudje. Običajno upoštevamo tudi socialni položaj kršitelja. Kriteriji bodo v sedanji situaciji vse strožji. Poostrili se bodo tudi na področju kajenja. Vse preveč kadilcev kadi, kjer se že bodi. Nihče ne pomisli, da lahko odvržen ogorek povzroči veliko materialno škodo, katero se ne da tako hitro nadomestiti. Zato ne bodite presenečeni, če se boste zaradi take »malenkosti« znašli pred nami.
Tudi fizično obračunavanje ni primerno za v tovarno. Malo več samoobvladovanja bi že morali imeti. Res, žalostno je, da se tega poslužujejo ženske. Ali res ne gre drugače? Včasih bi bilo bolje kaj spregledati in se obrniti proč, kot pa stvar pogrevati toliko časa, da pride do pretepa, ki ni primeren način za reševanja medsebojnih nesoglasij.
Nadaljevanje na 7. strani
Delo IO KOOS v preteklem letu
Izvršni odbor Konference osnovnih organizacij sindikata se je sestajal 1—2 krat mesečno in je na svojih sestankih obravnaval tekočo problematiko.
Po Konferenci osnovnih organizacij 12. 4. 1980 smo v spomladanskem obdobju najprej obravnavali trimesečno poslovanje. Pri obravnavi poslovanja je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za nedoseganje planskih rezultatov slaba preskrba z osnovnim in pomožnim materialom. Vseskozi nam je namreč primanjkovalo vlaken, preje, barv in kemikalij. Te težave so nas spremljale skozi vse leto.
Seznanjeni smo bili tudi z vsebino pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o obveznosti in odgovornostih delavcev in pravilnikom o varstvu pri delu. Sodelovali smo pri obravnavi statutov TOZD, DSSS in DO.
IO KOOS je na svojem sestanku 14. 5. 1980 obravnaval problem delovanja obratne ambulante.
IO KOOS je imenoval komisijo, katera je obravnavala razpored koriščenja kapacitet v domu v Umagu.
Podali smo predloge za skupne komisije delavskega sveta DO in
potrdili predsednika izvršnega sveta občine Domžale tovariša Hermana Breznika.
V okviru praznovanja tovarniškega praznika — 17. septembra, je bil 10 KOOS organizator športnega tekmovanja troboj Induplati, Dekorativna in Svilanit.
Tako kot vsako leto so naši predstavniki spremljali upokojence na izlet v Kumrovec.
IO KOOS je obravnaval predlog, katerega je izoblikovala stanovanjska komisija, in sicer za dodelitev dodatnih kreditov 6 prosilcem. Potrdili smo tudi sklep komisije, ki se nanaša na vračanje posojil.
Občinski sindikalni svet nam je poslal v obravnavo sporazum o novoletnem praznovanju, h katerem pa nismo pristopili zaradi pomanjkanja sredstev.
V jesenskem obdobju so nas obiskali člani odbora za LO in DS oz. predstavniki predsedstva OS ZSS in člani komiteja za LO in DS pri OK ZKS, ter član predsedstva OK ZSMS. Namen obiska je bil večstranski. V razpravi med predstavniki naše delovne organizacije in gosti smo se veliko časa zadržali pri pripravah na akcijo NNNP. Zadržali smo se in se pomenili o
obrambni aktivnosti v naši delovni organizaciji. Dotaknili smo se tudi področja organiziranosti civilne in narodne zaščite.
IO KOOS je predlagal kandidata za podelitev priznanja Srebrni znak. Potrdili smo kandidate za predsednika in podpredsednika občinskega sindikalnega sveta in imenovali delegate v komisijo za oblikovanje in delitev dohodka, življenjske in delovne razmere, obveščanje in politično propagando pri občinskem sindikalnem svetu, ter sodnika porotnika v Zbor združenega dela.
Naše OOS so bile finanser tekmovanja ZLATA NIT, katerega je organizirala mladina na Mali planini.
Zelo razveseljivo je bilo, da je bil osvojen predlog naše IO KOOS, ko smo predlagali tovariša Mrdzeno-viča za delegata na III. Kongresu samoupravijalcev. Bil je izbran med 22 predlogi. Delo našega IO KOOS je bilo pestro, vendar mislim, da bi se lahko še bolj angažirali, k čemer bi veliko prispevalo dobro sodelovanje in večja angažiranost vseh predsednikov IO OOS. K še boljšemu delu pa bi veliko pripomogli vsi člani ZS.
Lidija Pctaci
O DELU . . .
Nadaljevanje s 6. strani Ena od prizadetih strani bi se pač morala ravnati po pravilu »pametni odneha«, če to res ne gre, se pa obrnite na nadrejene in skupaj z njimi skušajte rešiti problem. Ni lahko obravnavati take primere, ker je zelo težko ugotoviti, kdo je bolj oziroma manj kriv.
