V' 3TIM >s «— poštnina plačana v gotovini ■■■■ m.ii n —-— ■ revija za tehniko in znanstveno dejavnost mladine • november 1986 • 25. letnik • cena 200 din Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬ ški odbor: Jože Čuden, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zu¬ pančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja deset¬ krat letno • Celoletna naročnina 2000 din, posamezna številka 200 din • Re¬ vijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/x, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo so¬ financirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skup¬ nost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. TIMOVE ČIRE-ČARE Škatlica z ravnilom Čarovnik drži v rokah navadno škatlico vžigalic. Najprej iz nje potegne vžigalice, nato pa pol metra dolgo ravnilo. Za predstavitev te čarovnije si pripravite ravnilo dolžine pol metra in škatlico vžigalic, pri kateri ste odstranili eno krajšo stranico. Za demonstracijo čarovnije si v levi rokav »shranite« ravnilo. Čarovnik z levo roko prime škatlico vžigalic in jo na pol odpre, skozi odprto stran škatlice pa naskrivaj potisne iz rokava ravnilo. Seveda gledalcem ni jasno, kako lahko čarovnik iz tako majhne škatlice potegne tako dolgo ravnilo. TIM 3 • 81 • 86/87 Ali je v zraku pravo letalo ali model, se vča¬ sih vprašamo obtakšnemle posnetku, kajti vrhunski modelarji so dandanes sposobni izdelati makete, ki niti za las ne odstopajo od originala. KittyHawk na sliki je prvi »old- timer« in smo ga imeli priliko občudovati v zraku na letalskem mitingu v Celovcu. KAZALO NAŠ POGOVOR 81 Računalnik na dom 83 PRVA IGRAČA Volkec 84 Pajek 85 Letalski miting na Brniku 86 PRVI MODEL Lahor 87 DALJINSKO VODENJE TIM LVII (lil) 91 Papirnata krila 94 Rdeča zvezda 96 Univerzalna kartica 97 IZDELEK ZA DOM Svečnik iz lesa 99 Model kaplanove tu rbine 100 ELEKTRONIKA Štirikanalni digitalni light-show 101 Wah-wah efekt 104 Mikrofonski predojačevalnik 105 Za deževne dni 105 Timov bob 106 OBLETNICE Aleksander Graham Bell 108 MALE ŽELEZNICE Pokrajina-rafinerija 110 DROBNJARIJE Kaj je skrito v kocki 145 ZA KANČEK KEMIJE Poskusi z malto in cementom 116 NA KRATKO Kako spraviti ladjo prek hriba 117 TIMOVI OGLASI 119 ZANKE IN UGANKE 120 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jože Čuden, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zupančič • Odgovorni in teh¬ nični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Polletna naročnina 1000 din, posamezna številka 200 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541 /x, tel. 213-733 • tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije • NAŠ POGOVOR Če sem v prejšnji številki pričel naš pogovor z opisom lepot dolenjske pokrajine, to še ne pomeni, da tudi drugi kotički naše idilične ožje domovine ne premorejo svojske očarljivo¬ sti in lepote. Kdo med vami se še ni peljal mimo Celja in Žalca, kjer je, kot pravi narodna »ravno polje«. Pokrajini dajejo še poseben čar ritmično in igrivo v nedogled ponavlja¬ joči se nizi hmeljevk, za katere se zdi, kot da jim ni konca. Popotniku, ki se pelje mimo, se hočeš nočeš oko znova in znova ustavlja, vrača k spreminjasti geometriji tega zaščitnega znaka žalske doline. Tokrat je bil moj obisk namenjen osnovni šoli Nade Cilenšek v Grižah pri Žalcu. Šola, ki je bila zgrajena leta 1969 s samoprispevkom krajanov, stoji sredi raztresene, precej velike vasi. Ob prihodu, mi je bilo na prvi pogled jasno, da so krajani zaupali svojo mladež in svoja sredstva v prave roke; urejena okolica in notranjščina šole, ki kljub utesnjeno¬ sti kaže na dobrega gospodarja, me je prepričala o tem. Sprejela me je tov. Breda Veligošek, namestnica ravnatelja. Šaljiva okoliščina je pomagalia, da je bil led kaj hitro prebit. Naša revija ima namreč enako ime kot TIM — tovarna izolacijskega materiala v Laškem, tako, da sem bil nekaj časa nehote njihov trgovski zastopnik. Ta šaljivi nesporazum smo seveda kaj hitro razčistili in ob ljubeznivi pomoči tov. Veligošek sem lahko brez težav opravil nalogo, zaradi katere sem se oglasil pri njih. Tokrat sem si izbral za ciljno skupino, kot se temu po- modno reče, tri vaše sovrstnike, člane mode¬ larskega krožka. Dane Šolman, Gorazd Oblak in Šašo Vrčko so učenci sedmega razreda. Da bi ne motili pouka, smo se umaknili v zatišje delavnice tehniškega pouka, kjer po stenah, policah in kjer je le kaj prostora, kar mrgoli različnih izdelkov TIM 3 • 82 • 86/87 njihovih pridnih rok. Ob tem so poleg razno¬ raznih modelarskih izdelkov še posebno zanimivi odlitki v plastiki, s katerimi so se predstavili tudi na zadnjem republiškem srečanju Mladih tehnikov v Celju in vzbudili veliko pozornosti. Tu moram takoj povedati, da ima za ta uspeh največ zaslug tovarišica, Marija Vaš, učiteljica tehniškega pouka in seveda tudi voditeljica modelarskega krožka, ki kljub prostorski utesnjenosti uspešno vodi svoje varovance. Zdaj pa je že čas, da se pogovorim s svojimi sobesedniki. Pojdimo kar lepo po vrsti. Prvi, Dane Šolman je tako kot tudi ostala dva član modelarskega krožka od petega razreda dalje. Najraje izdeluje modele avtomobilov, temu svojemu konjičku se posveča tudi doma, kadar le ujame kak prost trenutek. Kakšnih večjih uspehov doslej še ni imel. Trenutno so modeli še bolj makete, želi pa si seveda, da bi kdaj kasneje izdelal tudi pravi model na daljinsko vodenje. Pri tem smo dmžno ugotovili, da ta »šport« dandanes ni poceni, saj so zlasti D V naprave naravnost peklensko drage. Naš drugi sogovornik Gorazd Oblak iz 7. b razreda za razliko od Daneta prisega na mokri element. Njegova ljubezen so čolni in ti mu to ljubezen tudi vračajo, če lahko temu tako rečemo. V lanskem šolskem letu je na občinskem tekmovanju čolnov v razredu MČ 1 v Preboldu dosegel drugo mesto, nato pa na regijskem tekmovanju v istem razredu v Titovem Velenju med dvajsetimi tekmovalci 6. mesto. Ni kaj reči, kar lep uspeh glede na relativno kratek »staž« mladega modelarja. Nedvomno si bo sčasoma nabral še novih izkušenj in se izpopolnil tudi v izdelavi modelov, oboje skupaj pa mu bo slej kot prej prineslo tudi tekmovalnih uspehov. Sašo Vrčko pa se, kadar le utegne, ukvarja predvsem z raketnim modelarstvom. V letu dni. kolikor se, kot že rečeno, peča s to dejavnostjo, je izdelal že kar lepo število raket, kakšnih tekmovalnih uspehov pa še nima. To pa tudi ni čudno, saj prav raketar¬ stvo, kljub relativno ceneni gradnji zahteva kar precej znanja in izkušenj. Kot vidite so naši sogovorniki še bolj na začetku poti, želeti je le, da bi na njej vztrajali in tako tudi uspehi ne bodo izostali. Spregovo¬ rili smo tudi o vsebini letošnje prve številke, pri čemer se je kot po navadi pokazalo, da so mnenja zelo različna, ali bolje rečeno, da pregovor sto ljudi sto nravi tudi tu pobira svoj davek. Raketar bi rad več načrtov raket, čolnar več čolnov, avtomobilist celo številko načrtov za avtomobile. Dane si želi čim več računalništva, kar je razumljivo, saj bo kmalu dobil svoj mikroračunalnik. Da ne bom predolg, v prijetnem pogovoru, ki je bil koristen, upam vsaj, za obe plati, je šolska ura, namenjena našemu pogovoru, kaj hitro minila. Ob slovesu smo si zaželeli na svidenje, če ne drugače vsaj na straneh Tima. Prihod¬ njič iz kakšnega drugega konca naše dežele. Urednik TIM 3 • 83 • 86/87 Računalnik na dom Naša akcija je lepo stekla, tokrat objavljamo že drugi krog srečnežev, ki bodo (ali pa so celo že) prejeli naš računalnik na dom. To so: MATIJA TOME Kajakaška 63 61211 LJUBLJANA-ŠMARTNO ALEŠ BURGAR Zagrebška 11 68000 NOVO MESTO UROŠ PANČUR Cesta treh talcev 14 a 61240 KAMNIK DUŠAN ŠIMEC Kot 32 b 68333 SEMIČ BOŠTJAN NEMANIČ Drašiči 28 A 68330 METLIKA MARJAN ZUPAN Zasip ledina 1 64260 BLED Našim čestitkam se pridružuje tudi Elektrotehna ORIC NOVA. V prejšnji številki smo vam obljubili zapis kratkega pogovora z idejnim vodjem pro¬ jekta ORIC NOVA/64 tov. Markom Vukom. Takole pravi: Prve priprave na projekt ORIC NOVA so stekle v jeseni lanskega leta. Že spomladi letos pa smo začeli z redno proizvodnjo in prodajo mikroraču¬ nalniškega kompleta, ki ga omenjate v prejšnji številki. ORIC je sicer angleška tovarna, katere proizvodnjo je v celoti prevzela francoska firma EURECA, od nje pa smo dobili izključno pravico do lokalne proizvodnje mikroračunalnikov, obe¬ nem z dovoljenjem, da pri gradnji uporabljamo domače materiale. Imamo močan razvojni odde¬ lek, ki snuje povečanje zmogljivosti ORIC/NOVE. Razvijamo dva tipa računalnikov, ki bosta name¬ njena profesionalni rabi, snujemo pa tudi hišni računalnik. V sodelovanju z Zvezo tehniških organizacij Slo¬ venije pripravljamo večje število kaset, začenši z raznimi igricami, pa vse do učenja jezikov. V so¬ delovanju z isto organizacijo smo razvili tudi mrežno povezavo ORICA z mikroračunalnikom Partner. V prejšnji številki ste objavili seznam osnovnega kompleta, tokrat dodajamo še podatke o dopol¬ nilnem programu. Ta vsebuje: kasetofon, TV monitor z vgrajenim video vhodom, tiskalnik Epson P-80-P, kabel za priključitev tiskalnika na računalnik, igralno palico ROKI, programske kasete, disketno enoto NOVA MIKRODISK, in disketno enoto NOVA / 800 . Računalnik ORIC NOVA/64 ima vgrajen odličen Microsoftov basic, obogaten z nekaterimi dodat¬ nimi ukazi. Z dodatkom disketne enote NOVA/800 pridobi računalnik operacijski sistem CP/M 2,2, za katerega je izdelanih največ pro¬ gramov, ki tako postanejo dostopni tudi uporab¬ nikom računalnika ORIC NOVA/64. V sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Forumom inten¬ zivno pripravljamo programe, tako za osebno kot šolsko rabo. TOZD Nova je v Sloveniji opremila z ORIC NOVA/64 nekaj računalniških delavnic za mlade računalnikarje, ki so tudi sestavili že nekaj zanimivih programov in TOZD Nova jih bo ponu¬ dila lastnikom računalnikov ORIC NOVA/64. Vsem programom so dodana izčrpna navodila. Opozarjamo tudi na možnost nakupa originalnih angleških priročnikov, napisanih za Oric Atmos, iz katerega smo razvili računalnik ORIC NOVA/64. Knjige posredujemo prek ZOTKS. