GRADIVO ZA NOVEMBRSKO ZASEDANJE ZBOROV SO
Predlog stališč za boljše uresničevanje delegatskega sistema in informacija o poteku priprav na volitve 1986
Zbori Skupščine občine so v mesecu aprilu obravnavali oceno uresničevanja delegatskega sistema v tretjem letu tretjega mandata. Predhodno so o stanju delovanja delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in organizacijah zd-ruženega dela analizirale tudi KKSZDL oz. OOZS. Zaradipomembnostigradi-va in glede na predvolilne priprave — evidentiranje delegatov za skupščinske volitve v letu 1986 je bila razprava o tem gradivu podaljšana z namenom, da se oceni predvidcne predloge reorganizacije in preoblikovanja delegatskih mest v zborih Skupščine občine oz. oblikovanje bodočih združenih delegacij v celotnem skupščinskem delegatskem sistemu.
Temeljitejša obravnava analize delovanja delegatskega sislema je bila v tem podaljšanem roku v nekaterih temeljnih sredinah posebej pa ludi v volilni komi-siji in koordinacijskem odboru za kadrovsko vprašanje pri OK SZDL, na kar so se oblikovali naslednji predlogi stališč:
1.   ugolavljamn, da se delegatski sistem v občinisicerzadovoljivouresničujeinda je vanj aktivno vključen širok krog delovnih Ijudi in občanov. Pri tem pa ne smemo zaneinariti slabosti v lcmeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom delegacij in konterenc delegacij, njihovih razmcrij do vseh deluvnih Ijudi, zlas-ti pa v zvezi z nezadostnim vključevanjem OPO, samoupravnih organov in poslovod-nih struktur ter strokovnih služb v uspešnejše delovanje delegatskega sistema,
2.   že dosedaj sprejeta stališfa v zvczizgradivi jedosledno izvajati in vsagradiva prilagajati ravni usposobljenosti delegatov, da bodo razumljivejša večini delegalov. V obrazložitvah gradiv obvezno izrazitt možne posledice sprejema akta oziroma možne posledice njegovega nesprejetja,
3.  ugotavljamo, da so se v obdobju poročanja dosledno spoštovali roki sklicevanja skupščin in posredovanja gradiv, roki javne obravnave, več vključenih gradiv Repu-bliške skupščine v zbore kot konferenca delegacij, v veliki meri seje uveljavil dvofaz-ni postopek sprejemanja pomembnih odločitev, družbenopolitični zbor in zbor zd-ruženega dela tcr zbor krajevnih skupnosti sc pretežno sestajajo ločeno. Manj pa je storjenega oz. izvcdenih nalog po danih delegatskih pobudah in zastavljenihvpraša-njih, na katera so sicer dana pisna pojasnila, naloge pa dejansko niso v ccloti izveflene. Potrebno bo zato povečati odgovornost za upoštevanje delegatskih pobud ali vprašanj in jih po proučitvi uvrščati v obravnavo pri pristojnih organih oz. zborih,
4.  zbor zdruzenega dcla še ne izvaja z ustavo opredeljeno funkcijo v celoti. Na slabše delovanje vsekakor vpliva dejstvo, da delegacije v OZD še vedno niso uve-ljavljene kot enakopravna sestavina samoupravnega organiziranja in pomembno sredstvo za vpliv na odločanje o ustvarjenem dohodku. Zlasti sta premajhna po-vezanost in sodelovanjc delaiskih svetov in delegacij, pa tudi delegacij med seboj. Večjo oporo bodo morale imcti v osnovnih organizacijah zveze sindikata, katerim bi moral Občinski svet zveze sindikalov s svojimi dejavnostmi nuditi več pomoči pri izvajanju nalog do temeijnih delegacij,
5.  večji problem je v delu delegacij, ki se pojavlja v krajevnih skupnostih, ki so številčno šibke in nimajo kadrovskega zaledja za polno uresničevanje delegatskega sistema. Zato bomo morali s pomočjo SZDL in drugih družbenopolitičnih dejav-nikov resno proučiti ta vprašanja po krajevnih skupnostih in temu primerno prilago-diti organiziranost ler z uslreznimi spremenjenimi akti odpraviti težavepremajhne-ga kadrovskega zaledja delegacij. Pri kadrovanju članov delegacij za zbor uporab-nikov SlSposvetiti še posebnoskrb, dase v lezborcnebi kadrovaločlanedelegacij iz vrst izVajalcev za posamezno področje družbenih dejavnosti,
6.  glede na bližajoče volitve v letu 1986 je že v postopku evidentiranja in nad-aljnjem kadrovanju za opravljanje določenih pomembnejših funkcij v novem man-datnem obdobju upoštevati kot pomemben kriterij odnos vsakega posanteznika do samoupravljanja in delegatskih razmerij,
7.  zaradi večjega vpliva zbora združenega dela na celotno gospodarjenje v obiini predlagamo, da v zboru združenega dela skupščine občine ostane 45 delegatskih mest. Nckaterc OZD imajo več delegatskih mest, ki pa ne pripomorejo h kva-litetnejšem delovanju. zato predlagamo, da imajo v prihodnje le eno delegatsko mesto. S (ako pridobljenimi delegalskimi mesti bodo dobile večje OZD, ki so bile dosedaj vključene v konlerence dclegacij, možnosti neposrcdnega delovanja v zbor združenega dela.
