stavčni člen
metafora
pisec
poved
svobodni verz
stavek
pika
pravljica
črtica
vejica
stavek
roman
pesnik
samostalnik
osebek
izvor
priredje
odvisnik
poved
vejica
oseba
izjava
poudarek
esej
oklepaj
vrste besedil
intonacija
glagol
glagol
zaimek
predmet
prislovno določilo
priredje
beseda
veznik
naklon
osebni zaimek
stavčni člen
metafora
poved
svobodni verz
črtica
vejica
roman
priredje
odvisnik
poved
oseba
izjava
poudarek
esej
oklepaj
vrste besedil
intonacija
glagol
glagol
zaimek
priredje
beseda
veznik
naklon
I 28
Izvleček
V
članku obravnavamo problematiko financiranja dopolnilnih izobraževanj in
dejavnosti v srednjih šolah ter se posebej osredotočamo na možnosti njihovega
financiranja s sredstvi, pridobljenimi v programih in razpisih EU in Republike
Slovenije. Opredeljujemo številne programe EU, namenjene (tudi) za financiranje
projektnega dela v srednjih šolah ter možnosti in načine prijave projektov prikazujemo
tudi grafično.
Osredotočimo se tudi na izvedbo pridobitve projektov, katerih cilji bi bili spoznavanje in
dopolnilno izobraževanje na področju slovenskega jezika kot fundamenta kulture sloven-
skega naroda in pomembnega gradnika narodne pripadnosti.
Abstract
T
he article discusses the issue of the funding of supplementary education and activities
in secondary schools, focusing in particular on the opportunities of funding them
with resources acquired from the programmes and calls for applications of the EU
and of the Republic of Slovenia. It defines numerous EU programmes (also) intended
for funding project work in secondary schools, and defines the possibilities and ways of
proposing projects, also in graphic form.
It also focuses on how to win projects whose goals would be learning and supplementary
education relating to the Slovenian language as the foundation of the culture of the Slove-
nian nation and an important building block of ethnic affiliation.
Ključne besede:
slovenski jezik, srednje
šole, izobraževanje,
projektno delo, obšolske
dejavnosti, EU programi
Keywords:
Slovenian language, secondary
schools, education, project
work, extracurricular
activities, EU programmes
I 28
Mag. Bianka Ledinek Pahor I Srednja tehniška šola Koper
Projektno delo na področju
učenja slovenskega jezika
v srednjih šolah
Project Work in the Field of Learning Slovenian
Language in Secondary Schools
RAZPRAVE
I 29
stavčni člen
metafora
poved
svobodni verz
črtica
vejica
roman
priredje
odvisnik
poved
oseba
izjava
poudarek
esej
oklepaj
vrste besedil
intonacija
glagol
glagol
zaimek
priredje
beseda
veznik
naklon
1 Uvod
S
lovenski srednješolski prostor se vse bolj sooča s problemom financiranja svojih de-
javnosti, zlasti tistih, ki bi pomembno vplivale na širši razvoj kompetenc dijakov, a
niso neposredno predvidene s kurikulom. Na ta problem se v zadnjem času vse bolj
opozarja, deležniki (tako učitelji kot tudi vodstva institucij ter starši in dijaki) pa ugota-
vljajo, da je sredstev za izvajanje obšolskih dejavnosti vse manj (ZASSS, 2015, ZŠD, 2015),
po drugi strani pa skladno z razvojnimi tendencami vse hitreje raste potreba po vse-
življenjskem učenju (Trunk Širca et al., 2009), širših kompetencah in celo mednarodnih
izkušnjah dijakov (Al-Mansour, 2013). Gre za tiste ključne kvalifikacije in kompetence,
pri katerih je treba zagotoviti, da šolski prostor ni edini, v katerem jih posamezniki pri-
dobivajo (Svetlik, 2006).
Javni zavodi, ki opravljajo dejavnosti javnega srednješolskega izobraževanja, se uvrščajo
med posredne proračunske uporabnike in so praviloma samostojne pravne osebe. Srednje
šole skladno s Pravilnikom o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in
vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 107/12) finanč-
na sredstva prejemajo »po glavi« dijaka. Porabijo jih za tekoče poslovanje, vzdrževanje,
materialna sredstva, izplačevanje osnovnih plač, delovne uspešnosti itd. Redna delovna
uspešnost učiteljev se financira iz javnih sredstev, namenjenih za opravljanje javne služ-
be, delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pa iz prihrankov posameznega
proračunskega uporabnika ali iz sredstev projektov iz naslova prodaje blaga in storitev
na trgu iz dela sredstev, ustvarjenih s prodajo blaga in storitev na trgu (Podgajski, 2014).
Med te tržne dejavnosti običajno sodijo izdajateljska dejavnost (časopisi, revije, knjige),
organiziranje konferenc, prevajalske in računovodske storitve ter različne svetovalne de-
javnosti.
Sredstva za izvedbo obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del gimnazijskih programov
oziroma za izvedbo interesnih dejavnosti, ki so sestavni del izobraževalnih programov
za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, se določijo v odvisnosti od števila
dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov (17. člen Pravilnika o normativih
in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju
srednjega šolstva, Uradni list RS, št. 62/10 in 99/10). Glede na upad dijakov je razumljivo,
da je tudi teh sredstev manj.