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na naslovu: AVTOTEHNA, TOZD Nova 61000 Ljubljana, Titova 36, p.p. 593/XI, telefon: (061) 319-877 TIM 3 • 84 • 86/87 PRVA IGRAČA Božidar Grabnar Volkec Igrača, ki vam jo bom po svojih skromnih močeh poizkusil opisati v temle sestavku, je bila v mojem otroštvu (in tega je kar lep čas) zaščitni znak, sredstvo za trženje, ali kakor že hočete, ribniških suha- robarjev, ki so tedaj še hodili po svetu s svojimi krošnjami od hiše do hiše, prodajajoč reta in rešeta, zobotrebce, skratka suho robo in še marsikaj. Živeli smo v pritlični kmečki hiši, neke vrste najemniki. Hiša je imela hodnik poprek čez celo širino, tako kot jih imajo še dandanes kmečke hiše na deželi, na vsakem koncu vrata (pod obi¬ čajno zglajen beton). Krošnjar je vstopil skozi ves dan odprta vhodna vrata, zvonci in druge varovalne naprave tedaj na kmetih niso bile v navadi, in takole vstopajoč potočil volkca. Prizor, ki je dobesedno hipnotiziral vse otroke pri hiši, pa tudi odrasli niso mogli ostati ravnodušni ob tej si¬ jajni igrači, ki je mojstrsko vržena dvakrat do trikrat obkrožila vso vežo in se nazadnje v kakšnem kotu potočila do konca. Potem je seveda sledila kupčija in skoraj vedno je pri hiši ostal tudi volkec. Pred dnevi sem pomagal posprav¬ ljati shrambo in odkril pravega pravcatega ribniškega volkca. Se¬ veda smo se takoj pričeli igrati z njim, tako da shramba še zdaj, ko to pišem, ni do kraja počiščena, volkca pa smo se tudi že dodobra naveličali. Odločil sem se, da to igračo, v kateri boste tisti, ki imate nekaj več domišljije, našli marsikaj poetičnega in poučnega, saj pona¬ zarja princip žiroskopa, je model galaksije, pove vse o vrtilnem mo¬ mentu, o inerciji, o tem, kako na¬ stane zvok in tako naprej in naprej, opišem in objavim načrt za izdela¬ vo. Pravi ribniški volkec, izstružen iz suhega jesenovega lesa, z izvot¬ ljeno glavo in pisano pobarvan bi bil seveda prehud zalogaj za našo amatersko delavnico, zato sem se odločil za poenostavljeno inačico, za katero upam, da vam ne bo de¬ lala prehudih težav. Risba, upam, je dovolj nazorna, zato tudi opis ne bo ne vem kako obširen. Iz deščice, debele 24 mm, boste z Iskrino klip klap kronsko žagico iz- žagali kolut s premerom 8 cm. Vanj boste kak centimeter od roba izvr¬ tali nekaj asimetričnih lukenj s premerom 10mm. Glejte risbo! V izvrtino v središču boste vlepili pa¬ ličico, dolgo kakih sedem centime¬ trov in debelo od osem do deset milimetrov. Na spodnjem koncu TIM 3 • 85 • 86/87 mora biti ta ošiljena, kot vidite na sliki. Ročaj, ali bolje držalo, s katerim mečemo volkca, boste izdelali iz centimeter debele deščice, ki naj bo dolga kakih petnajst centime¬ trov. Na enem koncu boste najprej izvrtali luknjo, ki mora imeti dva do tri milimetre večji premer od nožiče volkca. Od strani, kot kaže slika, boste izvrtali drobno luknjico, skozi katero bomo potegnili vrvico za po- takanje. Ročaj zadaj primerno zaoblimo, da se bo lepo prilegal v roko. Potrebujemo še konček tanke in močne vrvice, primeren je tudi laks. Na enem od koncev pri¬ vežemo kratko paličico, dolgo kakih štiri centimetre, na sredini nekoliko zarezano. V to zarezo bomo privezali vrvico ali laks. Tako, upam, da sem dovolj na¬ zorno opisal izdelavo volkca, zdaj pa preidimo na tehniko spuščanja te zanimive igrače. Vrvico pretaknemo skozi manjšo in večjo luknjico na držaju in jo nato trdno ovijemo okoli nožiče volkca, in sicer od zgoraj navzdol, kot kaže risba. Ko smo to storili, primemo držaj v desno roko, z levo pa čim hi¬ treje potegnemo za paličico, na ka¬ tero je privezana vrvica in jo do konca izvlečemo. Volkec bo dobil silovito rotacijo, obenem bo izsko¬ čil iz držaja ter se potočil po prosto¬ ru. Pri tem bo prav po volčje zavijal in če ga boste lepo vrgli, za to bo treba nekaj vaje, bo kar lep čas »ostal na nogah«. Želim vam veliko zabave pri delu in seveda še več pri spuščanju. Pajek MATERIAL: sukančev kolut, osem končkov izolirane žice dolžine 15 cm, štiri gumice, flo¬ master, barve in čopič 1 — na kolut narišite pajkov obraz in ga pobarvajte, 2 — potisnite žičke skozi luknjo v kolutu, tako da gledajo na zgornjem koncu ven pri¬ bližno 3 cm, 3 — upognite žičke na obeh koncih za 90°, nato pa še enkrat za isti kot na spodnjem koncu, tako da dobite kolena, 4 — nanizajte vse štiri gumice v vrvico, tako da potisnete eno gumico v drugo, nato pa en konec te gumice pretaknete skozi drugega in dobro zategnete, 5 — en konec gumijaste vrvice zategnete okoli žičk na pajkovi glavi in igračka je gotova. TIM 3 • 86 • 86/87 Jože Čuden Letalski miting na Brniku Ob stoletnici rojstva pionirja slovenskega in ju¬ goslovanskega letalstva Edvarda Rusjana je bila septembra na letališču Brnik v počastitev tega dogodka osrednja prireditev, razstava dosežkov domače letalske industrije ter sredstev proti¬ zračne obrambe, združena z atraktivnim letal¬ skim mitingom. Že sobotno generalko si je ogledalo veliko število gledalcev, predvsem učencev in dijakov, ki so ta dan izkoristili za organiziran ogled prireditve. Glavni program, ki se je odvijal v nedeljo, so že uvodoma popestrili balonarji in zmajarji, ki so pri¬ leteli na Brnik z vrha Krvavca. Prikazali so tudi vse popularnejše motorne zmaje. Zatem so se predstavili še padalci in jadralni piloti na Elanovih jadralnih letalih, ki sodijo po kvaliteti v svetovni vrh. Motorni piloti so z letali Z lin pokazali znanje in izurjenost ter z nekaj točkami akrobatskega lete¬ nja navdušili prisotne. Ni manjkalo niti helikopterjev, s katerimi so de¬ monstrirali reševanje ranjenca v težavnih oko¬ liščinah. Za večino pa so bila vseeno najprivlač- nejša vojaška letala, ki so v zraku pokazala svoje manevrske sposobnosti. Tokrat smo lahko prvič spremljali tudi nastop domače akrobatske sku¬ pine Leteče zvezde. Njihov brezhibno izveden program je bil prava paša za oči. Letalski miting ob jubileju slovenskega letalstva je minil kot dogodek, kakršnega imamo red¬ kokdaj priložnost spremljati v živo, še zlasti pa na domačih tleh. G 4 v nizkem preletu letališke plste. Letalo za gašenje požarov Canadalr je že večkrat pokazalo svojo vrednost pri omejevanju požarov, ki so pustošili na naši obali. Lovec-bombnlk Orel, ponos domače letalske Indu¬ strije, je v rokah znanega preizkusnega pilota Je¬ lena nedavno tega prvič poletel z nadzvočno hi¬ trostjo. G 4 Super galeb velja v svetu za eno najboljših letal v svojem razredu. Tudi G 4 je plod znanja domačih letalskih strokovnjakov. TIM 3 • 87 • 86/87 Robert Resman MOJ PRVI MODEL Na kratki vzletni stezi lahko Jastreb poleti s po¬ močjo pomožnih startnih raketnih motorjev, kar je dokazal tudi na Brniku. Že vrsto let ostaja nadzvočni lovec MIG 21 nepo¬ grešljiv pri opravljanju nalog lovca prestreznika. Poleg naše ga uporabljajo še številne druge armade po svetu. Lahor Med vami so prav gotovo modelarji, ki so kupili re¬ vijo TIM šele letos. Zanje sem pripravil načrt, ki se ga lahko kar z veseljem lotite. Vse mere so v naravni velikosti In v milimetrih, razen krila. F = furnir, S = smreka. Še nekaj podatkov: razmah 657 mm, dol¬ žina 480 mm, površina 7,8 dm 2 , teža okoli 62 g. Krilo Krilo najprej narišete v naravni velikosti na skupen papir. Za rebra boste potrebovali furnir, ki ga pred obdelovanjem enkrat prelaklrajte z brezbarvnim nltro lakom. Naredite še 11 enakih reber (15). Iz smreke izžagajte letvico 5x5 (20). Tam kjer bo na le¬ tvici prilepljeno rebro, narahlo potegnete z žago, tako da bo nastal majhen utor In vanj prilepimo rebra. Iz vezane plošče 3 mm Izdelajte še 2 rebri 17, ki ju poštevno prilepite na konca kril. Ko se lepilo posuši, prilepite še letvice 13 In 14. Konca kril še obrusite in prilepite del 19. Tako dobljeno krilo lepo obrusite In ga enkrat prelaklrajte z brezbarvnim nltro lakom. Na koncu pa krilo oblečemo z japon¬ skim papirjem In še enkrat prelaklramo. Višinski stabilizator Višinski stabilizator je iz furnirja. Letvice ne smejo biti vzporedne s trupom. Celotni stabilizator preri¬ šite na furnir in ga prilepite na trup. Vrhunec prireditve je bil nastop novoustanovljene akrobatske skupine jugoslovanskega vojnega le¬ talstva »Leteče zvezde«, ki so z zahtevnim progra¬ mom navdušili obiskovalce. »Leteče zvezde« letijo na domačih lovskih letalih tipa Jastreb. Trup Trup najprej narišite na skupen list. Iz vezane plošče 5 mm Izžagajte trup 1, tako tudi dela 2. Sprednji konec lahko obrusite. Prilepite še del 9 ter višinski stabilizator. Iz bucik Izdelajte 4 zatlče (11). Tl so potrebni zato, da nanje pripnemo elastiko, ki bo držala krila. Izdelate še del 10. Trup še enkrat pre- laklrate In Iz svinca Izdelate utež. Utež Utež boste naredili Iz svinca. Kupite epruveto ter dajte vanjo nekaj šlber. Epruveto segrevajte nad plamenom, lahko tudi sveče. Dodajte šlbre In po¬ časi se bo svinec stopil. Ko se vam bo zdelo, da je utež že dovolj velika, svinec strdite in ubijte epruve¬ to. Izdelek še obrusite in Izvrtajte luknjo za vijak. Če bo letalo v zraku padlo na nos, morate svinec odv¬ zemati, če pa bo padlo na zadnji konec, morate svi¬ nec dodajati toliko časa, dokler letalo lepo ne jadra. Pri delu vam želim veliko uspeha in zabave pri spuščanju. TIM 3 • 88 • 86/87 v-v TIM 3 • 89 • 86/87 TIM 3 • 90 • 86/87 VPS TIM 3 • 91 • 86/87 DALJINSKO VODENJE >v' .* Jan Lokovšek TIM LVII (III) Gradnja Slika 6. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1 Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja na ploš¬ čici velikosti 40 x 40 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 6. Na ploščici sem tudi že oštevilčil posamezne sponke. Sicer je namenoma konstruirana malo bolj razkošno, tako da so vsi sestavni deli monti¬ rani v vodoravni legi. Zato bi naj višina gotovega vezja ne presegla 5 do 7 mm. Razlog temu je izvedba montaže, saj zahtevamo prost pristop do obeh trimerpotenciometrov tudi potem, ko je ploščica že montirana v modelu. V ta namen ne pozabite izvrtati v ploščico dveh izvrtin, katerih premer ustreza velikosti izvijača za uravnavo. Odprtine v vogalih bodo rabile za pritrditev. Naredimo tabelo vrednosti in montaže posamez¬ nih sestavnih delov na ploščici. Kot smo dejali prej, vsi elementi na ploščici ležijo. Vrstni red montaže ni hudo važen, običajno pa montiramo naprej integrirano vezje in oba trimer- potenciometra. Pazite pri polariteti diode in obeh elektrolitskih kondenzatorjev, tj. kje je katoda oziroma + sponka. V tabeli I je za vrednosti R1 in C1 navedeno ob¬ močje. Ker gre le za blokiranje, vrednosti delov niso kritične. Uporu 100 k ustreza kondenzator 1 ,uF, 22 k pa 4,7 oziroma 5 fiF. Priključevanje in montaža Obe enoti, vezji TIM LVI in LVII je najbolje pove¬ zati s 4 žilnim ploščatim ali kakim drugim kablom dolžine 15 do 20cm. Priključki so: plus in minus pol napajanja, drsnik senzorja vežemo na vhod TABELA I vezan drsnik senzorja TIM 3 • 92 • 86/87 vezja LVI (sponka 31), izhod vezja LVI (sponka 32) pa vežemo na vhod vezja LVII (sponka 125). Ostala dva priključka senzorskega potenciomet¬ ra pa ostaneta vezana tako kot prej, tj. na sponki 123 in 124 vezja LVI. Celoten sistem moramo vključiti v upravljanje višinskega krmila na enak način, kot smo imeli prej za smer samo LVI. To pomeni, da je vhod I priključen na sprejemnik- vtičnico, kjer je bil prej priključen sevomehanizem za višino. Slednjega priključimo zdaj na izhod vezja TIM LVI. Vhod II te enote pa je vezan enako kot