Oceniti je tudi ustreznost dosedanjega oblikovanja konference delegacij tako, da se posebno skrb posveti organizacijam združenega dela s sedežem na območju občine in jim v čimvečji meri zagotoviti, da se vključujejo v samostojno dclegatsko mesto.
8.  v zboru krajevnih skupnosti naj se Stevilo delegatskih mest zmanjša na 23, tako bo še naprej imela vsaka krajevna skupnost v zboru možnost izražanja svojih interesov.
9.   v razpravi dana pobuda o delovanju družbenopolitičnega zbora naj se prouči število delegatov. Glede na to je oceniti povečanje števila na 25 delegatov, ali pa ostati na enakem številu 23 delegatov. O številu dclcgatov posamezne družbenopoli-tične organizacije v zboru se te dogovorijo medsebojno.
10.  pesebno skrb bo potrebno v večjih krajevnih skupnostih posvetiti oblikovanju delegacij za skupščine SIS. Pri tem je slediti možnostim združevanja dveh SIS sorodne dejavnosti v eno združeno delegacijo.
Oceniti je tudi ustreznost dosedanjega oblikovanja konfercncdelegacij in posveti-ti skrb oblikovanju skupnih delegacij v dclovnih organizacijah, ki imajo večTOZD in DSSS tcr delcgacij v OZD z manjšim štcvilom zaposlenih delavcev,
11.  informiranosti delegatov je polrebno posvetiti vso skrb tako, da bodo delegati o vseh pomembnejših dogodkih in dejavnostih pravočasno, popolno in v skladu z
' zakonitostjo obveičeni (npr.: objava razpisa — potek roka — predlog neposredno v Hrijo),
12.   povezovanje delegacij med seboj in s samoupravnimi organi ter z delegacija-mi za dmžbenopolitično skupnost zaradi izmenjave izkušcnj in zaradi usldajevanja interesov ter stališč naj postane trajna oblika in metoda dela.
terja uvajanje novih metod in oblik dela delegatov in njihovega vključevanja v pripravo predlogov, stališč in odločitev. Zato za naslednje mandatnoobdobjene samo da pričakujemo ampak terjamo večjo povezanost organov samoupravlja-nja, organov KS in družbenopolitičnih organizacij z delegati in delegacijami. Prav tako pa tudi postaja nujnost sprotnega izobraževanja delegatov.
Dosedanja sestava konferenc delegacij za zbor združenega dela ni najboljša, zato tudi niso dovolj učinkovite. Upoštevati moramo, da konferenca delegacij omogoča eno temeljnih zahtev dclegatskega sistema, tojepovezovanjetemeljnih samoupravnih organizacij zaradi ugotavljanja, izražanjain usklajevanjaskupnih interesov.
Vsepredloge organiziranosti za prihodnje mandatno obdobje bostaoblikova-la volilna komisija in KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
V zadnjih letih je bilo v okviru TOZD sprejetih nekaj statusnihsprememb, kar je imelo za posledico tudi samoupravno reorganizacijo. Zato je nujno, da v okvi-ru priprav na volitve 86 ocenimo, kaj to pomeni glede na vsebino veljavnega odloka o oblikovanju delegacij, povezovanju v konference delegacij in za nosilce konferenc. V okviru skupščine občine, predvsem sekretariata in volilne komisije, bi zato morali čimbolj ustrezno oblikovati odlok ob upoštevanju vseh statusnih spremeinb in morebitnih stališč o spremembah pri povezovanju delegacij.
V razpravah je bilo precej govora o racionalizaciji del skupščine s ciljem, da se še bolj selekcionira vstbina ter razbremenijo dnevni redi tistih tem, katerelahko obravnavajo pristojni upravni organi. V vseh dosedanjih razpravah je bilo veliko razmišljanj o odprtih kandidatnih listah. Gotovo je, da smo to možnost v preteklosti premalo uporabljali, čeprav so nekatere KK SZDL (npr.: Grosuplje, Sentvid) že ob dosedanjih volitvah tako oblikovale kandidatne liste. Njena Širša uporaba je možna ob ustrezni izbiri kandidatov. Možnosti odprtih kandidatnih list torej so, opredelitev o tem pa je stvar in pristojnost temeljne sredine.