Vse prestopke: opijanje, neopravičeno izostajanje, kajenje in fizično obračunavanje, obravnava disciplinska komisija kot hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Kazni za hujše kršitve pa niso samo javni opomin, pač pa tudi opomin pred izključitvijo za mandatno dobo I—12 mesecev in izključitev. Upam, da se slednjega ukrepa ne bomo prevečkrat posluževali. Zavedati se moramo, da niso časi, ko je delovnih mest dovolj in da bo primerno delo vedno težje dobiti. Zatorej se vestno držimo tega, kar imamo. Po toči zvoniti je prepozno. Biti moramo disciplinirani. Pomagati moramo mlajšim, da ne bodo zahajali na kriva pota in s tem kršili delovne dolžnosti. Mislim, da okolica veliko pripomore k temu ali se bodo mladinci razvili v dobre oz. slabe delavce. Posebno je to pereče pri labilnih osebah, katere okolica hitro potegne za seboj. Dejstvo je namreč, da so posamezni prekrški specifični za posamezne oddelke.
Predsednik disciplinske komisije DO Lidija Petaci
NOVI AKUMULATORJI V TELEFONSKI CENTRALI
Telefonske centrale se oskrbujejo z električno energijo iz omrežja. Omrežna napetost kot taka ni primerna za telefonske naprave, zato jo je potrebno transformirati, usmeriti in stabilizirati. Vlogo stabilizatorja običajno prevzame akumulatorska baterija, ki tudi dobavlja električno energijo ob izpadu omrežja.
fz avtomobilske prakse dobro vemo, da akumulator ni večen, tako so začeli pešati tudi pri naši telefonski centrali, dokler niso popolnoma odpovedali.
V tem času so se izbiralniki v telefonski centrali vrteli zelo leno, kar je povzročalo okvare in napačne zveze. Po zamenjavi akumulator j ev je bila telefonska centrala spet živa v naj večje zadovoljstvo uporabnikov.
Telefonist L. Klančar v centrali
Največja skupina Jlaii
V petek, 24. aprila so samoupravljale! povabili doslej največjo skupino upokojencev na poslovilni sestanek. Sedemnajst žensk in Peter Zaman so prišli; nihče ni manjkal. Neugodno vreme, bilo je hladno in rahlo je deževalo, jih ni zadržalo, da se tudi v tej obliki poslovijo od aktivnega dela, ki je največkrat trajalo kar tri desetletja.
V naši restavraciji, kjer so se slavljenci zbrali, jih je najprej pozdravil tovariš Janko Ukmar. S prisrčnimi besedami jim je zaželel prijetno počutje in se jim obenem zahvalil za dolgoletno sodelovanje. Svoje besede pa je zaključil z: »Želim vam še mnogo let zdravja in zadovoljstvo v zasluženem pokoju!«
Tudi predsednik delavskega sveta delovne organizacije Induplati tovariš Ivo Sešek je zbranim slavljenkam in slavljencu zaželel, v imenu gostitelja in v svojem imenu, še mnogo zdravih let v pokoju.
Pravni svetovalec 'tovariš Ingo Paš je v nadaljevanju razdelil našim nekdanjim sodelavcem denarne nagrade, ki jim po sporazumu gredo in jih povabil, da se ob tej priliki vpišejo v knjigo spominov.
Potem sem prišel na vrsto jaz s svojo beležko in z vprašanjem: KAKŠEN VTIS JE ZAPUSTIL V VAS DAN, KO STE ODŠLI V POKOJ. Vsa druga vprašanja so bila zgolj slučajnostna. Tudi moji komentarji so takšni.
Fani BROJAN je bila redkobesedna. Svoj komentar je zaokrožila s stavkom: Vsak mora svoje breme nositi sam. Ni vsem in ni vedno lahko. Vsem pa sporoča lepe pozdrave in dobre želje za zdravje.
Tudi Ana BURGAR ni povedala veliko. V črnino je bila oblečena, še posebej je hudo zato, ker je upokojena šele od včeraj, ko bi njena mama slavila svoj 90. rojstni dan. Ravno na njen rojstni dan je pred tridesetimi leti prišla prvič na delo. Od danes dalje je upokojenka. Tako sva se obe veselile časa, ko bom lahko samo doma mami v pomoč, pa nas je usoda prehitela.
Tolažba bi ji ne pomenila veliko, čeprav sem hotel reči nekaj besed v uteho. Takšno je življenje!
Ana GRACAR je s trpkostjo povedala, da dobiva za 35 let dela le 4.880 din pokojnine. To je malo, če poznamo današnjo draginjo. Tekstilci so že vsa leta na zadku lestvice osebnih dohodkov, pa morda eni mislijo, da zato znajo živeti s tako pičlim zneskom. Vem, da bodo zmogli to umetelnost, ker drugega izhoda ni in za pridobitno »plačano« delo ni več časa in ne moči.