Številnih dopolnilnih izobraževanj in dejavnosti, ki bi jih šole za razširjanje znanj in kom-
petenc svojih dijakov lahko ali celo morale dodatno izvajati, pa je iz dobljenih prora-
čunskih sredstev nemogoče financirati. V prvi vrsti so proračunska sredstva namenska
sredstva, ki jih je treba porabiti skladno z namenom (plače, materialni stroški ipd.), v
drugi vrsti pa, če bi to tudi bilo mogoče, jih je žal premalo. Dopolnilnih izobraževanj in
dejavnosti, ki niso predmet ali sestavni del kurikuluma, proračun ne financira posebej.
To pomeni, da če šole želijo svojim dijakom ponuditi dodatna znanja, morajo za njihovo
izvedbo pridobiti dodatna sredstva.
Menimo, da imajo šole, glede na dejstvo, da objektivno ni pričakovati bistvenega (če
sploh) zvišanja sredstev za srednješolsko izobraževanje, na razpolago zgolj tri možnosti:
• dopolnilne dejavnosti ukiniti in s tem dijakom nuditi zgolj pridobivanje kompetenc,
zagotovljenih s kurikulumom ali
• dopolnilne dejavnosti izvajati v minimalnem obsegu s prispevki dijakov oz. njihovih
staršev (kar je glede na izrazito poslabšanje finančnega stanja glavnine prebivalcev
težko pričakovati) ali
Sredstva za izvedbo
obveznih izbirnih
vsebin, ki so sestavni
del gimnazijskih
programov oziroma
za izvedbo interesnih
dejavnosti, ki
so sestavni del
izobraževalnih
programov za
pridobitev poklicne
in srednje strokovne
izobrazbe, se določijo
v odvisnosti od števila
dijakov, vpisanih v
posamezne letnike teh
programov. Dopolnilnih
izobraževanj in
dejavnosti, ki niso
predmet ali sestavni
del kurikuluma,
proračun ne financira
posebej. To pomeni,
da če šole želijo svojim
dijakom ponuditi
dodatna znanja,
morajo za njihovo
izvedbo pridobiti
dodatna sredstva.
Mag. Bianka Ledinek Pahor I Projektno delo na področju učenja
slovenskega jezika v srednjih šolah I str. 27-38
I 30
Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020
• dopolnilne dejavnosti, kot projektno dejavnost, izvajati s sredstvi, pridobljenimi v
programih in razpisih EU in Republike Slovenije.
Predvsem zadnja možnost je po našem prepričanju edina, ki lahko optimalno zagotavlja
optimalno izvajanje dopolnilnih dejavnosti.
In če na šolah še zmoremo najti nekatere projekte, ki so usmerjeni v gospodarstvo ali
naravoslovje, je mnogo težje najti projekte, ki bi bili eksplicitno usmerjeni v pridobivanje
dodatnih znanj s področja maternega jezika. Ob tem nas preveva občutek, da je obdobje,
v katerem živimo, vzgajamo in izobražujemo našo mladino, namenjeno zgolj tehničnemu
napredku ali inovacijam ter usmerjeno v ustvarjanje dodatne vrednosti v gospodarskem
in okoljskem segmentu naše družbe. Jezik, ki pa je ena pomembnejših prvin vsakega na-
roda, (p)ostaja zgolj nujno sredstvo, ki ga pri tem še potvarjamo, skrajšujemo in oskru-
njamo z namenom čim hitrejšega in enostavnejšega komuniciranja (slednje velja tako za
zasebne kot tudi za poslovne stike). Vprašanje »kam bo izginila identiteta naroda brez
lastnega jezika« pa se je izgubilo v vsakdanji borbi za prestiž in finančno blagostanje.
2 Programi Evropske unije za prijavo izobraževalnih
projektov
K
ljub številnim programom Evropske unije, iz katerih bi lahko črpale potrebna
sredstva (Tempus, Erasmus Mundus, Leonardo da Vinci, Comenius, e-Twinning
in ključno ET 2020
1
, ki lahko kot ključni instrument za posodobitev izobraževa-
nja in usposabljanja občutno prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020), imajo
šole težave z idejami, pripravo in prijavo trajnostno naravnanih projektov. Posebej sistem
partnerskih projektov, med šolami, gospodarstvom in javno upravo ostaja neizkoriščen,
čeprav je po našem mnenju edina pot, ki bi srednješolsko izobraževanje lahko obogatila
z možnostjo izvajanja številnih dopolnilnih dejavnosti. Z njimi pa bi dijaki pridobili tiste
kompetence, ki so za njihovo nadaljnjo karierno pot (in pri tem ni pomembno, ali se bodo
odločili za nadaljnji študij ali pa se poskušali zaposliti) izjemnega pomena.
Poleg finančnega učinka sodi projektno delo med tiste postopke učenja, ki temeljijo na
izkustvenem učenju in spodbujajo udeležence k aktivnemu učenju (Cattani, Ferriani, Fre-
deriksen, Florian, 2011). Zanj je značilno, da presega okvire pouka, saj se ne omejuje niti
vsebinsko niti organizacijsko pa tudi ne časovno in prostorsko na pogoje, v katerih je
organiziran šolski pouk. Po mnenju mnogih avtorjev (Kožman, 2010, Chapman, 2014,
Devaux, 2015, Bourne, 2015) pa si uspešnega projektnega dela brez učinkovitega pozna-
vanja sistemov projektnega vodenja ne gre zamisliti (Lock, 2014, Collier, 2015, Heaslip,
2014, Rowe, 2015, Lesjak in Vehovar, 2005).