prej, t.j. na prost kanal oziroma tisti, ki ga (po možnosti) krmilimo s stikalom. S slednjim bomo celoten si¬ stem vključevali in to v letu! Predno nadaljujemo, si potešimo radovednost in vključimo oddajnik in sprejemnik ter s tem tudi našo napravico. Marsi¬ kaj je možno, toda če izključimo vezji LVI in LVII (s pomočjo stikala za pos. kanal na oddajniku!), mo¬ rajo vsi servomehanizmi normalno ubogati, ne glede na to, kaj počnemo s senzorjem! Kot smo dejali že večkrat, mora biti senzor izven neposrednega toka zračnega vijaka. Sam sem ga montiral na podaljšek približno 10 cm pred robom nosilnega krila. Ta položaj je nakazan na sliki 7, kjer sta pravzaprav narisana dva senzorja t.j. za smer in višino. Pri pravih letalih se gotovo spomnite dolge palice Slika 7. Skica položaja montaže senzorjev na letal¬ skih modelih z enim motorjem nad nosom predvsem sovjetskih letal (MIG). Na konici so senzorji! Uravnava Prva uravnava je seveda na tleh. Potrebujemo pravzaprav vs*.: oddajnik, kompleten model z vgrajenim dodatkom in kotomer! Ko utrdimo lo¬ puto senzorja na osi potenciometra pazimo, da je drsnik potenciometra kolikor toliko v sredini, ko je tudi loputa v vodoravnem položaju. Preverimo še enkrat, ali deluje višinsko krmilo normalno, če je vezje izključeno. Pri tem predpostavljam, da ste pred tem že »ukro¬ tili« vezje TIM LVI, če ne, potem si oglejte lansko dvojno številko TIMA 9-10. Preverimo tudi, ali je ta posebni kanal prav priključen (angl. Auxilary). Oba trimerpotenciometra vezja TIM LVII naj imata za začetek drsnika v srednji legi. Vključimo, in nič se ne sme zgoditi, če je senzor v srednji legi. Zasukajmo malo loputo senzorja in nekje mora poprijeti servomehanizem višinskega krmila, čeprav se oddajnika nismo pritikali. Višin¬ sko krmilo se mora premakniti navzdol!!! Če ni tako, potem morate zamenjati smer hoda v oddajniku za ta kanal in naservomehanizmu pre¬ staviti vzvod na drug krak krmilne ročice. Če tega nikakor ne morete narediti vam preostane le še zasukati diodo v vezju TIM LVII, kar pa je že malo daljši poseg. Sicer nadaljujemo. Da bi ne prišli v zadrego, katera smer je prava, sem na sliki 8 skiciral smeri gibanja lopute sen¬ zorja in višinskega krmila. Slika 6. Smeri gibanja lopute senzorja in višinskega krmila Nadaljujmo z našim senzorjem. S pomočjo koto- mera moramo uravnati trimerpotenciometer P1 tako, da poprime višinsko krmilo takrat, ko loputa doseže 10°. P1 torej določa dovoljeni vpadni kot. S P2 pa reguliramo, kako »močno« višinsko kr¬ milo poprime, t.j. za koliko se mora vpadni kot še povečati (od 10° naprej), dada vezje višinskemu krmilu povelje »poln odklon navzdol«. Za začetek naj se to zgodi pri 15°! TIM 3 • 93 • 86/87 Naj ponovim: do 10° vezje ne vpliva na krmiljenje višinskega krmila, pri 10° začne omejevati hod navzgor, t j. dajati povelje navzdol, pri 15° pa da povelje »poln odklon navzdol«. Toliko na tleh, zdaj pa v zrak! Vzletimo seveda z izključenim vezjem in gremo v varno višino. Vklju¬ čimo vezje in nič se še ne sme z zgoditi. Pri polo¬ vičnem plinu začnemo rahlo vleči krmilno palico (oddajnika) nase. Če bi bil sistem izključen, bi mo¬ rali slej ko prej model prevleči. Sedaj pa je možno sledeče: — V najboljšem primeru doseže model določen dovoljeni vpadni kot in ga obdrži, čeprav tiščimo palico čisto nase! — Najverjetneje pa bo model začel nihati, t.j. dvigati in spuščati nos. V tem primeru izključimo vezje in pristanemo. Uravnamo P2 tako, da bo imelo višinsko krmilopoln odklon kasneje, npr. pri 20°. Ponovimo poskus! Slej ko prej najdemo po¬ ložaj, ko vezje dejansko prepreči preseganje do¬ voljenega vpadnega kota. Te uravnave so se¬ veda od modela do modela različne in zato sem navedel le približne vrednosti, ki služijo za zače¬ tek. Ko vse lepo deluje si vzemite čas in najdite pravo vrednost tako dovoljenega vpadnega kota kakor tudi ojačanja, t.j. nastavitve P2, Ne pozabite pustiti malo rezerve, če ste že uspeli priti na mejo in vam je uspelo model tudi že prevleči! Če imate zakrilca, jih izvlečete ŠELE POTEM, ko vezje že »drži« dovoljeni vpadni kot. Če so nasta¬ vitve v redu (predvsem P2), ne sme model kar za¬ deva vpadni kot niti treniti! Zdaj si lahko zares privoščite udoben pristanek v stilu štorklje. Naravnate model na stezo, poteg¬ nete krmilno palico počasi nase in izvlečete za¬ krilca. Sedaj lovite dolžino le še s pomočjo doda¬ janja in odvzemanja plina in smer s pomočjo smernega krmila (ne krilc!). Tik pred dotikom steze rahlo dodamo plin, da bo pristanek mehkej¬ ši. Kakšne napake lahko storimo? Veliko jih je, tudi moja šola je bila trda! Nisem sicer razbil modela, sem pa porabil skoraj cel dopoldan samo za uravnavo senzorja (t.j. P1 in P2!), preden sem model ukrotil in včasih dvomil tudi v osnovne fizi¬ kalne zakone. Zato sem se tudi odločil nekoliko osvetliti osnovne pojme aerodinamike v prejš¬ njem prispevku, da bi bila uravnava lažja. 1. Model reagira sunkovito. Senzor se zatika. Ali ima potenciometer preveliko trenje ali pa je površina lopute premajhna. 2. Velikost vpadnega kota se močno spreminja s hitrostjo modela. Loputa senzorja ni pravilno uravnotežena. Ali pa je preblizu roba krila. 3. Velikost vpadnega kota se spreminja z doda¬ janjem plina. Senzor je preblizu toka zračnega vijaka. 4. Model lahko slučajno »podivja« in to le, če je vezje vključeno, čeprav morda še ni dosegel dovoljeni vpadni kot. Drsnik potenciometra senzorja izgublja stik. Toliko za sedaj. Ta naš sistem je seveda zelo poenostavljen in kontrolira dovoljeni vpadni kot brez upoštevanja hitrosti, zakrile itd. Kaj več si zaenkrat v modelarske namene tudi težko privoš¬ čimo! (Se nadaljuje) Jajce v steklenici Najbrž bi se hudo začudili, če bi v steklenici z ozkim vratom ugledali celo, nerazbito jajce. Začudeno bi se vprašali: kako je prišlo jajce skozi ozko grlo steklenice? Jajce potopite v močan kis in ga pustite tako stati poldrug dan ali kar cela dva dni. Toliko časa je namreč treba, da se jajčna lupina omehča. Ocetna kislina bo učinkovala na kalcijev karbonat, iz katerega je jajčna lupina in ta se bo občutno omehčala. Po dveh dneh vzemite jajce iz kisa in ga previdno potiskajte skozi vrat steklenice. Pri tem opravilu polo¬ žite steklenico vodoravno, da ne bi jajce padlo na dno steklenice, ko pride skozi vrat. Ko je jajce potis¬ njeno skozi vrat, počasi postavite steklenico pokonci in jajce se bo skotalilo na dno. Zdaj moramo razmehčano jajčno lupino spet utrditi. Vlijte v stekle¬ nico šibko raztopino sode. Vodo pogosto izmenjavajte, da se bo jajčna lupina popolnoma strdila. TIM 3 • 94 • 86/87 Bojan Rambaher Papirnata krila V začetku razvoja letalstva, ko se največja hitrost poleta in hi¬ trost pri vzletu in pristanku sko¬ raj niso razlikovale, ni bilo no¬ bene potrebe po spreminjajoči se geometriji kril. Toda že v tri¬ desetih letih so letala med po¬ letom dosegla hitrost od 600 do 700 km na uro. Hitrosti pri po¬ letu in pristanku so močno na¬ rasle, tako da je že zaradi tega pilotiranje letal postalo dokaj težka naloga. Vzgonska sila le¬ tala je tem večja, čim višja je hi¬ trost poleta in površina in ukriv¬ ljenost kril. Zaradi tega bi bilo seveda najboljše, če bi bila pri vzletu in pristanku letala, ko je hitrost letala sorazmerno majhna, krila čim večja, njihova oblika pa čimbolj ukrivljena. Seveda pa bi pri velikih hitro¬ stih takšna krila povzročala samo odvečen upor. Danes vas bomo seznanili s tem, kako so konstruktorji raz¬ vijali in razvijajo zamisel o me¬ njajoči se geometrijski obliki krila. Za ilustracijo vam bomo predstavili več modelov letal. Za izdelavo le-teh potrebujete papir, selotejp in škarje. Eden izmed prvih je problem menjajoče se oblike kril s svo¬ jim letalom leta 1937 poskušal rešiti leningrajski inženir Bak- šajev. Krili pri tem letalu sta se dejansko premikali s pomočjo teleskopske naprave. Pilot je lahko pri poletu in pri priprav¬ ljanju na pristanek povečal po¬ vršino letal za polovico. Model takšnega letala je nari¬ san na sliki pod črko A. Krilo le¬ tala je sestavljeno iz treh delov: centralnega in dveh končnih podaljškov. Podaljšana dela krila se s pomočjo teleskopske naprave premakneta iz cen¬ tralnega dela krila. Pri izdelavi modela ne boste imeli težav. Iz papirja izrežite obris trupa (del 1), repa (del 2), kril (del 3) in podaljškov kril (del 4). Opozoriti vas moramo, da smo vam pri predstavljenih modelih olajšali nalogo in da sta trup in repni del za vse mo¬ dele letal enaka. Podaljška kril prepognite po linijah upogiba in zadnja robova zalepite s selo¬ tejpom. Selotejp je v mnogih primerih boljši od lepila: papir se pod selotejpom ne guba, model lažje razstavimo, stične robove lahko zlepimo mnogo bolj natančno. Sedaj vložite oba podaljška krila v centralno krilo in zadnji rob centralnega krila zalepite na enak način. Selotejp uporabite tudi za pritr¬ ditev krila in repnega dela na trup. Če hočete povečati povr¬ šino kril, morate kratko malo potegniti podaljška krila iz cen¬ tralnega dela krila. Podaljška krila se pri tem trdo zasidrata v centralni del krila. Druga oblika spreminjanja geometrije kril — uporaba po¬ daljškov kril—je najbolj razšir¬ jena. Podaljški krila so majhna dopolnilna krilca, ki se pri vzletu in pristanku letala pre¬ maknejo iz krila za njegov zad¬ nji rob. Kdor je že kdaj sedel v letalu v bližini kril, je to vseka¬ kor opazil. S tem se poveča površina kril, hkrati pa tudi nji¬ hova ukrivljenost. Podaljške kril imajo danes vsa letala. Podaljška kril lahko kar mimo¬ grede pritrdite na pravkar izgo¬ tovljeni del letala (slika B). Po¬ daljška kril (del 5) izrežite iz papirja. Na koncu centralnega dela krila nataknite tanki gumi¬ ci. Krilo snemite in podenj pritr¬ dite podaljška kril tako, da TIM 3 • 95 • 86/87 bosta gumici tekli prek zobcev obeh koncev podaljškov kril. Nato krilo postavite na prejšnje mesto. Sedaj lahko povlečete podaljška krila izpod central¬ nega krila. To lahko storite, ko model spuščate, in tako pove¬ čate njegovo površino in tudi ukrivljenost krila, s tem pa tudi njegovo upornost. Poznamo tudi letala, pri katerih krila ne samo povečajo svojo površino, ampak se tudi s svojo vodoravno ležečo ploskvijo obračajo glede na trup. To so letala s krili s spreminjajočim se kotom. Takšno konstrukcijo kril uporabljajo pri gradnji nad¬ zvočnih letal. Prva nadzvočna letala so imela močno nazaj nagnjena krila puščičaste obli¬ ke. Pri nadzvočni hitrosti so nudila zelo malo upora, toda zato je bila pri majhnih hitrostih sila vzgona zelo majhna, tako daje bila hitrost pri vzletu in pri¬ stanku zelo velika. Piloti so se morali pri pilotiranju pošteno potruditi. Rešitev tega problema omo¬ gočajo krila spreminjajoče se puščičaste oblike. Pri vzletu in pristanku