Terezija HABJAN je delala vsa leta v skladišču gotovega blaga. Ko je zvedela, da je upokojena, se je te novice zelo razveselila. Enako pokojnine. Rada sem opravljala svoje delo, je naglasila. Pa je pred leti zbolela. Ko je za silo okrevala, je delala skrajšani delovni čas —
4 ure vsak dan. Šele nazadnje je morala, kakor vsi drugi, na osemurni delavnik. Ko te bolezen zvije, je težko, zato je Rezkino veselje, da je upokojena, razumljivo.
Ljudmila HRIBAR je delala od vseh zbranih najdalj v Induplati. Prvič je prišla na delo januarja 1946. V tem dolgem času je nabrala veliko izkušenj, nabralo se je tudi veliko spominov. Na slabe je pozabila — kako lepo —- tiste dobre pa hrani v sebi. Pravi, s temi spomini je odšla v pokoj. Odhod je bil pravzaprav neobičajen; štiri dni pred iztekom časa je zbolela in se po rekonvalescenci upokojila.
Z Milo je odšla prava Rranjica, ki je rada oblekla narodno nošo in tako javno demonstrirala zavest in pripadnost temu ljudstvu.
Milena HRIBAR je tudi preživela ves aktivni čas dela v Induplati. Začela je v mokri predilnici in končala v pripravljalnici. Naštevala je cel spisek mojstrov in nadrejenih. Na vse se spominjam, kar pa prav gotovo ne velja za mlajše sodelavce, ki ne živijo z našimi spomini. Zadnjega dne dela se je zelo veselila, o preteklem času pa meni dobesedno: Vsega je bilo, dobrega in slabega. O zadnjem ni, da bi glasno govoril. V penziji se imam dobro in v stanovanju, v katerega sem se vselila pred dvema letoma, se -počutim res dobro.
Pred mnogimi leti, takrat, ko smo še delali za udarniške naslove, je bila Hribarjeva kar dvakrat udarnica. Kako lep je spomin na to dobo in na dosežene uspehe.
Jelena JURAČIČ je preživela gol-goto mokre predilnice. V zadnjem času ni več tako trdnega zdravja. Naduha jo daje in bolečine, enkrat tu in drugič tam.
»Kaj naj še povem? Vse je ostalo v lepih spominih, zato bi rada sporočila le tople pozdrave vsem sodelavkam in sodelavcem v podjetju, da bi dobro delali in dobili za opravljeno delo solidne osebne dohodke.«
Mihaela KEPEC iz oplemenitil-nice je tudi z zadovoljstvom dočakala dan, ko ji ni bilo treba več na dolgo pot od doma do tovarne. V Biščah je doma, do kamor ne pelje popoldne in zvečer noben avtobus in le redki osebni avtomobili. V Induplati je prišla januarja 1946, naravnost iz NOV. Postala je tkalka. Potem je nekaj let pauzirala, zaradi otrok, pravi. Ko je ponovno začela z delom, je bila zopet tkalka vse dotlej, dokler niso začeli izločevati starih statev. Takrat je bila premeščena v ople-menitilnico, kjer je v nekdanji be-
lilnici navijala blago v bale. Tudi njo je načela bolezen. Vedno težje je bilo proti koncu. Radi verjamemo! No, brez slovesa se ni dala odpraviti in naročila vsem v delovni organizaciji veliko zmag pri delu in da bi bili za opravljeno delo pošteno nagrajeni.
Štefka KLANČAR je moja soseda, zato mi je njena zgodba bolj ali manj poznana. Kljub temu mi je prvič pravila o odlikovanju, katerega je dobila za posebne zasluge pri delu od Zveznega izvršnega sveta iz Beograda. To odlikovanje mi pomeni največ, je ponosno povedala.
Glede odhoda v pokoj, ki je povsem osebno doživetje, je rekla: Nič posebnega ne čutim ob tem. Znanci so ostali in obveznosti tudi. Kakšna misel! Tako je odšla iz aktivnega življenja Štefka, ki je v štiridesetih letih pridobila nekaj udarniških naslovov. O njej smo takrat veliko govorili, zato je -prav, da na to danes spomnimo.
Marija KOPRIVNIKAR se je le grenko nasmehnila in odklonila razgovor za to objavo. Kdo ve, kaj je zamolčala; morda bi bila zanimiva tudi njena pripoved. Odločila se je drugače; spremeniti pri tem ni kaj.
Fani KRAŠOVEC je delala v ople-menitilnici. Njena pripoved za to objavo je bila prej žalostna, kot vesela. Veselila sem se odhoda v pokoj, je rekla, in nadaljevala: Tudi žalostna sem bila zavoljo zavesti, da poslej nisi nikomur več potreben.
Ko se izteka neka delovna doba, pomeni to začetek konca. Cim bolj gre h kraju, toliko težje se odpraviš na delo. Ni bilo treba daleč, je dodala in -rekla, vseeno, vedno težje sem šla. Po 22 letih dela v kolektivu je bilo uveljavljeno poslavljanje pripravljeno in odpravljeno hitro. Tako je najboljše, je dejala, in povesila pogled.