Na podlagi Strategije Evropa 2020 so nastale številne iniciative in programi, ki finančno
spodbujajo razvojne projekte članic Evropske unije. V nadaljevanju bomo opredelili tiste,
ki so najpomembnejši za razvoj in delovanje srednješolskih zavodov.
Del strategije Evropa 2020 je Evropska strategija zaposlovanja, katere zametki segajo že
v leto 1997. Njen glavni namen je ustvarjanje novih in kakovostnih delovnih mest, pred-
vsem za mlade. Zato na nivoju EU razpisuje pobude za pripravo projektov, ki bi doprinesli
k širjenju kompetenc in veščin med mladimi. Najvidnejše med njimi so:
1 Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020). V okviru te strategije okvira velja poudariti pred-
vsem program Erasmus+, kjer so razpisi odprti ves čas, in so posebej namenjenim tudi dijakom in srednjim šolam.
Jezik, ki pa je ena
pomembnejših prvin
vsakega naroda, (p)
ostaja zgolj nujno
sredstvo, ki ga pri
tem še potvarjamo,
skrajšujemo in
oskrunjamo z
namenom čim
hitrejšega in
enostavnejšega
komuniciranja (slednje
velja tako za zasebne
kot tudi za poslovne
stike). Vprašanje »kam
bo izginila identiteta
naroda brez lastnega
jezika« pa se je
izgubilo v vsakdanji
borbi za prestiž in
finančno blagostanje.
RAZPRAVE
I 31
I. Nova znanja za nova delovna mesta. Gre za program, ki temelji na pobudi Evropske
komisije iz leta 2008 in še vedno traja. Z njim želi EU povečati pripravljenost na nove
potrebe po znanjih in spretnostih, uravnotežiti znanja in spretnosti s potrebami trga
dela ter povezati področje izobraževanja s področjem dela. Ob tem pa uresničiti cilj
EU na področju zaposlovanja do leta 2020: 75-odstotna stopnja zaposlenosti de-
lovno sposobnega prebivalstva (20–64 let). Program prispeva tudi k uresničevanju
treh drugih ciljev EU za leto 2020: zmanjšanje števila mladih, ki prezgodaj opustijo šo-
lanje, na manj kot 10 %; povečanje števila mladih v visokošolskem ali enakovrednem
poklicnem izobraževanju na vsaj 40 %; ter za vsaj 20 milijonov zmanjšati število ljudi,
ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost (New Skills for New Jobs).
II. Mladi in mobilnost. V okviru te iniciative EU financira štiri področja, in sicer: študij
(štipendije za dijake in študente za študij v tujini, štipendije za učitelje za študij in delo
v tujini), učenje (financiranje učenja, ki ga dijaki in študenti pridobijo zunaj učilnice),
financiranje prakse v tujini, pomoč pri iskanju obšolskih zaposlitev v tujini (Y outh on
the Move).
Evropski socialni sklad (ESS)
ESS je eden od petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Ti od
leta 2014 delujejo pod skupnim okvirom, njihov namen pa je uresničevanje ciljev dopol-
nilnih politik. Skladi so glavni vir naložb na ravni EU in pomagajo državam članicam
pri obnovi in povečanju rasti ter spodbujajo okrevanje gospodarstva, ki zagotavlja nova
delovna mesta, pri čemer morajo zagotoviti trajnostni razvoj v skladu s cilji strategije
Evropa 2020 (ESS, 2016).
V obdobju 2014–2020 so najpomembnejši cilji ESS (ESS, 2016): zaposlovanje (financira-
nje projektov, namenjenih usposabljanju), pomoč mladim, ki vstopajo na trg dela (pred-
vsem širjenje kompetenc), izobraževanje (financiranje pobud za izboljšanje izobraževanja
in usposabljanja po vsej EU; gre za pridobitev tistih znanj in spretnosti, zaradi katerih
bodo konkurenčnejši na trgu dela).
Program vseživljenjskega učenja (Lifelong Learning Programme)
Ta program obstaja že od leta že od leta 2007 in je se nadaljuje v obdobju 2014−2020. Na-
menjen je učenju v vseh življenjskih obdobjih in spodbuja ter financira projekte izmenjav
dijakov in študentov, študijskih obiskov in mreženja (networking). V njegovem okviru
potekajo naslednji podprogrami (LLP , 2016):
I. Comenius: osredotočen je na vse nivoje šolskega izobraževanja in individualnega iz-
obraževanja ter vključuje učence, učitelje, javno in lokalno upravo/oblasti, izobraževalne
institucije. Oblikovan je bil za izboljšanje ter povečanje mobilnosti učencev in učiteljev,
ustvarjanje medšolskih partnerstev, spodbujanje učenja tujih jezikov, informatike, boljših
pedagoških tehnik, izobraževanje učiteljev in izboljšave v upravljanju šol.
II. Jean Monet: namenjen predvsem učenju in raziskavam na področju evropskih inte-
gracij (kot poseben podprogram deluje v okviru Erasmus+).