je krilo ravno, tako da je sila vzgona velika, zaradi tega pa seveda tudi letalo vzleta in pristaja pri manjši hi¬ trosti. Da bi pa lahko letel z večjo hitrostjo, pilot med pole¬ tom polagoma spreminja kot med krilom in trupom in pove¬ čuje puščičasto obliko kril. Krilo modela takšnega letala (slika C) je napravljeno iz dveh delov — nepremičnega dela 6 in upogljivega dela 7. Ko ste iz¬ delali upogljivi del 7, zlepite obe polovici s selotejpom, tako kot je prikazano na sliki. Na ta način boste dobili upogljiv lok, ki preprečuje, da bi krilo raz¬ padlo na dva dela. Upogljivo krilo vložite v nepremični sre¬ dinski del krila 6 in nato zadnji del krila (del 6) zalepite. Model morate brezpogojno uravno¬ vesiti. Ko se povečuje puščiča- tost krila, se centralni točki vzgonske sile na levem in de¬ snem krilu pomikata nazaj, te¬ žišče letala se poruši in prema¬ kne nazaj, letalo pa pikira. Da se to ne bi dogajalo, uravnote¬ žite model pri vzravnanih krilih z nekaj rezerve, obenem pa pritrdite v nos modela košček plastelina ali kakšno drugo utež. Pri bolj puščičasti obliki letala bo nato dovolj, če boste odstranili plastelin, in že bo te¬ žišče letala pomaknjeno v normalno točko in letalo urav¬ noteženo. Pri težkih nadzvočnih bombni¬ kih uporabljajo konstruktorji še en način spreminjanja geome¬ trije kril. Bistvo te domislice je v tem, da pri nadzvočnih hitrostih pilot konca kril obrne navzdol. To zmanjšuje površino krila in hkrati povečuje stabilnost pole¬ ta. TIM 3 • 96 • 86/87 Posebnost našega modela je v tem, da se vodoravni »repni del« nahaja pred glavnim kri¬ lom. Model vidite na sliki Č, se¬ stavna dela pa sta krilo (del 8) in repni del (del 9), ki ju izrežite po načrtu. V krilo morate na¬ praviti dve zarezi za stabiliza¬ torja. Linijo, po kateri boste upognili konec krila, morate za¬ risati po spodnji površini krila. Zadnja leta konstruktorji raz¬ iskujejo v smeri nesimetrič¬ nega oziroma drsnega krila. To krilo je različica krila s spremi¬ njajočo se puščičasto obliko. Nesimetrično krilo ima na sre¬ dini tečaj, na katerem se obrača in tako spreminja kot med krilom in trupom. Nad¬ zvočna letala s takim krilom bodo bolj gospodarna. Za model tega letala morate izrezati krilo, ki je na sliki ozna¬ čeno s številko 10, za pritrditev krila na trup pa prirobnico, ki je označena s številko 11. Na sliki je to model ob črki D. Pri se¬ stavljanju modela postavite krilo na trup in ga zvrha pritrdite nanj s prirobnico. Prirobnico nato pritrdite na trup s selotej¬ pom. Potem morate samo še nastaviti željeni kot krila in model letala je pripravljen za preizkušnjo. Vse modele regulirajte s pre¬ mikanjem krila na trupu. Če ka¬ teri izmed modelov pikira, mo¬ rate pomakniti krilo nekoliko naprej, če pa dviguje nos v zrak, pa nekoliko nazaj. Bojan Rambaher Rdeča zvezda Predstavljamo vam geometrij¬ sko uganko, pri kateri morate iz posameznih koščkov igre se¬ staviti najrazličnejše figure ptic in živali ter najrazličnejše geo¬ metrijske like. Igro bi lahko imenovali tudi »zabavo za po¬ trpežljive«. Bistvo naše uganke je sistem, po katerem moramo razrezati pravokotnik tako, da lahko pozneje iz posameznih košč¬ kov sestavimo petokrako zvezdo. Razen zvezde vam predstavljamo še nekaj drugih figur, ki jih prav tako lahko se¬ stavite iz narezanih koščkov pravokotnika. Seveda si lahko tudi sami izmislite še kakšen geometrijski lik ali kakšen drug stiliziran predmet, ki ga mora potem sestaviti vaš prijatelj. Sestavne koške uganke lahko izrežete iz poljubnega mate¬ riala (papir, karton, vezana plošča, furnir...). Kot smo že omenili, so slike pravilnih reši¬ tev prikazane na naši sliki. Mo¬ rate pa upoštevati, da je treba za sestavljanje vsake figure na sliki porabiti vse sestavne ele¬ mente igre. Nekatere figure so namreč v resnici mnogo večje, kot pa je to videti na naši sliki. Če se boste lotili naše uganke, boste kaj kmalu ugotovili, da naloga kljub vsemu ni tako preprosta, kot se to zdi na prvi pogled, in da je ne boste mogli rešiti kar z »levo roko«. TIM 3 • 97 • 86/87 BREZ BESED Jernej Bohm Univerzalna kartica Na začetku novega šolskega leta smo. Mnogi verjetno že nestrpno pričakujete novih prispevkov za svoj konjiček. Tudi letos se bomo spoznavali z najrazličnejšimi elek¬ tronskimi napravami. Recimo, da ste se navdušili nad nekim takim prispevkom. Elek¬ tronska shema (načrt) je priložena in dobro dokumentirana, kot npr. vezje s 1. slike (podrobnosti lahko najdete v prvi številki revije TIM, letnik XII, stran 17). Včasih se avtor potrudi in k shemi doda tudi načrt tiskanega vezja kot ga vidimo na 2. sliki. Obvezno je priložena še skica (ali neko navodilo), ki prika¬ zuje (razloži) razporeditev posa¬ meznih elementov na tej isti ploš¬ čici tiskanega vezja, skupaj z zu¬ nanjimi priključki (3. slika). Včasih pa temu ni tako. Avtor pri¬ spevka oceni, da to ni smiselno. Kondenzator, navajam za ilustra¬ cijo, je lahko: okrogel ali ploščat, zelo majhen pa tudi zelo velik. S podobnimi zadregami se lahko srečamo pri iskanju uporov, tuljav, tranzistorjev in celo integriranih vezij. Nekdo bo predlagano vezje uporabil pri krmiljenju motorčka v ladjiskem ali letalskem modelu, drugi bo to isto vezje morda vgra¬ dil, npr. v očetov avto. Mnogokrat moramo upoštevati način pritrdi¬ tve... Predlagano oziroma nari¬ sano tiskano vezje v reviji pa je na¬ tančno določenih mer in prirejeno za elemente točno določenih di¬ menzij. Po vsem tem je razumljivo, da bo moral vsak izdelati tiskano vezje, ki bo ustrezalo njegovim za¬ htevam. Ker pa gre v takem primeru več ali manj za enkraten izdelek (bralci revije TIM gradimo le za svoje po¬ trebe), je vprašanje, če se sploh splača izdelati tako tiskano vezje. Najprej ga moramo narisati na pa¬ pirju, kar nam lahko vzame ogro¬ mno časa (Spectrum ali C64 tu žal ne moreta pomagati), prenesti vzorec na vetronit ploščo, izvrtati luknjice in končno s pomočjo (ne¬ varne) kisline odjedkati nezašči¬ teno bakreno folijo. V takem pri¬ meru bo najbolje, da vezje izde¬ lamo na tako imenovani univer¬ zalni kratici tiskanega vezja. Na to ime ste verjetno že večkrat nalete¬ li, če ste redni bralec revije. Prav je, da si postopek izdelave elektron¬ skih vezij na univerzalni kartici ti¬ skanega vezja ogledamo bolj na¬ tančno in se tako pripravimo na to¬ vrstne naloge v naslednjih mese¬ cih. Elektrotehniki tak način izdelave vezij uporabljajo prevsem pri raz¬ voju, se pravi pri praktičnem preiz¬ kušanju delovanja elektronskega vezja. Vezje najprej teoretično konstruiramo, se pravi narišemo na papir (glej 1. sliko) ter določimo (izračunamo) posamezne vredno¬ sti elementov. Delovanje vezja moramo potem preveriti v živo, ker se le prerado dogaja, da načrtova¬ lec kaj pomembnega spregleda. Preveriti je potrebno npr. delova¬ nje elektronike pri hudem mrazu, pri visoki temperaturi, v suhem in vlažnem zraku, v takšnem ali dru¬ gačnem okolju, tako rekoč na sto načinov, če je to potrebno. Mnogo¬ krat nam tak praktičen preizkus Slikal. Teoretično vezje TIM 3 • 98 • 86/87 tov i _ 53'0 mm _ Slika 2. Tiskano vezje profe¬ sionalne Izvedbe ■jsl upor La. jr f i« vezna žica ok o o [ol Oj.O/Ofr Slika 4. Tako prilotamo posa¬ mezne komponente... In jih po¬ vežemo pokaže, kaj je potrebno spremeniti v zamišljenem vezju. Bilo bi skrajno drago izdelati nov prototip po vsaki odkriti napaki. Če pa vezje sestavimo na univerzalni ploščici, lahko takoj dolotamo kak konden¬ zator ali upor in, če je potrebno, dodamo nov tokokrog ali kakega starega popolnoma spremenimo. In »novo« vezje lahko ponovno preizkusimo. Kako ravnamo, kadar želimo vezje izdelati na univerzalni kartici tiska¬ nega vezja? Najprej na kartico pri¬ trdimo (prilotamo) vse elemente (transistorje, upore, kondenzator¬ je, integrirana vezja, konektorje itn.). Univerzalna kartica tiskanega vezja je v resnici pravo tiskano vezje, kot sami vidite, omogoča, da nanj prilotamo celo vrsto ele¬ mentov, vendar tako, da njihovi kontakti ostanejo nepovezani, medsebojno ločeni. Kontakte torej ’ZH. I F/2 tlZH |r/< n' v. v s>f t ^:xv: vnsxa:k. **siyxx.A.'y /X/* prilotamo na »otoke«, ki jih med seboj povežemo z vezno žico (slika 4). Na univerzalni kartici je enakomerno razporejena cela množica takih spajkalnih otočkov. Otoček ima največkrat tri luknjice: ena je namenjena kontaktu ele¬ menta, drugi dve pa rabita za po¬ vezavo, po istem principu kot ple¬ salci naredijo kolo: z eno roko se primeš konca vrste, drugo podaš prijatelju, da lahko nadaljuje vrsto. Vlogo rok tu prevzamejo žičke. Če je kartica prevelika, jo lahko celo prežagamo. Opis univerzalne kartice je orien¬ tacijski, obstaja več vrst pristopov, a v osnovi so si podobni. Človek vedno skuša najti kakšno novo, bolj pametno rešitev! Priljubljene so zlasti kartice, pri katerih se spajkalni otočki vlečejo preko cele kartice. Primer vidimo na 5. sliki (glej tudi TIM, letnik XXIV, stran 369). Otočke na danem mestu prekinemo (npr. z ostrim nožem). Slika 5. Tudi tako je možno Univerzalne kartice se med seboj ločijo po vzorcih, tako so ene bolj primerne tu, druge se bolje obne¬ sejo drugje. Take univerzalne kar¬ tice lahko dobimo tudi v naših trgo¬ vinah (v Ljubljani npr. pri Mladem tehniku ali v Iskrini prodajalni). Tako kot ima taka gradnja elek¬ tronskih vezij svoje dobre lastnosti, pa so tu tudi slabe. Tako izdelano vezje nima večjih dimenzij, ima slabše funkcionalne karakteristike, težje je vzdrževanje itd. Lahko bi rekli, da podpira površnost in pov¬ prečnost. Taki gradnji se moramo v končni fazi (pri končnem izdelku) izogibati. Sami si lahko po današnjih napot¬ kih ali po lastni zamisli (za kaj ta¬ kega je potrebno dosti izkušenj) pripravite nekaj takih univerzalnih kartic tiskanega vezja. Pa mnogo zabave! TIM 3 • 99 • 86/87 IZDELEK ŽADOM Svečnik iz lesa Splošno mnenje je, da je potrebno bogatiti in razvijati proizvodno in drugo družbeno potrebno delo v osnovni šoli. Za uresničevanje tega cilja pa so potrebne določene vzpodbude, ki pa naj dopuščajo in omogočajo problem¬ ski, ustvarjalni in samostojni pristop pri ustvarjalnem delu in razmišljanju. To me je vodilo pri načrtovanju in spremni besedi za to delovno nalogo. Poglejmo! Material Mehak les (lipa, topol itd.), neostik lepilo in lesni vijaki. Delovni postopki Planiranje in razvoj ideje. Merjenje in zarisovanje na material. Razžagovanje. Izrezovanje. Brušenje. Vrtanje. Monta¬ ža. Dopolnjevanje. Lakiranje. Pakiranje. Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor Električno ročno orodje: vrtalnik. Drugo orodje: čopič, kladivo, izvijač. Priključki: krožna žaga, povratna žaga. Pribor: svinčnik HB, kovinsko ravnilo, kovinski meter, leseno vzdolžno vodilo, maska za krožno žago, kovin¬ ska konzola za povratno žago, stege, primež, gumijasti kolut, vibracijski brusilnik, vertikalno stojalo, kronska žaga. Osnovni napotki za delo Najprej dobro preučite risbo in oblikujte svojo zamisel (velikost, oblike) ter dopolnite pozicije z imeni. Nato prenesite mere na material (lipa debeline 20 mm). Grobi razrez opravite s krožno žago. Izžagovanje se¬ stavnih delov izvedite s povratno žago. Nosilec sveč lahko izžagate s kronsko žago. Sledi brušenje z gumijastim kolutom in vibracijskim bru¬ silnikom. Za osti sveč uporabite lesni vijak, ki hkrati povezuje ogrodje in nosilec sveč. Nosilec sestoji iz dveh delov (030 in 040). Preostane še lakiranje in pakiranje. Tudi s temi izdelki se boste izkazali na področju pro¬ izvodnega in družbeno potrebnega dela. Prodaja pa lahko steče preko šolske zadruge. Želim vam veliko ustvarjalnega zadovoljstva! TIM 3 • 100 • 86/87 Franc Divjak Model kaplanove turbine Predstavljam vam model ene izmed turbin, ki je name¬ njena za pogon električnih generatorjev v nizkotlačnih elektrarnah, kjer ni potreben velik padec, temveč velika količina vode (Drava, Sava). Orodje Igla za risanje po pločevini, ravnilo, kotnik, škarje za pločevino, kombinirke, ploščata pila, primež, spajkalnik s priborom, vrtalnik s svedrom 2 mm, luknjač in kladivo. Material Bela pločevina (embalažna), bakrena ali kakšna druga žica, ki je primerna za spajkanje, jogurtov lonček. gonilnik. Zdaj je čas, da oblikujete lopatice gonilnika. Pri tanjši pločevini lahko delo opravite ročno, pri debelejši pa si pomagajte s kleščami. Naklonski kot lopatic na go¬ nilniku (sedaj je podoben ladijskemu vijaku) naj bo pri¬ bližno 45 stopinj in pri vseh lopaticah enak. Sledi oblikovanje obeh tečajev (3, 4) iz dveh kovinskih trakov, ki ste jih že izrezali ter zvrtali 2 mm luknji. Ploče¬ vino lahko krivite s ploščatimi kleščami. Na dnu jogurto¬ vega lončka naredite še nekaj lukenj, vendar le ob robu, skozi katere bo voda odtekala. Ko ste izdelali vse sestavne dele, ki jih prikazuje tudi fo¬ tografija, lahko pričnete z montažo: v lonček postavite spodnji tečaj, vanj pokončno namestite gonilnik, na zgornjem delu pa še drugi tečaj. Izdelek je gotov, še preizkusiti ga morate, lahko pa mu dodate še pokrov (jogurtov lonček), v katerem mora biti odprtina za dotok vode. Poz. Predmet Kos Material Mere Izdelava Z načrta v merilu 1:1 natančno prenesite mere na mate¬ rial, narisane dele nato izrežite s škarjami. Pripravite električni vrtalnik s svedrom 2 mm ter izvrtajte luknje v gonilniku (1) ter obeh tečajih (3,4). Pri vrtanju si poma¬ gajte s ploščatimi kleščami, da se obdelovanec ne zavr¬ ti! Robove teh delov nato obdelajte s ploščato pilo, tako da jih vpnete v primež. Pripravite gred gonilnika (2) iz žice ter jo prispajkajte na 90 TIM 3 • 101 • 86/87 ELEKTRO NIKA Pavlič Matej Zabavna elektronika (3. del) ŠTIRIKANALNI DIGITALNI LIGHT-SHOVV, ki deluje po taktu glasbe. Preprosto vezje je sestavljeno iz elementov, ki jih je mogoče dobiti v naših trgovinah, če pogledamo shemo na sliki 1, vidimo, da je na vhodu zvočnik, ki deluje kot mikrofon, saj z njim sprejemamo zvočni signal iz okolice. Vhodni signal potem vodimo na operacijski ojačevalnik, v našem primeru ,uA 741, oja¬ čan signal nizke frekvence pa z njega na vhodno nožico 14 integriranega veza IC 2 . To TTL (Transistor-Transi- stor Logic) vezje je dekadni ali desetiški števec s štirimi flip-flopi. Na svojih štirih izhodih A, B, C in D (nožiče 12, 11,9 in 8) ob vsakem novem impulzu spremeni kombi¬ nacijo. Ko se jih zvrsti deset, se vse skupaj ponovi. Za¬ poredje kombinacij kaže tabela: Ker so izhodi vezja IC 2 preko uporov Rs—Rs povezani z vrati tiristorjev (o njih bomo več povedali kasneje), ti pa krmilijo vsak svojo žarnico, se s spreminjanjem kombi¬ nacij vezja spreminja tudi število prižganih in ugasnjenih žarnic. Če v tabeli poiščemo zaporedno številko npr. 5, vidimo, da bo gorela le žarnica Ž 3 , ostale pa bodo ugas¬ njene. Ob impulzu 6 bosta goreli žarnici Ž 1 in Ž 3 , Ž 2 in Ž 4 pa bosta ugasnjeni itd. Kako hitro se bodo spreminjale kombinacije prižganih in ugasnjenih žarnic, je odvisno od glasbe, ki jo poslušamo. Ker light-shovv reagira le na nizke frekvence (boben, bas, kitara), se bodo istočasno z udarci bobna spreminjale tudi kombinacije žarnic. Hi¬ trejši ko bo tempo, hitreje se bodo vrstili impulzi drug za drugim—in obratno. Da ne bi vezje reagiralo že na vsak najmanjši signal iz okolice, je za zvočnikom ZV vezan potenciometer P 1 , s katerim lahko nastavimo prag ob¬ čutljivosti vezja. Dve diodi, dva kondenzatorja in trije upori predstavljajo napajalni oziroma usmerniški del vezja, nadomeščajo pa tudi transformator — tako da lahko vezje priključimo direktno na omrežno napetost. Prav zaradi slednjega morata biti upora R10 in R11, ki sestavljata breme za padec napetosti, večjih moči, in sicer R10 — 1 W in R11 — 10W. Upor R11, ki mora biti keramičen, je treba še dodatno hladiti. Kdor hoče, lahko upora R10 in R 1 1 izpu¬ sti ter namesto njiju veže transformator 220/12V~, ki je lahko tudi od hišnega zvonca. Kot smo že prej rekli, žarnice krmilimo s tiristorji.TIRI- STOR ali SCR (Silicon Controlled Rectifer), imenovan tudi tiroda ali trinistor, je štirislojni polprevodniški ele¬ ment, sestavljen iz štirih polprevodniških plasti v zapo¬ redju P-N-P-N. Podobno kottriac ima tudi tiristor tri prik¬ ljučke (G, A, K), vendar je njegovo delovanje glede na tri zaporne plasti popolnoma drugačno. Kot polprevodni- ška dioda z upravljivo elektrodo, imenovano vrata (angl. Gate), s katero je mogoče vplivati na prevodnost diode (med Anodo in Katodo), je tiristor močno podoben tira- tronu, po katerem je tudi dobil ime (angl. thyratron tran- slstor). Dokler so vrata G brez napetosti, je tiristor v obe smeri zaprt, seveda pod pogojem, da napetost med anodo in katodo ne preseže prebojne napetosti. Ko na vrata pripeljemo pozitivno napetost, pa tiristor v hipu TIM 3 • 102 * 86/87 poslane prevoden v smeri od anode proti katodi. Prevajanje tiristorja prekinemo z izključitvijo anodne napetosti ali uporabo izmenične anodne napetosti. Tiristorje izdelujejo za različne napetosti in ra¬ zlične toke, odvisno od uporabe. Gradnja Tiskano vezje je konstruirano tako, da omogoča montažo večine elementov, razen potenciometra Pi, zvočnika ZV, varovalke V, žarnic in stikala S. Vezje naredimo iz ploščice vitroplasta z me¬ rami 80 x 75 mm. Nanj prispajkamo naj¬ prej upore, diodi, podnožji za integrirani vezji in kondenzatorje, nato pa še tiristorje. Na koncu v podnožji vstavimo še integrirani vezji ICi in IC 2 . Poma¬ gamo si z montažno shemo, kije na sliki 3. UporRn pri¬ spajkamo na rob ploščice, ki jo bomo kasneje v ohišju privili ob zadnjo steno iz Al pločevine. Ta bo omogočila hlajenje upora. Stično površino moramo zaradi boljšega toplotnega prevajanja namazati s silikonsko pasto. Ohišje naredimo po skici iz Tima 2. Lahko je tudi manj¬ še, saj ploščica ni tako velika. Na čelno ploskev monti¬ ramo stikalo (ki mu za kontrolo vklopa lahko dodamo zaporedno vezano LED diodo in upor 39kQ/0,5W) ter potenciometer P 1 za nastavljanje občutljivosti. Na zad¬ njo stran vgradimo varovalko V, kabel za priključek omrežne napetosti, izhode žarnic (glej Tim 2) in ne pre¬ Ploščlca tiskanega vezja v merilu 1:1 (75 x 88 mm) dolg koaksialni (oklopljeni) kabel z zvočnikom ZV na koncu. Ta zvočnik ali pa kar celoten digitalni light-shovv postavimo v bližino zvočnika, s katerega poslušamo glasbo, vključimo stikalo, nastavimo potenciometer in že lahko uživamo ob spreminjanju kombinacij štirih raz¬ nobarvnih žarnic. Zaradi omrežne napetosti na celotnem vezju moramo biti pri gradnji zelo pazljivi (polariteta elektrolitov in diod), ploščico z elementi pa moramo obvezno vgraditi v izolirano ohišje! Shema štirlkanalnega llght-showa TIM 3 • 103 • 86/87 Seznam materiala Upori: Ri, R 2 , R4 = 10K/0,5W Ra = 4M7/0,5W Rs, Re, R?, Ra = 1K/0,5W Ra = 100fl/0,5W Rio = 1 K2/1 W R 11 = 5K6/10W Pi = 10K/lln potenc. Kondenzatorji: Ci, Ca = 10nF C 2 = 47^/16 V C 4 , Cs = 220/4F/16V Polprevodniki: ICi = /x A 741 IC 2 = SN7490 Ti, T 2 , Ta, T 4 = KT 206/400 D 1 = 1N4007 D 2 = ZD 12/1 W Ostali material: ZV = zvočnik 8 0/0,25 W Ž 1 , Ž 2 , Ža, Ž 4 = žarnica, max 150W S = stikalo za 220 V V = varovalka 2,75 A — hitra Tr = transformator 220V/12V— (glej tekst!) Montažna shema 220V AN0DA MR AT A N P N AN0DA (A) ■ PN-slojJ ■ PN-sloj2 PN-sloj3 VRATA (G) NATOM (K) I NATOM Stiliziran prikaz konstrukcije tirlstorja in njegov simbol s priključki (zgoraj) Oblike ohišij Iskrinih tlrlstorjev In tabela njihovih karakteristik (spodaj) l0.3mQte ta H n- aj I' A G. .O^moks 254 TIM 3 • 104 * 86/87 Miha Zorec WAH — WAH efekt Ta zanimiv efekt se uporablja predvsem za električne kitare in deluje na principu pasovnega filtra s spremen¬ ljivo centralno frekvenco. Elektronsko vezje ojačuje le ozek frekvenčni pas, katerega lahko premikamo čez cel frekvenčni spekter (20 Hz—20 kHz). Tako dobimo tre¬ nutno ojačenje nekaterih frekvenc, ostali del frekvenč¬ nega spektra pa ostane nespremenjen. Opis vezja Vezje je zelo enostavno, saj vsebuje le en tranzistor T1, ki je lahko katerikoli nizkofrekvenčni tranzistor tipa NPN. Pomembno je, da ima čim večje ojačenje. Vezje sestavljata spoj oscilatorja in dvojnega T-člena oz. pasovnega filtra. Tranzistor, ki je uporabljen kot oja¬ čevalnik, ima ojačenje nastavljeno tako, da oscilator še ne niha. Celotno vezje se zato obnaša kot selektivni ojačevalnik s spremenljivo frekvenco, ki jo določa po¬ tenciometer Pi. Mejo osciliranja nastavimo s trimerpo- tenciometrom P2. Upori od R1—FU pa sestavljajo vezje za prilagoditev im- pedance. Način uporabe Po izdelavi napravice najprej nastavimo mejo nihanja. Potenciometer P1 obrnemo v skrajni desni položaj in nato vrtimo trimer P2 toliko časa, da je vezje tik pred os- ciliranjem. Zatem potenciometer P1 obrnemo v skrajno levi položaj; če pri tem vezje oscilira, oscilacije zadu¬ šimo z nastavljanjem trimerja P2. Ko smo napravico uglasili tako, da lahko potenciometer obrnemo za poln obrat, ne da bi vezje zaosciliralo, je efekt pripravljen za uporabo. Najbolje je, če Pi montiramo v pedal in tako med igra¬ njem na kitaro z nogo spreminjamo centralno frekvenco vezja oz. zven kitare. Efekt izključimo s stikalom Sl. Ci = 10/uF C 2 = Ca = 0,1 /xF Ca = 10nF Cs = Ce = 3 n 3 F C? = 47 nF Cs = 10 («F Upori: R 1 = 220 k R 2 = Rs = R 4 = Re Rs = 1M Rs = 39 k R 7 = R 9 = 47 k T rlmerpotenciometer: P 2 = 2k7 Tranzistor: T = BC 107, BC 109, BC 414,... TIM 3 • 105 * 86/87 Miha Zorec Mikrofonski predojačevalnik Ta mikrofonski predojačevalnik je namenjen posebej za mikrofone z majhno notranjo impedanco. Impedanca teh mikrofonov se giblje od 450X2 do 800X2. Za mikro¬ fone z nižjo impedanco (200X2) pa vezje prilagodimo tako, da zamenjamo upor FU in kondenzator Ci. Vred¬ nosti teh elementov sta sedaj: FU = 220X2, C4 =4,7 /Jr. Mikrofonski predojačevalnik ima izredno majhen šum, širok frekvenčni obseg in visok izhodni signal. Največje ojačanje predojačevalnika je približno 200, kar pomeni, da vezje vhodni signal poveča za dvestokrat. Ojačanje se da v določenem obsegu tudi spreminjati, in sicer z uporom Ra, katerega optimalna vrednost je 22kX2. Za vhodni signal 3,5 mVpp in pri maksimalnem ojačanju dobimo na izhodu signal velikosti 800 mVpp. Maksimalni vhodni signal je okoli 50mVpp za katerega dobimo na izhodu signal velikosti 10Vpp, ki še ni popačen. Frekvenčni obseg predojačevalnika je od 30 Fiz do 100 Fiz, pri odstopanju za3dB, kar je za tako enostavno napravico odličen rezultat. Vrednosti vseh elementov niso kritične in lahko odsto¬ pajo za nekaj procentov, poleg tega pa so na shemi oz¬ načene merilne točke, kjer lahko preverimo, če je vezje pravilno dimenzionirano. Seznam materiala R 1 = 820X2 R 2 = 100X2 Ra = 22 k R 4 = 470X2 Rs = 47 k Re = 12k Rr = 1k Rs = 100 k C 1 = 2/42 F, 6V Ca = 47 F, 16V Ca = 470 nF C 4 = 2 ,u2 F, 16V T, = Ta = BC549, BC547, BC414, BC109 Za deževne dni Oglejmo si nekaj prijetnih igric, za katere pa je potrebno večje število udeležencev. Morda nam bodo prišle prav takrat, ko bomo zaradi slabega vremena obsojeni na »hišni pripor«. Žabja mlaka Večja miza predstavlja žabjo mlako. Razdelimo se na štiri skupi¬ ne, od katerih se vsaka postavi ob eno od stranic. Ko naj se igra začne, vsi počepnemo. Vodja igre zateglo zakliče: »Kvaaak!