Tudi pripoved tkalke Ane KRIŽNAR razkriva neko bolečino. Komaj sem čakala, da me upokojijo, je začela. V zadnjem času me tudi sodelavci iz ožjega okoliša niso več marali, ker so vedeli, da bom odšla. Niso se odzvali niti skromni pogostitvi, ki sem jo pripravila za zadnji dan. To me je zelo prizadelo in tega ne želim zadržati v sebi. Tokrat sem bila jaz na vrsti, ostale to še čaka. Morda nekaj zelo podobnega.
Glede vzdušja meni, da je bilo dobro in da nima pripomb za spremembe. O sebi pa je še dodala: Dolga je pot do upokojitve, toda zamudila nisem nikoli. Na to sem zelo ponosna!
Ana MASEL je bila bolj redkobesedna. Takšna je po naravi, poznava se že dolgo. Še iz tiskarne, o kateri ima raznotere spomine. Prepričana je, da so spomini na Nadaljevanje na 9. strani
Mladi
upokojenci
Nadaljevanje z 8. 'strani zadnje delo in na krog sodelavcev od tam lepši. Komentar na doživeto odklanja in dodaja: Kritizirala bom doma, če bo treba!
Ivanka PESTOTNIK, sodelavke ji pravijo po domače Micka, je bila bolj gostobesedna. Štiriintrideset let sem čakala na ta dan in zakaj bi se odhoda v pokoj po vsem tem ne veselila, je rekla. Skupaj ima 35 let delovne dobe. Polno. Največ časa je delala kot tkalka. To delo je rada opravljala in prijela za vsako delo, kjer se je za to pokazala potreba. Potem je bila nekoč prestavljena v prejemamo. Spomini na delo v tem oddelku tkalnice pa niso tako lepi. Preveč zapostavljajo starejše delavke; mlade pa kar mislijo, da so one več vredne. Tako misli tudi mojster. Cas doma hitro mineva, brez dela ni nikoli. Na delo se je navadila, zato bi ji bilo zoprno brezdelje.
Jožefa POLJANŠEK je začela svojo pot med tekstilci v mokri predilnici. Tja se ne bi hotela več vrniti že zato ne, ker mlajše ne znajo ceniti to garaško delo, ki je bilo dokončno odpravljeno na začetku sedemdesetih let, ko je bila predilnica v celoti modernizirana za predelavo drugačne surovine. Zadnja leta je bila spremljevalka dvigala v predilnici. Enkrat je bila zgoraj, potem spodaj. Meni, da je biti spodaj bolj prijetno. Morda ima celo prav!
O dejavnosti sindikata nima najbolj pohvalnih besed. Revež ni nikdar nič dobil. Ne takrat, ko so delili razne dobrine in ne danes. Vseeno je bila povezanost med delavci pred desetletji trdnejša. Danes želijo veliko stvari zase, nekoč pa je bilo vse omejeno na delo in na 14-dnevni letni dopust. Seveda je bilo treba delati 6 dni v tednu, torej tudi ob sobotah. Daleč je že to!
Mara POSTRŽIN je tudi zaslužila celotni »penzjon« v Induplati. Sprva je bilo treba delati stalno v triizmenskem turnusu. Tudi ob sobotah zvečer do nedelje zjutraj do 6. ure. Nedeljski počitek je trajal točno 24 ur. Nikogar ni bilo, ki bi rekel ne, tega danes ne bi dosegli brez dolgotrajnih razprav in prepričevanj. Spomini Mare so zelo različni, kot pri vseh in kakor vedno. Če bi morala nagrado vrniti, to sem jo hudomušno vprašal, je rekla, da bi bila zelo huda. Potem je torbico, v kateri je imela denar, še bolj stisnila k sebi. Simbolično, ker drugačne potrebe za to ni bilo.
Ivanka PRAŠNIKAR je nazadnje delala v konfekciji v Radomljah. Na delo je imela precej daleč. Vsaka doba se enkrat konča in vsake poti je nekje konec, tako je minila tudi njena vsakdanja pot na delo.
Naši upokojenci: sedijo (z leve proti desni) I. Pestotnik, M. Kepec, Peter Zaman, A. Križnar, M. Koprivnikar
Stojijo (z leve proti desni) A. Prašnikar, M. Hribar, J. Poljanšek, F. Krašovec, Š. Klančar, R. Habjan, A. Grčar, A. Maselj, F. Zabret, A. Burgar. M. Postržin, M. Hribar in J. Juračič (Foto J. Kosmač)
Kdaj je delo znosnejše, na pred-poldanski izmeni ali na popoldanski pa je rekla: Vseeno je, norma te sili, da delaš in ne misliš na uro. Sodi pa, da tudi novi prostori v Radomljah ne ustrezajo v celoti. Poleti je hlajenje pomanjkljivo, pozimi pa se delovni prostori nikakor ne dajo zadosti ogreti.