III. Leonardo da Vinci: financira praktične projekte s področja sodelovanja pri praktič-
nem izobraževanju.
IV . Erasmus+: podpira izobraževanje, praktično izobraževanje, mladino in šport s prora-
čunom, ki obsega 14,7 milijard EUR. Namenjen je študiju, pridobivanju praktičnih izku-
šenj in prostovoljstvu povsod po EU. Nanj se lahko prijavijo tako individualne osebe kot
Poleg finančnega
učinka sodi projektno
delo med tiste
postopke učenja,
ki temeljijo na
izkustvenem učenju in
spodbujajo udeležence
k aktivnemu učenju.
I str. 27-38
Mag. Bianka Ledinek Pahor I Projektno delo na področju učenja
slovenskega jezika v srednjih šolah
I 32
Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020
tudi izobraževalne institucije, univerze, raziskovalne organizacije, podjetja in think-thank
institucije. Program Erasmus+ obsega tri ključne ukrepe, kot sledi (Erasmus+, 2016):
1. Mobilnost posameznikov (ta ukrep podpira mobilnost učečih se in osebja, skupni
magistrski študij Erasmus Mundus, posojila za magistrski študij Erasmus+).
2. Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks (mednarodna strateška partner-
stva, koalicijo znanja med izobraževalnimi institucijami in podjetji, koalicije sektor-
skih spretnosti, krepitve zmogljivosti). V tem ukrepu se nahajajo tudi pomembne
podporne IT-platforme, ki nudijo virtualne možnosti sodelovanja, nabor gradiv, pri-
merov dobrih praks, omogočajo izmenjavo dobrih praks med sodelujočimi in druge
spletne storitve za učitelje, vodje usposabljanj, drugo osebje na področju šolskega
izobraževanja in izobraževanja za odrasle ter za mlade, prostovoljce in mladinske
delavce po Evropi in drugod po svetu, in sicer:
i. E-Twinning
ii. EPALE, Elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi
iii. Evropski mladinski portal
1. Mreža Eurodesk
2. Podporni centri za mladino SALTO
3. Podpora za reformo politik (znanje na področju izobraževanja, usposabljanja in mla-
dine, pobude za inovacije na področju politik, podpora za evropska orodja politik,
sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta OECD in Svet Evrope, dialog z
deležniki ter promocija politik in programa).
eTwinning
eTwinning je skupnost za evropske šole, ki nudi platformo zaposlenim (učiteljem, rav-
nateljem, knjižničarjem itd.), ki delajo na šoli v eni izmed Evropskih držav, ter jim omo-
goča komunikacijo, sodelovanje, razvijanje projektov in izmenjavo. eTwinning spodbuja
sodelovanje evropskih šol s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tako
da nudi podporo, orodja in storitve, ki šolam poenostavljajo oblikovanje kratkoročnih in
dolgoročnih partnerstev na katerem koli predmetnem področju (eTwinning, 2016).
Portal eTwinning predstavlja osrednje stičišče in delovno okolje akcije. Na voljo je v 28
jezikih in danes vključuje že skoraj 230 277 posameznih članov ter več kot 5462 projektov
med dvema ali več šolami. Portal učiteljem nudi spletna orodja za iskanje partnerjev, obli-
kovanje projektov, izmenjavo idej ter dobrih praks in jim omogoča takojšnje sodelovanje
s pomočjo številnih posebej za to prilagojenih orodij, dostopnih na platformi eTwinning
(eTwinning, 2016).
Akcija eTwinning se je pričela leta 2005 kot osrednja akcija programa eUčenje (eLear-
ning) Evropske komisije, od leta 2014 dalje pa je sestavni del Erasmus+, programa evrop-
skega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Centralno
svetovalno službo za eTwinning vodi European Schoolnet, mednarodno partnerstvo 31
evropskih ministrstev za izobraževanje, katerega namen je razvoj učenja za šole, učitelje
in učence po vsej Evropi. eTwinning na nacionalnih ravneh podpira tudi 37 nacionalnih
svetovalnih služb (eTwinning, 2016).
RAZPRAVE
I 33
EPALE – ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi
Platforma EPALE je namenjena učiteljem, vodjem usposabljanj in prostovoljcem, pa tudi
oblikovalcem politik, raziskovalcem in akademikom, vključenim v izobraževanje od-
raslih. Platforma uporabnikom omogoča, da se povežejo z drugimi uporabniki po vsej
Evropi, sodelujejo v razpravah in izmenjujejo dobre prakse (Erasmus+, 2016).
Koledar evropskih in nacionalnih dogodkov obvešča uporabnike o priložnostih za poklicni
razvoj in je lahko koristno orodje za pripravo aktivnosti mobilnosti. Možnosti iskanja
partnerjev lahko prav tako podpirajo pripravo projektov sodelovanja. Knjižnica, novice
in prispevki vodilnih strokovnjakov na področju izobraževanja odraslih zagotavljajo,
da so uporabnikom platforme EPALE dostopne najnovejše politike in razprave na
področju izobraževanja odraslih. Izvajanje EPALE podpirata centralna podporna služba
in omrežje nacionalnih podpornih služb v državah programa Erasmus+, ki sta zadolžena
za iskanje informacij ter spodbujanje deležnikov k uporabi platforme in prispevanju k njej
(Erasmus+, 2016).