« Vsi, ki spadajo k prvi skupini, ponove ta klic in previdno dvignejo glave nad mizni rob. Isto stori druga skupina, za njo tretja in naposled četrta. Ne¬ nadoma udari vodja s plosko roko po mizi (»vrže kamen v vodo«). Tisti hip izginejo vse žabje glava pod robom mize in umolknejo, kot bi odrezal. Kdor takoj ne obmolkne in izgine, mu odmerimo kazen. Klip! Klop! Tisti, ki vodi igro, reče »klip« in na¬ redi kakršenkoli gib, ki ga morajo vsi ostali takoj ponoviti za njim. Takoj nato naredi drug gib in reče »klop«. Tokrat pa mu ne sme nihče od ostalih slediti, temveč mora vztrajati v kretnji, ki jo je napravil ob besedici »klip«! Kdor se zmoti, je kaznovan. Hlev Vodja igra pove vsakemu od ude¬ ležencev na uho, katero od živali bo v igri predstavljal. Nato naroči vsem skupaj, naj se oglasilo z gla¬ som tiste živali, katere vloga jim je bila poverjena, in sicer takoj, ko bo zaklical ime tiste živali. Potem prične šaljivo pripoved, v katero vpleta imena posameznih živali. Vsaka »žival« se oglasi, kakor hitro je poklicana, in ne utihne, vse do¬ kler traja pripoved. Ko gre govor h koncu, se vse trese od mukanja, blejanja, meketanja, riganja... Morska kača Prvi od udeležencev pove kakšno črko. Naslednji doda drugo črko in tako gre v krogu naokoli, dokler ne more nihče več dodati črke, ki bi dala kakšno smiselno besedo. Ne¬ smiselne besede namreč ne velja¬ jo. Igro izgubi tisti, pri katerem se be¬ seda konča. Roke stran! Pri tej igri se razdelimo na dve sku¬ pini, vsaka od njih se usede na svojo stran mize, drug nasproti drugemu. Po sredini mize poteg¬ nemo črto. Z rokami prodiramo v »sovražnikovo deželo«, to je v polje nasprotnika. Ta sme udariti roko nasprotnika, ki je zašla na njegovo zemlje. Če ga zadene, izpade iz igre nasprotnik, v nasprotnem pri¬ meru pa on sam. Zmagovalec je tisti, ki ostane na koncu sam za mizo. TIM 3 106 • 86/87 Tone Pavlovčič Timov bob November nas bo popeljal v zimo in zima nam nudi obilo razvedrila na svoji beli snežni odeji. Sankanje, smuča¬ nje, drsanje in kaj bi sploh še naštevali; najbolje bo, da se kar odločite, kako se boste letos zabavali. Svetujemo vam sankanje, in to sankanje z bobom, ki si ga boste iz¬ delali sami. Tokrat bo vaš izdelek precej velik, zato pa vam bo nudil obilo zabave in razvedrila. Izdelava boba vam ne bo de¬ lala težav, zato kar pridno zavihajte rokave in na delo! Potrebujete nekaj kosov panel plošče za obe stranici, sedež, prednjo in zadnjo steno. Panel ploščo dobite pri vsakem mizarju in za vašo rabo bodo primerni kar neko¬ liko večji odpadki. Načrta ni treba povečevati na papir, pač pa mere prenesete kar na les. Ko ste mere z načrta prenesli na les, ponovno preglejte, če je vse v redu in nato tiste črte, ki so pravilne, potegnite s kemičnim svinčnikom. Črte bodo tako bolj vidne in ne bo bojazni, da bi žagali narobe. A, B, C, D, E, F in G označujejo po¬ samezne dele, označujejo pa tudi vrstni red sestavljanja vašega boba. Torej izdelate najprej obe stranici in nato vstavite med obe zadnjo steno in v utor na kljunu stranic prednjo steno. Vse stične dele namažite z lepilom in jih še pribijte med seboj z žeblji. Sedež prav tako namažite z lepilom in zabijte na svoje mesto. Sedež vam bo obe stranici postavil popolnoma vzporedno in zadnjo steno pravokotno na obe stranici. Na vrsti je ščit, katerega prav tako najprej namažite z le¬ pilom in pribijte na ustrezno mesto. Za ščit vzemite tanjšo vezano ploščo. Ščit bo preprečeval, da bi sneg letel v bob in vaše noge bodo na suhem. Ko izbirate vezan les za dno, pazite, da bodo letnice lesa potekale tako, kot so narisane na načrtu, ker boste dno le tako lahko lepo uvijali po obliki stranic. Zato vze¬ mite daljši kos plošče in jo prilepite in pribijte najprej na zadnjo steno in nato lepo počasi po stranicah, dokler je . te pritrdite tudi na prednjo steno. Vse, kar gleda prek roba, odžagajte in z obličem zgladite, vendar šele potem, ko bo lepilo suho. S črko »G« sta označeni dve krmilni ročici, za kateri upo¬ rabite bukov les. Na mestu, ki je označeno na načrtu, napravite luknjo in prav tako tudi na obeh stranicah. Skozi te luknje vtaknete z notranje strani 10 mm vijak, nanj podložko in dve matici, ki ju med seboj zategnete, pri tem pa pustite ročici toliko prostora, da se lepo pre¬ mika. Z obema ročicama uravnavate smer boba prav tako, kot ste sani uravnavali z nogami. Pod ročico lahko na stranico pritrdite košček lesa, tako da vam ročica ne pade naprej in se lahko ustavi. Vožnja z bobom je pravi užitek, je pa tudi lahko nedo¬ končana vožnja, kajti nikdar ne smete sunkovito poteg¬ niti samo ene ročice, ker vas bo takoj zatem vrglo iz vo¬ zila. Bob je enosedežen, lahko pa vzamete na vožnjo tudi vašega mlajšega bratca ali sestrico. Z bobom lahko tudi tekmujete, saj za izdelavo ne potrebujete več kot 30 ur (bolj spretni ga lahko izdelajo v 10—15 urah) in zato si lahko vsak izdela svoj bob. Učitelji tehničnega pouka ga lahko porabijo za šolski izdelek in z učiteljem telesne vzgoje lahko priredite prava tekmovanja. Dajemo vam načrt in navodila, vi pionirji ali pa morda tudi tovariši za tehnični pouk nam sporočite, kakšni so pri tem bili vaši finančni izdatki, koliko vas je bob stal in kako ste se z njim zabavali v zimskih počitnicah. V ured¬ ništvo pa pošljite slike vaše razredne ali pa šolske sku¬ pine s Timovimi bobi. TIM 3 • 107 • 86/87 bukova letev 2x4x 60 cm G TIM 3 • 108 * 86/87 OB LETNICE... Matej Pavlič Alexander Graham Bell — izumitelj telefona Marca letos je minilo natanko 110 let, kar sta Bell in njegov pomočnik VVatson preizkušala svoj novo¬ zgrajeni sprejemnik in oddajnik. Eden je bil na podstrešju, drugi pa spodaj v kleti. Bell si je pri delu po nesreči polil hlače z baterijsko ki¬ slino in je zaklical svojemu asisten¬ tu: »VVatson, pridite, potrebujem vas!« VVatson, ki je bil tedaj na pod¬ strešju, je slišal, kako je naprava »spregovorila«. Ves iz sebe od sreče je pritekel k Bellu v klet in za¬ klical: »Slišal sem vas. Vse dobro funkcionira.« Bilo je to prvo važno telefonsko sporočilo. A. G. Bell se je rodil leta 1847 v Edinburghu na Škotskem. Doma so se že nekaj generacij pred njim ukvarjali s problemom govora in poučevanjem gluhonemih otrok. Potem ko je doktoriral, je zaradi zdravstvenih razlogov leta 1871 odšel v ZDA in postal profesor za vokalno fiziologijo na bostonski univerzi. Poleg tega, da je pouče¬ val gluhoneme, se je ukvarjal tudi z znanstvenim preučevanjem glasu in je raziskoval možnosti za prena¬ šanje glasu s pomočjo elektrike ali svetlobe. Spomnil se je, da je že leta 1863 Nemec Philipp Reis de¬ monstriral prenos glasu s pomočjo naprave, sestavljene iz dveh škatel za cigare. Če je kdo govoril ali igral v lijak prve škatle, je v drugi, pove¬ zani s primerno dolgo žico, po ka¬ teri je tekel galvanski tok, ne¬ kakšna pletilna igla. ki je bila tudi povezana z žico, oddajala po¬ dobne glasove. Bell je želel to na¬ pravo izboljšati, vendar mu to ni uspelo, zato je začel ponavljati razne poskuse, ki jih je delal že Nemec Helmholz. S telegrafskim tasterjem je prekinjal električni tok, vendar je magnet membrano vsa¬ kokrat tako močno pritegnil nase, da jo je bilo treba z roko odtrgati z njega. Bell in Watson sta se s po¬ skusi mučila že dobra tri leta, ko jima je naposled le uspelo. Ko je za to izvedel bogati oče gluhe deklice, ki je bila Bellova učenka in je bil Bell zaljubljen vanjo, je sklenil iznajdbo patentirati. Bell je dobil patent ravno za svoj devetintride¬ seti rojstni dan. Bellov telefon je bil potem pred¬ stavljen na razstavi v Philadelphiji, prirejeni v počastitev stoletnice razglasitve neodvisnosti. Tu vse do zadnjega dne ni zbujal nikakršne pozornosti, takrat pa se je zgodilo nekaj zanimivega: K Bellu je pri¬ stopil eleganten moški in ga nago¬ voril: »Dragi profesor! Veseli me, da vas spet vidim. Kot učenec sem poslušal vaša predavanja v Bosto¬ nu, ko sem inkognito potoval po Ameriki kot grof de Alcantara. V re¬ snici pa sem brazilski cesar Pedro« Tedaj ga je Bell spoznal in ga prosil, naj preizkusi njegov tele¬ fon. Iz druge sobe ga je poklical in vprašal: »Veličanstvo, ali me sliši¬ te? Tu profesor Bell.« Cesar je bil tako presenečen, daje izpustil slu¬ šalko in začudeno vzkliknil: »Ta stvar tukaj pa kar sama govori.