Narava se je poigrala s priimkom Peter ZAMAN, ki mi je ostal kot zadnji. Po abecedi, in tako sem pisal o današnjih slavljencih, je res zadnji na vrsti. Vsem ženskam je »dal« prednost. Kako lepo!
Peter je prišel v Induplati 21. januarja 1946, najprej je delal krajši čas na dvorišču, potem v barvami oziroma v impregnaciji. Od tam je bil premeščen v skladišče gotovega blaga in nazadnje je delal v težki konfekciji pri izdelovanju ponjav. »Hitro je minil ta čas in kar strah me je pomisliti, da je že toliko časa za menoj.« Veliko jih je danes sodilo, da je bilo tovarištvo pred leti trdnejše, kot je danes.
Tudi Peter se pridružuje temu gledišču. Kakšne značilnosti ga karak-terizirajo: priden je, delaven in rad se razhudi, če je izzvan. Sedaj je to za njemu, predvsem tisto zadnje. Radomlje pa je zelo cenil, saj je bila pot na delo in domov za več kot za pol krajša.
To so pripovedi 18 nekdanjih sodelavcev, s katerimi se bomo organizirano videli le še na tradicionalnih izletih. Da bi bilo tako, se strinjamo z željami govornikov na začetku slavja, da jim želimo predvsem zdravja. Tudi oni so naročili za nekdanje sodelavce prisrčne pozdrave in dobre želje za uspešno delo, ki naj rodi tudi dobre osebne dohodke. Potem smo si nalili še en kozarec ter ga stoje izpili. Stisnili smo si roke in se razšli.
Zunaj je še vedno deževalo. Postalo je še hladneje. Nekaterim tudi okrog srca. Slišal sem tudi takšne kot: Čez 8 let bom jaz na vrsti. Kje je še to!
Otmar
Sladko in častno je umreti za domovino! Še slajše je zanjo živeti!
Horacij
En cvet še ni venec
Italijanski pregovor
Ljubezen je zasebni svetovni dogodek
Polgar
Po mladosti spoznaš človeka kot po jutru dan
Milton
OBVESTILO
Naše gasilsko društvo bo v letošnjem letu nabavilo prapor in spominske žebljičke.
V mesecu maju bodo gasilci zbirali interesente za nakup spominskega žebljička.
Ostale informacije bodo dali gasilci oziroma bodo objavljeni v junijski številki Konoplana.
Upravni odbor IGD Induplati Jarše
Tovariška pomoč
Tovariška pomoč ali »samopomoč« kot jo tudi imenujemo, je prav gotovo ena najuspešnejših dejavnosti sindikata. V 25-tih letih svojega delovanja je povsem opravičila svoj obstoj in dosegla namen, za katerega je bila ustanovljena. POMAGATI SODELAVCU V KRIZNIH SITUACIJAH je geslo dejavnosti, zaradi katere si je pridobila zaupanje članov in popularnost med člani naše delovne organizacije.
Danes šteje »samopomoč« 840 članov, kar je 84 % vseh članov DO. Z enakimi pravicami, ki jih imajo člani v Jaršah (ne glede na TOZD) so vanjo vključeni tudi sodelavci, ki delajo v Radomljah, Mengšu, Pečah, Mokronogu, v Beogradu in od aprila dalje tudi v Sarajevu.
Razdeljevanje ali lepše povedano dodeljevanje posojil opravlja 7-član-ski odbor (Pepca Burja, Polda Pavli, Jože Raspet, Franc Lužar, Drago Mrdženovič, Mimi Pollak in Albina Kosmač). Odbor se sestane vsak mesec pred izplačilom osebnih dohodkov in takrat pretresa prošnje, ki jih je poprečno 60 vsak mesec. Delo je zelo odgovorno, saj porazdelijo posojila za okroglo 40 starih milijonov vsak mesec.
Pri dodeljevanju pomoči se naslanja odbor na ustrezni samoupravni sporazum iz leta 1975 (ta sporazum je ohranil, ob manjših spremembaJh, osnovne elemente prvotnega sporazuma iz leta 1954). Pravilnik sestavlja 55 členov, od katerih navajamo nekatere, ki so zanimivi predvsem za mlajše sodelavce:
1. člen
Tovariška pomoč (TP) je organizirana v okviru konference 10 sindikata kot skupna ustanova medsebojne solidarnosti in vzajemnosti delavcev, v kateri delavci s skupnim varčevanjem začasno združujejo sredstva za nudenje pomoči tistim, ki so jo potrebni.
4. člen
članstvo v »tovariški pomoči« je prostovoljno.
6. člen
Član TP ima pravico do pomoči v obliki denarnega posojila.
7. člen
Član TP mora redno mesečno vplačevati v združena sredstva TP prispevek v višini 50.00 din.
19. člen
Posojilo se lahko odobri prosilcu le, če je -ta član TP neprekinjeno 11 mesecev.