Podporni centri za mladino SALTO
Cilj podpornih centrov za mladino SALTO je pomagati izboljšati kakovost projektov
Erasmus+ na področju mladine. Na podlagi tematske (udeležba, vključenost, usposablja-
nje in sodelovanje, informacije, kulturna raznolikost) ali geografske (države vzhodnega
partnerstva in Rusija, južno Sredozemlje, Zahodni Balkan) usmerjenosti zagotavljajo vire,
informacije in usposabljanja na posebnih področjih za nacionalne agencije in druge ak-
terje na področju mladinskega dela ter spodbujajo priznavanje neformalnega in priložno-
stnega učenja (Erasmus+, 2016).
Njihovo delo zajema (Erasmus+, 2016):
• organiziranje usposabljanja, študijskih obiskov, forumov in aktivnosti za gradnjo
partnerstev,
• razvijanje in dokumentiranje usposabljanja ter metod in orodij mladinskega dela;
• zagotavljanje pregleda evropskih usposabljanj, ki so na voljo mladinskim delavcem, z
evropskim koledarjem usposabljanj,
• izdajanje praktičnih publikacij,
• zagotavljanje najnovejših informacij o evropskem mladinskem delu in različnih
prednostnih nalogah,
• zagotavljanje zbirke podatkov o vodjih usposabljanj in strokovnjakih na področju
mladinskega dela in usposabljanja,
• koordinacijo in izvajanje orodja Y outhpass,
• izvajanje akreditacij organizacij EVS v sosedskih partnerskih državah EU.
I str. 27-38
Mag. Bianka Ledinek Pahor I Projektno delo na področju učenja
slovenskega jezika v srednjih šolah
I 34
Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020
3 Možnosti in načini prijave projektov v srednjem
šolstvu
G
lede na opisano v prejšnjem poglavju so možnosti za pridobitev sredstev za fi-
nanciranje projektov v programih EU na področju srednješolskega izobraževanja
velike. Pogoj za uspešno prijavo projekta pa je projektna ideja oz. predlog projek-
ta, ki sovpada s cilji in zahtevami objavljenega razpisa v posameznem programu. Ob tem
se je treba zavedati, da sta samostojna prijava in izvedba projekta prej izjema kot pravilo.
Vsi razpisani programi namreč temeljijo na čim širšem vključevanju vseh deležnikov, kar
nenazadnje sovpada z namenom evropske strategije, t. j. spodbuditi trajnostno, pametno
in vključujočo rast.
Dodatno izobraževanje na področju maternega oz. slovenskega jezika lahko uvrstimo v
večino navedenih programov. Možnosti so toliko širše, če v partnerstvo povabimo tudi
zunanje partnerje. Pri tem gre lahko tudi za mednarodno sodelovanje s posebnim po-
udarkom na medkulturni izmenjavi ali celo na učenju sosedskih jezikov (cross border ali
t. i. čezmejni projekti). Gre za odličen način spodbude slovenskih dijakov, da okrepijo
znanje slovenskega jezika in da si, ob spoznavanju tujih kultur, privzgojijo spoštovanje do
Slovenija je z vstopom
v Evropsko unijo na
svetovni jezikovni
zemljevid tudi uradno
postavila slovenski
jezik, kajti v uniji se
»spodbuja jezikovna
raznolikost, ki temelji
na medsebojnem
razumevanju,
demokraciji in
strpnosti«.
Slika 1: Možnosti prijave projektov (Vir: Ledinek Pahor, 2016.)
RAZPRAVE
I 35
lastnega jezika, lastne kulture in posledično tudi do okolja oz. domovine, v kateri živijo.
Ob tem ne gre pozabiti, da je v začetku tega tisočletja Slovenija z vstopom v Evropsko
unijo na svetovni jezikovni zemljevid tudi uradno postavila slovenski jezik in da se v uniji
»spodbuja jezikovna raznolikost, ki temelji na medsebojnem razumevanju, demokraciji
in strpnosti« (Jesenšek, 2005, str. 8).
Na sliki 1 podrobno prikazujemo analizo možnosti prijave projektov v posamezne pro-
grame ter izbiro čim širšega partnerstva. Le široko zastavljeno partnerstvo lahko zagota-
vlja potencialen uspeh pri prijavi projekta, hkrati pa dejansko omogoči širok nabor sode-
lujočih, izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter prikaže močno podporo okolja, v katerem
šola deluje.
Zavedajoč se dejstev, da je bil v časih skupne države (Jugoslavije) slovenski jezik (nekako
sicer neuradno, pa vendarle) postavljen v ozadje in da se tudi v prvih letih po osamosvoji-
tvi na področju negovanja slovenskega jezika v vseh sferah življenja ni kaj dosti popravilo,
pa lahko ugotovimo, da je po letu 2000 Slovenija sprejela številne akte, s katerimi sloven-
ski jezik končno postavlja v vlogo kulture naroda
2
.
Ob vstopu v Evropsko unijo pa je slovenščina svoj prostor dobila tudi med uradnimi
jeziki unije (dokumenti, zakonodaja, komuniciranje z organi EU poteka v vseh jezikih
držav članic EU). Omeniti velja tudi organizacijo in posebne programe, ki so v EU na
voljo za učenje jezikov (npr. COMENIUS, LINGUA, ERASMUS ter celo akcije v okviru
Evropskega leta jezikov).