Glede na to, da je v regiji in širše sprejeta usmeritev, da v kadrovskih rešitvah za funkcije na ravni občine ni horizontalnih premikov, da je želja in cilj pridobiti čimveč kandidatov za te odgovorne funkcije izzdruženega de!a in,da se v iskanju kadrovskih rešitev izognemo ponavljanju opravljanja najodgovornejših funkcij na ravni obžine, je pouebno ustrezne opredelitve sprejeti v vodstvu DPO občine.
S pospešenimi pripravami na volitve v letu 1986 smo pričeli na pomlad ietošnjega leta v okviru organov OK SZDL in OS ZSS. Takrat smo sprejeli osnovne naloge socialistične zveze kot celote glede na njeno ustavno vlogo ter dali konkretne pobude za sprejem usmeritev.
Skupaj z OS ZSS smo sprejeli rokovnik opravil in nosilce nalog, še zlasti volilne komisije in KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Ti organi so se večkrat sestali na skupnih sejah in pripravili ustrezna gradiva ter navodila za ak-tivnosti v pripravah na volitve tako v samoupravnih organizacijah kot v KS. Sprotno smo širšo javnost obveščali o volilnih pripravah preko glasila Naša skupnost. V aprilu so bili organizirani posveti s predsedniki KK SZDL in OOS, posveti s predsedniki KO v temeljnih sredinah in evidentičarji, prav tako pasmo že v samem začetku terjali polno odgovornost v volilnih pripravah tudi v DPO,ki so sestavni del fronte. Pred poletnimi počitnicami smo ocenili dosedanje ak-tivnosti in volilne priprave, kjer je bila osrednja pozornost namenjena fazi evidentiranja. Ta še traja, ugotavljamopa.daješe vedno prešibkain dasmo se na vseh nivojih premalo potrudili. Na posvetih, razgovorih in posvetovanjih smoše posebej izpostavljali naslednje:
—  da sta nosilca priprav na voiitvesocialtstičnazveza insindikat, z njimasku-paj pa vsi ostali frontni deli
—  da so temeljne sredine (KS, OZD) dolžne kadrovsko popolniti KO za kadrovska vprašanja in zastaviti aktivnosti v skladu z rokovnikom
—  da je evidentiranje možnih kandidatov stalna naloga, da je evidentiranje priznanje posamezniku ter, da so od dobrih priprav odvisni volilni rezultati
—  da mora biti evidentiranje kar se le da široko in ustrezati številu delegatskih mest v delegacijah z upoštevanjem potrcb za delegate samoupravnih organov
—  da je potrebno  v  večji  meri  evidentirati  možne  kandidate za naj-odgovornejše funkcije v občini, republiki in federaciji,
—  da že v fazi evidentiranja pazi, da se ne kopičijo funkcije pri posameznikih
—  da se na podlagi vseh dosedanjih postopkov evidentiranja nastavi enotna evidenca evidentiranih možnih kandidatov
—  da se v vseh sredinah v organih DPO dosledno upoštevasprejet rokovnik nalog in opravil.
Do 30. 9. letos je v naši občini evidentiranih 1840 možnih kandidatov za člane delegacij, od teh 1169 v organizacijah združenega dela, 671 pa v krajevnih skupnostih. Med evidentiranimi je 43%žensk, 15% članov ZK in 2%udeležencev NOB. Po starosti prevladuje skupina 27 — 40 let (40%), mladih do 27 let paje 26%. Največ evidentiranih ima srednjo izobrazbo (32%) oz. kvalifikacijo (25.3%).
Struktura evidentiranih je v združenem delu drugačna od tiste v krajevnih skupnostih, razlika je tudi med evidenttranimi za zbore občinske skupščine oz. skupščine SIS. V združenem delu je tako med evidentiranimi delež žensk in mla-.dih večji, članov ZK pa manjši kot v krajevnih skupnostih. Med evidentiranimi možnimi kandidati za zbore občinske skupščine je manj žensk, manj mladih pa tudi manj z visoko in višjo izobrazbo kot med evidentiranimi za skupščineSIS.
Skupho število evidentiranih možnih kandidatov je morda na prvi pogled zadovoljivo, vendar pa je še mnogo premajhno, saj ne dosega niti števila izvolje-nih članov delegacij v tem mandatnem obdobju.
Dejstvo je, da doslej še niso posredovali podatkov iz 10 organizacij zdruŽenega dela in 10 krajevnih skupnosti. Kljub temu pa bi morali aktivnosti nadaljevati tudi tam, kjerješteviloevidentiranihsamo tolikšno, kotjenajmanjšemožnošte-vilo članov delegacije. V takih primerih ni možnosti selektivnega izbora, neodpr-tih kandidatnih list.
OK SZDL Grosuplje