Pri odobravanju posojil imajo prednost tisti člani TP, ki jih zadene nesreča, dalje:
— tisti člani TP, ki živijo v težjih socialnih razmerah in končno
— člani TP, ki prosijo za namensko posojilo za kritje stroškov strokovnega izobraževanja.
20. člen
Doba odplačevanja odobrenega posojila praviloma ne more biti daljša kot 10 mesecev. V izjemnih primerih, ki jih potrdi odbor, lahko traja rok vračanja posojila 20 mesecev.
Po dolgotrajnem odlašanju so se pristojni nazadnje le odločili, da uredijo prehod preko železniške proge na cesti Preserje—Mengeš. Z deli so pričeli že lansko jesen in sedaj ni več daleč dan, ko nas bo električna semaforizacija opozarjala na nevarnost bližajočega se vlaka. Postavljene so že sodobne, polovične zapornice in, upamo, da hudih nesreč na tem kraju ne bo več.
Ta dela pa so le uvod v celovito ureditev križišča na tem zelo prometnem delu Preserij. Le nekaj metrov daleč od uvodoma omenjenega križišča z železnico je cestno križišče ceste Domžale—Duplica in
Križišče cest v Preserjah
ceste Preserje—Mengeš. Slaba ali nezadostna preglednost je za današnji motorizirani način življenja nevaren kraj za nesreče naj večjih izmer. Preteklost to potrjuje.
Kot nameček je prav na vseh štirih straneh tega križišča postajališče za avtobuse. Lahko bi se odločili, da uredimo postajališče na manj nevarnem kraju, toda navadili smo se, da je postajališče na križišču in od tega ne odstopamo. Za celovitost informacije je treba dodati, da je ta navada podedovana iz časov, ko je bil motorizirani promet na teh dveh cestah še šibak. Tudi avtobusov je bilo manj. Toda danes!
Že pred desetletjem so pri Viator-
Za podrobnejše informacije se obračajte na člane odbora TP.
Za dislocirane tozd oz. obrate smo uvedli enotne obrazce — pismene prošnje za posojila — ki jih preveri in točnost z žigom in l.r. podpisom potrdi predsednik IO sindikata.
Želimo, da bi bila naša dejavnost tudi v prihodnje uspešna pri svojem delu, kar je seveda odvisno od nas vseh.
Albinca Kosmač
ju izjavili, da jim je vseeno, kje je postajališče in, da je odločitev v pristojnosti organov krajevne skupnosti. Ta pa je čakala na načrte za urbanistično ureditev. Mimogrede, teh načrtov se le redki držijo.
No, skupaj s križiščem bi naj uredili 'tudi obvozno cesto Preserje—Radomlje. Nova upravna zgradba Slovenijales v Preserjah je že prirejena in locirana na to cesto. Zvedeti pa je bilo mogoče, da bodo najprej začeli z urejanjem križišča, medtem ko o cesti, ki bo povsem nova, še ni odločitve (bolj sem prepričan, da ni denarja za njeno dograditev; op. p.). Kakšno bo novo
križišče, bomo kmalu videli. Za danes smo pripravili sliko križišča kakršno je — z vsem, kar v križišče ne sodi!
Za zadostitev še drugega dela naslova še 'to: z ureditvijo križišča bo dobilo tudi novo avtobusno postajališče mesto drugod. Bo na koncu vrta ob železniški postaji Jarše. Imelo bo tudi streho za čakajoče potnike. Nikjer pa nisem mogel ugotoviti, če ne bi bilo mogoče uporabiti za postajališče kar železniško postajno čakalnico z možnostjo uporabe sanitarij. Nekateri so proti takšni možnosti. Ni jih veliko, toda njihov glas je močnejši.
Otmar
Ureditev križišča in avtobusnega postajališča
DELAVNOST MLADINE
V torek, 14. 4. 1981, smo mladinci 00 ZSMS »Induplati Jarše« imeli tretji sestanek v letu. Kljub velikemu številu vabljenih mladincev, se jih je le nekaj udeležilo. Ali ste mladinci tako malo zainteresirani za temeljito organizacijo ZSM?
Na vsakem sestanku se dogovorimo, kaj bomo delali prihodnji mesec. Tako se zmenimo tudi za kakšno delovno akcijo, kot je sedaj na Krumpcrku. Sicer pa je bil sestanek zelo zanimiv in pester, saj smo se zmenili za sprejem Titove štafete, spominski pohod na Rašico ipd. Na predpraznični dan, to je 30. 4., je bil v Domžalah nočni ulični tek in s kresovi ter raketami. Na ploščadi pred halo komunalnega centra pa je bil kulturni program, ki ga je povezovala godba na pihala iz Domžal pod vodstvom dirigenta Toneta Juvana, s partizanskimi in borbenimi melodijami.