3.1 Prednosti in slabosti projektnega dela
Projektno delo ima svoje zakonitosti in vsak projekt svoj življenjski cikel. Vendar pa se
projektno delo z nekaterimi prilagoditvami lahko uspešno izvaja tudi v srednješolskem
okolju. Najpomembneje je, da so dijaki vpeti v vse faze projekta (od oblikovanja ideje,
preko prijave, izvajanja in zaključka projekta), učitelj(i) pa v dvojni vlogi: kot enakopra-
ven član projektnega tima in hkrati mentor, ki dijake v tako delo uvaja. Z iskanjem pri-
mernih partnerstev v projektu se dijaki zelo dobro naučijo mreženja. Pridobijo pa tudi
kompetence in znanja o projektnem delu, kar danes potrebujejo v vsakem delovnem
okolju.
Raziskava, ki smo jo izvedli že v letu 2016
3
, je pokazala, da šole sicer izvajajo kar širok
izbor dopolnilnih dejavnosti, v povprečju kar 85 letno, pri čemer prednjačijo gimnazije.
Vendar pa jih v več kot 36 % plačujejo iz lastnih sredstev. To verjetno pomeni, da teh
36 % ne sodi v redni program (obvezne izbirne vsebine, ki jih šole krijejo iz proračun-
skih sredstev), temveč gre za dodatne aktivnosti
4
, za katere morajo šole sredstva iskati v
prispevkih ali donacijah. Takšno »zbiranje« sredstev pa predvsem z vidika pravočasnega
načrtovanja aktivnosti ni najboljše. Problem je, če šole za načrtovano dodatno aktivnost
ne uspejo zbrati dovolj sredstev in je (kljub morebitnemu velikemu zanimanju dijakov)
ne morejo izvesti. Prav tako pa je lahko problematična ad hoc izvedba dodatnih aktivnosti
na način, da šola najprej pridobi sredstva in šele nato razpiše neko dodatno aktivnost, za
2 Dobili smo Urad vlade R Slovenije za slovenski jezik, Zakon o javni rabi slovenščine, Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno
politiko ipd.
3 Opravljena je bila na vzorcu 22 % vseh slovenskih srednjih šol v vseh slovenskih regijah in je zajela 25 % vseh slovenskih dijakov in 30
% vseh slovenskih pedagoških delavcev na srednjih šolah. Njen namen je bil raziskati stanje v slovenskih srednjih šolah na področju
izvajanja projektov s trajnostnimi razvojnimi vsebinami. Ugotavljali smo tudi, kateri dejavniki vplivajo na pridobivanje sredstev iz
evropskih in domačih programov.
4 Npr.: učenje tujih jezikov običajno plačajo dijaki s prispevki; ekskurzije ali obiske partnerskih šol prav tako; materiali za krožke se
navadno pridobivajo z donacijami itd.
Najpomembneje je,
da so dijaki vpeti v
vse faze projekta (od
oblikovanja ideje,
preko prijave, izvajanja
in zaključka projekta),
učitelj(i) pa v dvojni
vlogi: kot enakopraven
član projektnega tima
in hkrati mentor, ki
dijake v tako delo
uvaja.
I str. 27-38
Mag. Bianka Ledinek Pahor I Projektno delo na področju učenja
slovenskega jezika v srednjih šolah
I 36
Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020
katero pa ne ve, koliko in kakšno zanimanje bo vzbudila pri dijakih.
Dopolnilne dejavnosti, ki ne sodijo v redni šolski program, bi šole bolj učinkovito lahko
pokrivale iz sredstev, pridobljenih s projekti. Izsledki raziskave so pokazali, da šole z nad-
povprečnim številom domačih ali tujih projektov izvedejo več dopolnilnih dejavnosti. Te
pa na šolah večinoma vplivajo na izboljšanje učnega uspeha sodelujočih dijakov. Šole zelo
pozitivno ocenjujejo ta vpliv (v 80 %). Le majhen del šol (5 %) ne zazna pozitivnega vpliva
dopolnilnih dejavnosti na učni uspeh sodelujočih dijakov.
Podatki, pridobljeni v raziskavi, so v nadaljevanju pokazali, da šole v projektnem delu
niso najbolj aktivne in ne pridobivajo toliko sredstev, kot bi jih glede na ugotovljene mož-
nosti lahko. Na domačih razpisih v povprečju pridobijo zgolj 1,7 projekta letno, kar v fi-
nančnih sredstvih pomeni dobrih 1.200 EUR v povprečju. Na razpisih EU število uspešno
prijavljenih projektov ni bistveno višje (1,8 projekta letno), je pa skupna vrednost slednjih
kar osemkrat višja, in sicer znaša skoraj 10.000 EUR. Podobno sliko pokaže tudi analiza
rezultatov projektov, kjer gre za sodelovanje z drugimi šolami. Domačih projektov je bilo
v povprečju samo 0,88 letno, z vrednostjo dobrih 1.500 EUR. Projektov, prijavljenih v raz-
pise EU, pa je bilo povprečno 1,36 letno, za kar so šole prejele skoraj pet krat več sredstev
(7.504 EUR) kot na domačih razpisih, ob tem pa je bilo na razpise EU v povprečju letno
prijavljenega zgolj 0,48 projekta več. Šole z večjim številom skupnih projektov (in višjo
skupno vrednostjo skupnih projektov) pridobijo pomembno več projektov (in tudi z več-
jo vrednostjo), ki jih financira EU.