« Od tistega trenutka dalje je postal Bel¬ lov telefon največja senzacija raz¬ stave, zanj pa je prejel tudi prvo nagrado med izumi na področju elektrike. To je bil začetek velike telefonske industrije, katere posle¬ dica je bila, da je imel v manj kot petindvajset letih vsak petdeseti Američan svoj telefon. Po razstavi so Bell, Watson in Hubbard vzpostavili telefonsko zvezo, ki je poslušalcem v Salernu omogočala poslušanje glasbe iz Alexander Graham Bell (1847—1922), Izumitelj telefona Bostona. Ko sta se leta 1877 Bell in njegova bivša učenka Mabel poro¬ čila in ji je za poročno darilo dal srebrn telefonski sprejemnik, sta odšla na poročno potovanje v An¬ glijo. Angleži so bili nad izumom navdušeni in so takoj vzpostavili poizkusno linijo med parlamentom in časopisnim uredništvom na Fleet Streetu. Bellov telefon je deloval na principu elektromagnetne indukcije. Pred polom paličastega permanentnega magneta z razvitjem je bila tanka železna ploščica (membrana). Na- vitje oddajnika v prvem aparatu je bilo prek dvožilnega telefonskega voda povezano z navitjem spreje¬ mnika v drugem telefonu. Zvočni valovi, ki nastanejo pri govorjenju, so sestavljeni iz zgoščin in razred¬ čin zraka. Pri govorjenju ti valovi udarjajo ob membrano, ki zato za¬ niha. S tem, ko se membrana oddaljuje in bliža polu magneta, se spreminja magnetni fluks, ki seka navitje, v njem pa se zato induci¬ rajo izmenične električne napetosti istih frekvenc, kot je govor. Po prej omenjenem dvožilnem kablu se te napetosti prenašajo do sprejemni¬ ka, kjer povzročajo premikanje membrane. S tem nastajajo zvočni valovi in električna energija se spet spremeni v zvok. Bell je uporabljal isti telefon kot oddajnik (mikrofon) za govor in kot slušalko za sprejem govora. Zato sta bila na vsakem govornem mestu vedno po dva TIM 3 • 109 • 86/87 taka telefona — eden za govorje¬ nje in eden za poslušanje. Temu prvotnemu telefonu so potem sledile razne izboljšave. Nemški elektroinženir VVerner von Siemens, Henry, Edison in drugi so mu dodali zvonec in ročico ter og- Ijeni mikrofon. Kljub temu, daje bilo veliko takih, ki so si hoteli lastiti izum telefona, je družba »Bell Company« vseeno pobrala večino zaslužka. Slavni in bogati Bell se je zato nehal ukvarjati z raziskova¬ njem in se je spet vrnil k poučeva¬ nju gluhih. Žal svoji ženi kljub naj¬ boljši volji in prizadevanjem sluha nikoli ni uspel vrniti. Zanimivo je, da se moramo za iznajdbo telefona v Komercialna verzija prvega Bel¬ lovega telefona (Imenovana »tolkač za maslo«) Iz leta 1877 (M — permanentni pallčastl magnet, ME — kovinska mem¬ brana, S — navltje) Oddajnik In sprejemnik (Imeno¬ van »vislice«) prvega Bellovega telefona Moderni telefoni angleške pro¬ izvodnje, ki imajo vgrajen spo¬ min za nekaj klicnih številk, ki se Izbirajo s tipkami TIM 3 • 110 • 86/87 bistvu zahvaliti prav njej, saj ga je Bell izumil po naključju, ko ji je hotel izdelati slušni aparat. Ko so leta 1915 postavili telefonsko zvezo med New Yorkom in San Franciscom, so na slovesno otvori¬ tev povabili tudi Bella, ki naj bi imel pozdravni govor. Zahteval je, da mora biti na drugem koncu žice njegov zvesti pomočnik VVatson. Bell mu je rekel iste besede, kot pred 39 leti pri prvem poskusu: »Mister VVatson, pridite, potrebu¬ jem vas!« VVatson se je na drugem koncu žice zasmejal: »Lepa hvala, boss (šef). Toda sedaj bi potrebo¬ val cel teden, da pridem do vas.« Bell je umrl leta 1922, star 75 let. Ob njegovi smrti so vsi telefoni v Ameriki njemu v čast molčali eno minuto. Danes prepredajo telefonske žice ves svet — pod vodo, pod zemljo, nad zemljo in celo v vesolju, 36.000 km visoko, so telekomuni¬ kacijski sateliti, ki omogočajo čez 9000 brezžičnih telefonskih pogo¬ vorov naenkrat. Tehnično na¬ predne države izpopolnjujejo in ši¬ rijo telefonsko omrežje, s čimer dobivajo možnost komuniciranja z ostalim svetom tudi oddaljenejši in težko dostopni kraji. Slovenci smo v Evropi po številu telefonskih pri¬ ključkov na tisoč prebivalcev na precej visokem mestu, k čemer nedvoumno veliko prispeva Iskrina tovarna Telematika v Kranju, ki sama razvija in izdeluje moderne in kvalitetne telefonske aparate in ce¬ lotne centrale, ki jih tudi izvaža. Današnji telefoni se od svojih za¬ četnih oblik precej razlikujejo. Če so bila včasih ohišja iz porcelana, medenine, železa ali bakelita, se zanje v zadnjem času vse bolj upo¬ rablja plastika. Prej skoraj izključno črni telefoni se sedaj izdelujejo v živih barvah. Če se je prej gledalo samo na funkcionalni, se sedaj gleda tudi na estetski izgled. Prej težki in robustni telefoni so sedaj lahki in anatomsko oblikovani. Z razvojem elektronike so se izpo¬ polnili tudi telefoni, ki sedaj omo¬ gočajo pomnenje zadnje klicne številke, poznamo »elektronske tajnice« in brezžični telefon. Tele¬ fon — »slušalko« lahko na eni strani meje kupimo za smešno nizko ceno, ki je do desetkrat manjša od cen naših telefonov, že v skoraj vsaki trafiki. Kot nekakšna protiutež pa cene aparatov, nare¬ jenih natanko po vzoru tistih iz časa med obema vojnama in še od prej, dosegajo astronomske cene, a se ljudje kljub vsemu pulijo zanje. A. G. Bell, mož, ki je »naučil govoriti žice«, je torej začel industrijo, ki se je v dobrih 110 letih razvila prek vseh pričakovanj, saj si sodobnega življenja brez telefona ne moremo več predstavljati. Amand Papotnlk DROBIR ZA USTVARJANJE Kovinski svečnik Na osnovi prikazane risbe izdelajte in dopolnite: sestavno risbo, kosovnico z vsemi potrebnimi podatki (kos, predmet, material, mere, pozicija, opombe). Po vaši risbi preidite na: načrtovanje proizvodnega ciklusa, izvedbo (izbira materiala, orodja, delovnih postopkov in pristopov), kontrolo dela (vmesna in končna). Ob zaključku dela pa opravite še izračun vrednosti iz¬ delka. 1 MALE ŽELEZNICE Pokrajina rafinerija V zadnji številki Tima smo za našo maketo naredili hišo. Upam, da ni ostalo le pri tej eni hiši, ampak da ste med tem časom sami na tak ali podoben način izdelali hišic za celo malo mesto. Ker pa živimo v času industrijske proizvodnje, je skoraj pri vsakem mestu tudi kakšna to¬ varna. Zato bomo tudi na našo maketo postavili nekaj podobnega — rafinerijo za predelavo surove nafte. Ob mestu bomo pustili konec slepega tira in ob njem posta¬ vili našo tovarno. Na tir bomo pripeljali nekaj vagonov- cistern, na dvorišče pa dve ali tri avtomobilske cisterne. Seveda lahko v tujini kupite lično izdelane sestavne dele za rafinerijo — kotle, stolpe in rezervoarje — vendar smo se odločili, da bomo napravili vse sami iz predme¬ tov, ki jih zbiramo ob raznih priložnostih. Kar marsikdo navadno zavrže, je lahko še kako koristno pri izdelavi modelov. Preden začnemo z delom, poglejmo, kaj je pravzaprav rafinerija in čemu služi. Po domače povedano je to »to¬ varna«, kjer iz surove nafte, ki jo dobijo iz zemlje, prido- TIM 3 • 111 • 86/87 Slika 1. Shema poteka procesa v rafineriji surove nafte bivajo bencin, petrolej, topila za lake, dizelsko gorivo, kurilna in mazalna olja, parafin in bitumen. Na sliki 1 je preprosta shema poteka procesa v rafineriji. Tudi v re¬ snici, ko gradijo pravo rafinerijo ali druge tovarne, stro¬ kovnjaki — pravimo jim tehnologi — najprej narišejo po¬ dobno shemo procesa, z angleškim izrazom ji pravimo »flow sheet«, in šele potem na podlagi sheme izdelajo Slika 2. Predmeti, iz katerih bomo napravili našo ra¬ finerijo. Lahko rečemo, da bomo uporabili samo za¬ vrtene predmete, največkrat razne škatlice In po¬ dobno Slika 3. Najprej sl narišemo tloris rafinerije v merilu 1:1 TIM 3 • 112 • 86/87 načrte in naročijo opremo. Na osnovi sheme si lažje predstavljamo, kaj se dogaja s surovo nafto. Pripeljejo jo z naftnih polj v velike rezervoarje (A), od koder jo s čr¬ palkami prečrpajo v peč (B), kjer se segreje na približno 240 °C. Del nafte izhlapi, hlapi pa prehajajo v destilacij¬ ski stolp (C). Na vrhu se zbirajo lažje sestavine nafte, ki imajo nižje vrelišče, proti dnu stolpa pa težje z višjim vreliščem. Hlapi na raznih mestih zapuščajo stolp in se pri ohlajanju zopet zgostijo v tekočino. Tako dobimo z vrha stolpa lahki čisti bencin, iz sredine motorni bencin, spodaj pa topila za lake. Tisti del surove nafte, ki ni iz¬ hlapel, se prečrpa v drugo peč (D), kjer se segreje na 340°C, hlapi pa prehajajo v stolp (E) in se razporedijo glede na težo in vrelišče. Pri ohlajanju dobijo petrolej in gorivo za dizelske motorje. Ostanek iz peči vodijo v tretjo peč (F), kjer je temperatura okoli 400°C, iz stolpa (G) pa dobijo razna mazalna in kurilna olja. Ostanek iz te peči je bitumen. Povedati moram, da je to le zelo preprost in načelen opis delovanja rafinerije — toliko, da bomo vedeli, kaj postavljamo. Dejansko ima vsaka rafinerija še veliko več tehnoloških enot, tako za čiščenje in odstranjevanje žvepla, za pretvarjanje ravnih ogljikovodikovih spojin v obročaste, za hidrogeniranje, vakuumsko destilacijo in podobno. Spoznali pa smo glavne sestavne dele rafine¬ rije — rezervoarje, peči in stolpe, ki so med seboj pove¬ zani s številnimi cevovodi. Pri naši rafineriji bo konec koncev vseeno, kako bomo postavljali in vezali posamezne sestavne dele; množica valjastih predmetov, povezanih s tanjšimi in debelejšimi žicami, bo dajala videz sodobnega industrijskega ob¬ jekta, čeprav ne bomo gradili rafinerije ravno po prika¬ zani shemi. Kakor zadnjič pri izdelavi hiše, tudi danes najprej po¬ glejmo, kakšen material bomo uporabili! Preprosto po¬ vedano, rabili bomo vse, kar je valjaste oblike, ima pre¬ mer od 6 do 40 milimetrov in dolžino od 30 do 120 mili¬ metrov. Kot vidimo iz slike 2, so to aluminijaste škatle petmetrskih zvitkov filma24 x 36 mm, ki bodo kot nalašč za rezervoarje surove nafte. Za peči bomo vzeli po¬ dobne ožje škatle, kjer je bil samo en film, ali pa škatlico od zdravil ali tulec rdečila za ustnice. Za stolpe bodo najprimernejše steklene ali aluminijaste škatle boljših cigar, lahko tudi podolgovate škatlice od zdravil ali bombonov, pa tudi ohišje debelejših pisal (flumastrov ali kemičnih). Kakšen manjši ležeči rezervoar bomo morali narediti iz lesene okrogle palice, ki jo bomo odžagali na primerno dolžino in na konceh lepo zaoblili. Za cevi bomo rabili aluminijasto žico debeline 1,2 in 3 milimetre, ki se da zelo lepo kriviti in rezati. Pri lepljenju bomo to¬ krat vzeli dvokomponentno epoksidno lepilo, ki zares dobro veže kovino, steklo in tudi les. Obseg in velikost rafinerije bo odvisen od razpoložlji¬ vega prostora na naši maketi, vendar manjša od 15 x 25 centimetrov skoraj ne more biti. Oblika se bo prilagodila prostoru, enega od možnih primerov kaže slika 3 in tako tudi začenjamo »načrtovati« našo rafinerijo. S črko A so označeni štirje rezervoarji za surovo nafto, B so pa štiri peči. Stolpe smo označili s črko C, zraven njih pa stojita dva dimnika D. Na koncu so ležeči rezervoarji E in pa hi¬ šica F, od koder se upravlja ves rafinerijski proces. Ko smo zbrali ves material, se lotimo izdelave. Najprej v obliki tlorisa izžagajmo iz 5 mm vezane plošče osnovno ploskev, na katero bomo postavili in prilepili rafinerijo. Tak način ima dve dobri plati: prvič je veliko lažje in eno¬ stavneje postavljati rafinerijo na to ploščo na naši de- Sllka 4. Na škatlo od cigar smo prilepili obroč Iz kar¬ tona, ki predstavlja obhodni balkon In vse skupaj prebrlzgall z bronso lovni mizi, kot pa se truditi s postavljanjem nekje na odročnem delu makete, drugič pa lahko celotno rafine¬ rijo kadarkoli enostavno umaknemo z makete, če je treba kaj popraviti na tirih makete. Na ploščo prilepimo fin brusilni papir, ki ga pobarvamo z