Jelka
Garderoba na igrišču
Najhujša je utrujenost od brezdelja
Kneževič
INDUPLATI : TOSAMA 6 : 3
V hladnem vremenu smo igrali v nedeljo, 23. aprila, nogometno tekmo z moštvom TOSAME.
Gostje so že na začetku pokazali, da so močan nasprotnik in z lepo igro povedli kar s 3 : 0.
V drugem delu igre smo uredili svoje vrste in z mnogo borbenosti uspeli izenačiti rezultat in potem tudi nadigrati nasprotnika. Nogometaši Tosame so se borili do kraja igre in imeli nekaj lepih prilik, da bi rezultat izenačili ali ga celo povečali v svojo korist.
Tekmo smo končali veseli, saj smo zmagali s 6:3. Ob sendviču in čaju smo se v naši restavraciji dogovorili, da bomo v prihodnje našo igro še izboljšali in krenili novim zmagam naproti.
Mišo Pejič
ZAKLJENJENO KLJUČA PA ŠPORTNIKI NIMAJO
Polovico nadzemne etaže vodo-čistilnc naprave tovarne INDUPLATI je urejeno kot garderoba. Pravzaprav gre za dve garderobi. Po potrebi naj služi ena moškim in druga ženskam. Če pa sta na igrišču dve moštvi, naj ima vsako moštvo svojo garderobo.
V garderobi so tudi stranišča.
Garderobe so opremljene še z bojlerji za toplo vodo, toda predno je bilo delo (gradnja) dokončano, so elektrikarji pobrali šila in kopita in »pozabili« napeljati elektro-vod do teh naprav. Škoda!
Večina tekem je podnevi, zato luč ni najpomembnejša. Veliko večjo vrednost imajo stranišča in pa tekoča voda, kjer bi se lahko športniki umili, kadar so od padcev blatni.
Baje ima ključ od garderob gospodar tozda Restavracija in počitniški domovi Induplati. Pikre besede so tolmačile tudi, zakaj ključa ne da športnikom. Da bi bralcem in športnikom ustregel z verodostojno informacijo, sem pobaral prizadetega tovariša.
Brez zadrege je potrdil stanje. Zaklenjeno je in ključ hranim jaz, je rekel.
Zakaj, me je zanimalo.
Kadarkoli je garderoba dostopna vsem, v njej zlikovci demolirajo naprave (pipe, tuše ipd.), poleg tega pa je potem vse tako zanemarjeno in blatno, da to ni in ne sme biti slika športnikov, katerekoli zvrsti.
Nikogar pa ni, ki bi prevzel odgovornost, da se to ne bi dogajalo in nihče se še ni opredelil, kdo bi te prostore »redno« čistil. Ko bo vse to jasno in dogovorjeno, tudi ključa ne bomo odtujevali športnikom. Ne v garderobi na igrišču in ne v prostorih pod odrom.
Morda bomo lahko že prihodnjič napisali kaj več tudi o uporabi dvorane in njenih nuc-prostorov. Tokrat smo slišali samo eno plat zvona. To pa je premalo za obvestilo javnosti.
Otmar
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje mame IVANE
se najlepše zahvaljujem sodelavcem v skupnih službah, posebno mojim najožjim sodelavcem, za izraze sožalja, za cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča hčerka Cilka, por. Mrdženovič
Merske
enote
1. Splošno
V različnih deželah sveta vplivajo gospodarstvo, tehnika in znanost vedno bolj drug na drugega. Zavoljo različnih merskih enot pride pri tem do občutnih motenj, ne le zaradi dolgotrajnih preračunavanj, ampak tudi zato, ker pomeni to težave pri medsebojnem razumevanju.
Dalj časa so delali zato na tem, da bi pripravili mednarodno uporabne mere oziroma merske enote.
Novi sistem pomeni poleg poenostavitve različnih merskih sistemov tudi poenotenje odnosov med enotami merskih sistemov. V Parizu so že leta 1960 izdelali na 10. generalni konferenci za mere in uteži osnovo za praktični enotni sistem, katerega imenujemo od leta 1960 dalje SI ENOTNI SISTEM (SI = = systeme International dTJnitees). Si enotni sistem je osnova za naraščanje števila narodnih in mednarodnih predpisov, od katerih navajamo v nadaljevanju le najpomembnejše.
Rezultat navodila EGS je, da bodo veljali po preteku različno dolgih rokov na celotnem področju EGS le še enotni SISTEM. V ZDA je enotni metrični sistem že dodobra uveljavljen v znanosti, medtem ko zahteva Kongres v svojem odloku z dne 28. 7. 1971, da se gospodarstvo pripravi in prevzame ta sistem v roku 10 let. Zato ker so Sovjetska zveza in druge države Comecona že osvojile enote po SI sistemu, bodo v bližnji prihodnosti že po vsem svetu merili in računali po SI SISTEMU.