Navedeno pomeni, da je z uspešno prijavo na razpisih EU mogoče pridobiti več sredstev
kot na domačih razpisih. Vendar pa razpisi EU zahtevajo močno in široko zastavljeno
partnerstvo, da bo prijava projekta uspešna. V raziskovanem obdobju anketirane šole na
razpise EU niso pridobile niti enega projekta v sodelovanju z drugimi partnerji iz gospo-
darstva ali javne uprave. Na domačih razpisih pa so v sodelovanju z drugimi partnerji iz
gospodarstva ali javne uprave v povprečju pridobile skoraj ne omembe vredno četrtino
projekta letno. Pri tem pa med strokovnimi šolami (ki bi po vsebini svojih programov
morale sodelovati z zunanjimi deležniki, saj so vezane na stroko) in gimnazijami stati-
stično ni razlik.
Poglobljena raziskava nam je na področju izobraževanja in promocije slovenskega jezi-
ka postregla s skrb zbujajočimi podatki: v analiziranih podatkih namreč nismo zaznali
projektov, katerih cilj bi bil izvajanje dopolnilnih izobraževalnih aktivnosti na področju
poznavanja slovenskega jezika.
Ob že tako slabih rezultatih, ki nam jih je podala raziskava projektnega dela v slovenskih
srednjih šolah, je zanemarjanje slovenskega jezika po našem mnenju posebej pereče.
4 Zaključki
Z
vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se v Sloveniji odprle številne možnosti so-
delovanja z institucijami, podjetji in zavodi v državah članicah EU. Skoraj sočasno
lahko v začetku prve dekade tega tisočletja govorimo tudi o fenomenu globalizaci-
je. Svet in posebej Evropa sta postala »manjša« in poslovno bližja. Mednarodno sodelova-
nje (ne glede na to, ali gre za poslovno ali institucionalno) ne pomeni več izjeme, temveč
je pravilo. Podjetja in institucije, ki ga ne obvladajo, na trgu nimajo perspektive.
Delovanje v »modernem« Evropskem okolju zahteva mnoga znanja in kompetence, ki
jih v obstoječih srednješolskih programih ali sploh ni (izjeme so mednarodni oddelki,
Šole z nadpovprečnim
številom domačih
ali tujih projektov
izvedejo več
dopolnilnih dejavnosti,
te pa na šolah
večinoma vplivajo na
izboljšanje učnega
uspeha sodelujočih
dijakov.
RAZPRAVE
I 37
mednarodne mature in evropski oddelki gimnazij) ali pa so zelo šibko zastavljene. Obšol-
ske dejavnosti, bodisi da gre za obvezne ali neobvezne izbirne vsebine, razne dopolnilne
dejavnosti ali skupne projekte (domači ali mednarodni), bi dijakom lahko omogočile pri-
dobitev novih in dodatnih kompetenc, ki jih šola s svojim rednim programom ne more
omogočiti (kot na primer: opravljanje nalog v socialno, kulturno, jezikovno in politično
mešanih timih; spoznavanje šolskih, podjetniških ali institucionalnih dejavnosti izven
matične šole in države; širjenje socialnega kapitala z učenjem mreženja in upravljanja
z lastnimi mrežami; zgodnjega aktivnega opravljanja praktičnih nalog v podjetjih in s
tem spoznavanja realnega delovnega procesa in še mnogo drugih). Da so tovrstna zna-
nja in kompetence, vključno z znanjem, pridobljenim z rednim šolskim programom, za
dijake najboljša popotnica v življenje, vsaj v teoriji ni sporno. Kot problematično pa se
izpostavlja financiranje aktivnosti, ki bi omogočale pridobivanje teh dodatnih znanj in
kompetenc.
Dejstvo je, da bi projektno delo in vključevanje dijakov v projekte lahko pomembno dop-
rineslo tako k boljšemu finančnemu stanju šole kot tudi, zaradi dodatnih aktivnosti na
šoli, k zvišanju konkurenčnosti posamezne šole. Kljub temu pa ugotovitve kažejo, da šole
premalo koristijo številne možnosti oblikovanja široko zastavljenih partnerstev, na pod-
lagi česar bi imele na voljo cel spekter programov EU, kamor bi skupne projekte lahko
uspešneje prijavljale in zanje pridobile sredstva.
Projektno delo v obšolski dejavnosti širi nabor t. i. dopolnilnih dejavnosti, ki niso v
rednem šolskem programu in jih šole sedaj financirajo z neproračunskimi sredstvi, to-
rej same. V primeru uspešne prijave projekta pa so sredstva projekta tista, ki pokrivajo
stroške aktivnosti v projektu. Navedeno pomeni, da bi šole lahko sredstva, ki jih se-
daj namenjajo za dopolnilne dejavnosti dijakov, ki niso v rednem šolskem programu,
usmerile v druge razvojne aktivnosti, spekter dopolnilnih dejavnosti pa bi lahko širile,
poglabljale in predvsem financirale iz dobljenih projektov. Res pa je, da bi morali biti
ravnatelji in učitelji srednjih šol neke vrste spiritus movens pri vpeljevanju projektnega
dela na šolo. Ker pa takšno delo ni posebej predvideno ne v učnih načrtih in ne v opisih
del in nalog zaposlenih pedagogov, največkrat ni motivacije zanj. Šole se pretežno osre-
dotočajo na pridobivanje proračunskih sredstev, manjkajočo razliko pa pokrivajo ali z
zmanjšanjem obšolskih dejavnosti ali pa breme plačila zanje naprtijo dijakom, njihovim
staršem ter donatorjem, ki pa jih je zaradi nezavidljivega ekonomskega stanja v Sloveniji
vedno manj.
Učenje (dodatno ali dopolnilno) slovenskega jezika in dodatne aktivnosti na tem podro-
čju bi si morali utreti pot v projektno delo na slovenskih srednjih šolah. Seveda to pomeni
več (in običajno neplačanega) dela za nas, učitelje. Pa vendar, poklic, ki smo si ga izbrali,
mora postati naše poslanstvo. Njegova rdeča nit pa izobraziti in tudi vzgojiti mladino v
duhu spoštovanja lastnega jezika.
Viri in literatura
Al Mansour, F. (2013). Projekti mobilnosti Leonardo da Vinci: priložnost za usposabljanje učiteljev za delo v
novih programih. V: Vodenje 2/2013. Šola za ravnatelje: Ljubljana, str. 127–134.
Bourne, L. (2015). Making Projects Work: Effective Stakeholder and Communication Management. Taylor and
Francis Books, USA.
Cattani, G., Ferriani, S., Frederiksen, L. and Florian, T. (2011). Project-Based Organizing and Strategic Mana-
gement, Advances in Strategic Management, Vol 28, Emerald.
Chapman, R.J., (2014). The Rules of Project Risk Management: Implementation Guidelines for Major Projects.
Poklic, ki smo si ga
izbrali, mora postati
naše poslanstvo.,
njegova rdeča nit
pa izobraziti in tudi
vzgojiti mladino v duhu
spoštovanja lastnega
jezika.
I str. 27-38
Mag. Bianka Ledinek Pahor I Projektno delo na področju učenja
slovenskega jezika v srednjih šolah
metafora
pisec
svobodni verz
stavek
pika
pravljica
stavek
pesnik
samostalnik
osebek
izvor
priredje
odvisnik
vejica
oseba
izjava
oklepaj
intonacija
zaimek
predmet
prislovno določilo
priredje
beseda
osebni zaimek
stavčni člen
metafora
poved
svobodni verz
črtica
vejica
roman
priredje
odvisnik
poved
vejica
oseba
izjava
poudarek
esej
oklepaj
vrste besedil
intonacija
glagol
glagol
zaimek
priredje
beseda
veznik
naklon
I 38
Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020
Ashgate Publishing Company.
Collier, S. (2015). Managing Amidst Rapid Change. Project Management Institute.
Devaux, S.A. (2015). Total Project Control: A Practitioner‘s Guide to Managing Projects as Investments,
Second Edition. CRC Press/Taylor and Francis.
ESS – Evropski socialni sklad 2014–2020. (2016) Dostopno na: http://ec.europa.eu/esf/main.jsp?catId=62&lan-
gId=sl (10. 4. 2016).
Heaslip, R.J., (2014). Managing Complex Projects and Programs. Wiley.
Jesenšek, M. (2005). Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor. Maribor: Slavistično društvo Maribor.
Kožman, M. (2010). Ključna vloga najvišjega vodstva za učinkovito uporabo sistema projektnega vodenja v pod-
jetjih. Dostopno na: http://issuu.com/ipmit/docs/portoroz2010-_klju_na_vloga_najvi_jega_vodstva/9?e=0
(10. 4. 2016)
Ledinek Pahor, B. (2016). Vloga in pomen trajnostnih razvojnih projektov v slovenskih srednjih šolah.
Magistrska naloga. Univerza na primorskem, Fakulteta za management.
Lesjak, D., Vehovar, V . (2005). Factors affecting evaluation of e-business projects. V: Industrial management +
data systems, no. 4, vol. 105, str. 409–428.
Lock, D. (2014). The Essentials of Project Management - Fourth Edition. Ashgate Publishing Company.
Podgajski Betina (2014). Izvajanje tržnih dejavnosti v javnih zavodih. Magistrska naloga. Univerza v Maribo-
ru, Pravna fakulteta.
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na
področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10 in 99/10) Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje
izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10 in
99/10).
Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega
šolstva (Uradni list RS, št. 107/12).
Rowe, S. F. (2015). Project Management for Small Projects, Second Edition. Management Concepts Press.
Svetlik, I. (2006). O kompetencah. V: Vzgoja in izobraževanje (tematska številka), letnik 37, št. 1, str. 4–12.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Trunk Širca, N., Čepar, Ž. Lesjak, D., Zver, M. (2009). Lifelong learning as an answer to sociodemographic
change : the case of Slovenia. V: International journal of innovating and learning, vol. 6, no. 1, str. 62–75.
ZASSS (2015). Zveza aktivov svetov staršev Slovenije. Dostopno na: http://www.zasss.si/predstavitev.html
(5. 1. 2016).
ZŠD (2015). 12. Posvet ZŠD, Bled 2015. Dostopno na: http://www.zveza-zsd.si/novice/12-posvet-zsd/. (5. 3.
2016).
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si