2. Struktura SI SISTEMA
Osnovi SI SISTEMA sta:
6 osnovnih velikosti in
3 atomsko-fizikalne velikosti
Vse druge velikosti so izpeljane iz teh velikosti, pri tem pridejo za preračunavanje v poštev le 1 ali cele številke potence 10. Določilo pravi, da so decimalni deli ali mnogokratniki označeni z določenimi zlogi.
Tako so dosegli cilj, za katerim so dolgo stremeli, in sicer:
— poenostavitev med izbranimi merskimi sistemi
— poenotenje doslej različnih merskih sistemov.
PRIPIS:
Sestavek o merskih enotah SI sistema smo že napovedali. Nadaljevali ga bomo v junijski in julijski števiki Konoplana.
Urednica
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1. Maučec Pavla, tkalka, vstopila 13. 4. 1981.
Izstopi:
1. Jularič Francka, sukanje preje, izstopila 30. 3. 1981,
2. Stupar Jože, električar, izstopil 19. 3. 1981,
3. Korošec Maks, električar, na odsluženje voj. roka, dne 4. 4. 1981,
4. Korošec Matjaž, električar, na odsluženje voj. roka, dne 4. 4. 1981,
5. S trmi jan Viljem, not. itransp., na odslu. voj. roka, dne 4. 4. 1981,
6. Grčar Ana, previjanje preje, upokojena dne 9. 4. 1981,
7. Postržin Mara, previjanje preje, upokojena 14. 4. 1981,
8. Zupan Marjan, rezkač, izstopil 15. 4. 1981,
9. Krašovec Frančiška, delavka v oplemen., upokojena 17. 4. 1981,
10. Smrkolj Franc, not. transp., izstopil 17. 4. 1981,
11. Brojan Frančiška, prev. preje, upokojena 29. 4. 1981.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1. Makovec Miran, del. v cer. oddelku, vstopil 23. 4. 1981.
Izstopi:
1. Kralj Štefka, del. v konf., izstopila 17. 4. 1981.
REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 29. APRILA 1981
OBVESTILO
Vaše prispevke, ki so bili objavljeni v Konoplanu bomo od 1. aprila letos dalje obračunavali enkrat v trimesečju (marca, junija, septembra in decembra). Tako smo se odločili zavoljo poenostavitve dela v našem uredništvu.
Uveljavljeni honorarji ostanejo nespremenjeni.
Uredništvo
TOZD MALOPRODAJA
Ni bilo sprememb.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČ. DOMOVI
Ni bilo sprememb.
POROČILO O GIBANJU
Vrednost točke za mesec marec je ostala neizpremenjena din 0,07.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 8.239.—
TOZD Maloprodaja din 9.860.—
TOZD Restavracija in počit, domovi din 9.290.—
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1. Pogačnik Mitja, na odsluženje vojaškega ,roka, dne 4. 4. 1981,
2. Zabret Stanislava, računovodja DO, izstopila 30. 4. 1981.
OD ZA MAREC 1981
TOZD Konfekcija din 7.658.—
Delovna skupnost
skupnih služb din 14.469.—
Pregled osebnih dohodkov za mesec marec za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oziroma nalog:
TOZD TOZD TOZD TOZD
Razred Proizv. Malop. Restav. Konf. DSSS
5000—5500 8 18
5500—6000 10 29
6000—6500 51 43
6500—7000 58 1 37
7000—8000 178 2 3 60 1
8000—9000 87 7 8 35 4
9000—10000 57 11 3 23 13
10000—11000 41 2 2 9 9
11000—12000 22 1 2 5 12
12000—13000 10 3 11
13000—14000 5 1 2 8
14000—15000 3 10
nad 15000 3 2 1 7 41
Skupaj 533 26 20 271 106
najnižji OD 5.119 7.613 6.821 5.136 7.573
najvišji OD 24.151 18.547 16.869 21.439 28.741
povprečni OD 8.239 9.860 9.290 7.658 14.469
Poročilo o bolniških izostankih za mesec marec 1981
Zaposleni delavci in vajenci Bolezen Nesreče Nega druž. članov Spremstvo druž. čl. i Redni porod, dopust Podaljšani porod. dop. Skupaj Izpadle ure
Proizv. izd. iz
sintetičnih vlaken 556 1 5,90 0,72 0,56 0,13 1,25 0,87 9,43 9.648
Maloprodaja 26 1 3,19 0,28 8,99 12,46 613
Restav. in domovi 20 — 2,31 2,31 84
Konfekcija 286 — 5,63 0,65 1,14 0,23 2,49 2,08 12,22 6.431
Delovna skupnost
skupnih služb 110 — 5,24 0,40 0,79 0,16 0,67 1,34 8,60 1.740
Izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 999 delavcev in 2 vajenca.
Izostanki zaradi bolezni 6,50 %
Izostanki zaradi nesreč 0,63 %
Izostanki zaradi noseč, in por. 1,48 %
Izostanki zaradi pod. por. dop. 1,47 %
Skupaj: 10,08 %
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDASE-VIC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJ ENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUŠLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si