redko svetlosivo tempera barvo, ki smo ji dodali še nekaj okra. Tako do¬ bimo vtis fine peščene podlage. Nato narišemo s svinč¬ nikom narahlo kroge, kamor bomo prilepili posamezne dele rafinerije. Sedaj se lotimo izdelave rezervoarjev, peči in stolpov! Vse škatle bomo vzeli brez pokrovov. Da bodo vse enake, jih bomo prepleskali z aluminijasto bronso, naj¬ bolje je, če kupimo barvo v razpršilni dozi. Res je nekaj dražje, vendar je uspeh pleskanja dosti boljši. Predmete bomo morali brzgati vsaj trikrat, vendar vsakokrat le na tenko, toliko, da barva ne bo tekla po stenah. Za velike rezervoarje bomo vzeli škatle od petmetrskih zvitkov filma (brez pokrovov). Če pogledamo rezervoarje v re¬ snični rafineriji, ali pa tudi kupljene modele, imajo le-ti stopnice, ograje in podeste, kjer lahko hodijo delavci, če je treba kaj popraviti. Iz naših materialov bi težko napra¬ vili kaj podobnega, pa bomo pustili rezervoarje kar take. Za stolpe bomo vzeli škatle od cigar. Tudi stolpi so opremljeni s stopnicami in »balkoni«. Tu si bomo poma¬ gali tako, da bomo za balkone izrezali obročke iz tanjše lepenke in jih prilepili po dva na vsak stolp, kot je raz¬ vidno s slike 4. Namesto lestev bomo prilepili dve nav¬ pični tanjši žici. Seveda bomo šele sedaj vse pobrizgali TIM 3 • 113 • 86/87 Silka 6. Tako naj bi potekale cevne povezave med posameznimi sestavnimi deli rafinerije. Za »cevi« smo uporabili aluminijasto žico, ki se lahko reže In krivi z aluminijasto bronso. Za peči bomo uporabili škatlice od filma, ki imajo premer kakih 15 milimetrov. Ležeče rezervoarje za rafinerijske proizvode bomo naredili iz lesene palice premera 8 milimetrov. Odžagali bomo štiri 40 milimetrov dolge kose in jih na obeh koncih zaoblili, najprej z rašpljo, nato pa še z brusilnim papirjem. Ti re¬ zervoarji bodo nato prilepljeni na ogrodje, ki ga bomo ukrivili iz 3 mm aluminijaste žice, kot je razvidno iz slike5. Ko bodo prilepljeni, jih bomo pobrizgali z bronso. Za dimnike bomo vzeli plastično ohišje pisala, ki ima premer okoli 6 milimetrov. Z žagico bomo odžagali oba konca, tako da bo dolžina kakih 12 centimetrov. Tudi dimnike bomo pobarvali z bronso. Manjka nam še hišica. Napravili jo bomo iz kartona na način, kot smo opisali v prejšnji številki. Tloris hišice naj bo 5x6 centimetrov, višina zadnje stene 3,5 in prve stene 4,5 centimetra.Streha bo torej enokapnica, ki visi nazaj. Okna naj bodo visoka 2,5 centimetra, ne po¬ zabimo vrat. Stene lahko pred lepljenjem pobarvamo s tempero opekasto rdeče. Z mehkim svinčnikom nari¬ šimo vzporedne črte in menjajoče se pokončne, da bo videti, kot da je hišica iz neometane opeke. Streho pre¬ pleskamo z bronso, ker je iz pocinkane pločevine. Na rezervoarje, peči in stolpe z LETRASET črkami na¬ pišimo oznake, kot A1, A2, B1... in podobno. Sedaj je treba vse prilepiti na podlago. Ker so škatle brez pokro¬ vov, bodo prilepljene na podlago le z robovi, zato je po¬ trebno močno lepilo. Vzeli bomo že omenjeno dvokom- ponentno lepilo in ga malo bolj na debelo namazali na robove, ki jih bomo nato pritisnili na podlogo. Lepilo se bo nekoliko razlezlo in čvrsto povezalo predmet s ploš¬ čo. Pazimo, da bodo vsi sestvni deli obrnjeni tako, da bodo vse oznake (črke in številke) na eni strani. Naslednji dan pridejo na vrsto cevne povezave. Nače¬ loma potekajo cevi od rezervoarjev na peči, od tam na stolpe in nato do ležečih rezervoarjev. Od glavnih rezer¬ voarjev do peči bomo vzeli 3 mm žico, naprej pa 2-mili- Sllka 5. Iz aluminijaste žice smo ukrivili podstavek In nanj prilepili ležeče rezervoarje TIM 3 • 114 • 86/87 metrsko. Povezave naj bi potekale nekako tako, kot je prikazano na sliki št. 6. Če pa se komu zdi pretežko na¬ rediti vse krivine, lahko zavije malo po svoje. Najprej zmerimo razdalje med dvema deloma, ki ju bo povezo¬ vala cev in nato odrežemo približno tako dolg kos žice, ki ga nato ukrivimo, kot zahteva povezava. Ko je cev »ukrojena«, jo pomerimo in po potrebi še malo odščip- nemo ali prekrivimo. Sedaj z dvokomponentnim lepilom dobro namažemo oba konca žice, nekaj časa počaka¬ mo, da se lepilo že prične trditi, nakar pritisnemo žico ob oba dela. Potrebno bo malo potrpljenja, ker bo treba kakih 5 minut mirno držati žico v pravilnem položaju, da se lepilo strdi. Včasih si lahko pomagamo s samolepil¬ nim trakom, ki začasno fiksira žico, ali s kakšno kljukico za perilo. Ko se bo lepilo popolnoma strdilo, najbolje, da počakamo do naslednjega dne. vzamemo tenak čopič in strjeno lepilo prepleskamo z bronso. Ob rafinerijskem kompleksu, na straneh, kjer ni tira, lahko postavimo tudi ograjo. Na vsake 3 centimetre za¬ bijemo 2 centimetra dolg žebljiček tako globoko, da bo kakih 15 milimetrov zunaj plošče. Na te žebljičke nave¬ žemo tenko bakreno žico (ki jo odvijemo z električnega pletenega kabla), kot je razvidno s slike 7. Vodimo jo od vrha enega žeblja na spodnji del drugega in zopet na vrh tretjega, potem pa še v obratni smeri, tako da se žica med dvema žebljičkoma križa. To delo je sicer malo zamudno, vendar je lepo na pogled. Sedaj rafinerijo po¬ stavimo na predvideno mesto na maketi, na tir pripe¬ ljemo cisterne, pred hišico postavimo avtomobilčke in videti bo kot prava tovarna. Na sliki 8 je rafinerija z moje makete, ki je narejena iz opisanih materialov. Cevne povezave so pač speljane poljubno. Za primerjavo je na sliki 9 rafinerija iz kupljenih delov. Prav gotovo je ta lepša, vendar če pomislimo, da bi morali zanjo odšteti vsaj štiri stare milijone, zraven pa še ne bi imeli takega veselja pri izdelavi, smo lahko z našo doma narejeno ra¬ finerijo kar zadovoljni in ponosni na svojo lastno delo. Slika 8. Rafinerija je sestavljena In jo lahko posta¬ vimo na maketo. Ta na sliki je nekoliko drugačna od te, ki jo opisujemo v članku, sicer so pa uporabljeni Isti predmeti Slika 9. Tako pa Izgleda rafinerija, ki je sestavljena Iz sestavnih delov, kupljenih v tujini Slika 10. Detajl z modela rafinerije na sliki 8. Tu vidi¬ te, kako se z lepilom pritrdijo cevi. Trojni cevovod je speljan od večjih rezervoarjev k manjšim po pod¬ stavkih TIM 3 • 115 • 86/87 DROBNJA RIJE Kaj je skrito v kocki? To je stara severnoruska uganka. V kocko, ki je sestavljena iz šestih deščic, so v starih časih skrili kakšno dragoceno reč. Oglejte si sliko. Skrivnost kocke je v sestavnem delu številka tri, ki služi kot zapah. Če hočete odpreti skrivališče, morate potisniti ta ele¬ ment navzgor, nato pa ga poriniti proti notranjosti kocke. Za izdelavo potrebujete šest deš¬ čic dimenzije 65 x 40 x 6 mm. Se¬ veda je takšna velikost neobvezna — če takšnih deščici nimate ali če želite izdelati kocko drugačne veli¬ kosti, si sami določite druge mere. Velikost skrivnostne kocke določa širina deščic. Če je ta širina enaka Bmm, potem je dolžina utora pri grobo obdelani deščici A = B + 3 mm. Druga razmerja naj ostanejo takšna, kot so na sliki. Izdelovanje naše skrivnostne kocke je zelo resno delo. Vsako podrobnost morate narediti nadvse vestno in natančno. Les deščic mora biti obvezno suh. Ko izdelate posamezne deščice, jih skrbno obdelajte s smirkovim papirjem. Sestavni del številka 3 napravite nazadnje. Preden v deščici nare¬ dite utor, morate sestaviti vseh pet drugih delov. Navodilo za to, kako jih morate sestaviti, vidite na slikah 1 in 2. Nato izmerite špranjo med sestavnima deloma 1 in 2, kamor boste potisnili deščico 3. Ko jo iz¬ gotovite, jo potisnite na svoje mesto. Oglejte si sliko 3. Po¬ membno je naslednje — deščico tri morate izdelati tako, da se boste morali nekoliko potruditi, ko jo boste potiskali na svoje mesto Deščica se nato sama zaskoči za sestavni del številka 2 in vaša uganka je pripravljena za razvoz¬ lavanje. Na sliki je prikazano tudi to, kakšna je videti kocka, kadar je sestavljena. TIM 3 • 116* 86/87 ZA KANČEK KEMIJE Bojan Rambaher Poskusi z malto in cementom Kot vemo, je malta zmes peska, vode in gašenega apna, velja pa za enega izmed najuporabnejših in najpomembnejših veziv v gradbe¬ ništvu. Uporabljamo jo pretežno pri gradnji iz zidakov in podobno. Na večjih gradbiščih imajo zidarji dan¬ danes vsakovrstne sestavine, iz katerih mešajo malto. Te sestavine so pripravljene že vnaprej. Včasih so si morali na primer gašeno apno pripraviti sami, in to tako, da so ga¬ sili žgano (negašeno) apno z vodo. Ne da bi se tega zavedali, so bili priče kemične reakcije, ki teče po naslednji formuli: CaO + H 2 O -► Ca(OH )2 Žgano apno, kemični oksid apna CaO, gasimo z vodo H 2 O, in pri tem nastane gašeno apno oziroma hidroksid apna Ca(OH) 2 . Če bi se hoteli sami prepričati, kako poteka ta kemična reakcija, bi morali biti izredno pazljivi, ker je gašeno apno jedko! Kemična reakcija pri gaše¬ nju je zelo burna, apno v vodi br¬ bota in večkrat tudi poškropi okoli¬ co, tako da morate prav tako paziti, da vam ne brizgne v oči. Zato vam tudi priporočamo, da te poskuse delate pod nadzorom izkušenega vodje ali pri pouku pod vodstvom odrasle osebe. Če nekaj majhnih koščkov žga¬ nega apna (ne večjih od lešnika) vržete v stekleno ali drugo pri¬ merno posodo in nanje postopoma pazljivo dolivate majhne količine vode in pri tem mešate, bo iz tega nastala gosta kaša. Če dodate še več vode, bo iz te kaše nastalo ap¬ neno mleko, ki ga uporabljamo pri beljenju sten. No, če apneno mleko še bolj razredčite, dobite tako ime¬ novano apneno vodo, ki jo včasih uporabljamo v laboratoriju kot ke¬ mični reagent. Malta se sčasoma strdi, kar do do¬ ločene mere povzroči reakcijo kal¬ cijevega hidroksida Ca(OH) 2 , torej gašenega apna, z ogljikovim diok¬ sidom CO 2 , ki se nahaja v zraku. Pride do kemične reakcije, ki jo lahko v obliki formule napišemo tako: Ca(OH )2 + CO 2 -> CaC03 + H 2 O Po reakciji nastane trdi apnenec, v vodi netopno ogljikovo apno, kalci¬ jev karbonat CaC03. O nastanku apnenca se lahko prepričate tudi sami pri poskusu z apneno vodo, ki poteka po naslednjem postopku: vzamite daljšo slamico ali stekleno cevko in pihnite skoznjo v apneno vodo v epruveti ali posodi, tako da zabrbota in se speni. Voda se za trenutek skali, ker v njej zaradi iz- dihnjenega ogljikovega dioksida, ki pride iz pljuč, nastane filna usedli¬ na, kalcijev karbonat. O prisotnosti kalcijevega karbo¬ nata v malti se pri krožku lahko prepričate z naslednjim poskusom. Na odlomljen košček posušene malte kapnite razredčeno klorovo¬ dikovo (solno) kislino HCI. Bodite nadvse pazljivi, ker je jedka! Malta začne šumeti, ker se začne razvi¬ jati ogljikov dioksid po naslednji reakciji: CaCČ3 + 2HCI ->■ CaCl 2 + H 2 O + CO 2 . V gradbeništvu običajno uporab¬ ljajo ne samo apno, ampak tudi cement (portlandski cement), ki je najvažnejša sestavina pri pripravi betona, betonskih premazov in po¬ dobno. Beton se strjuje hitreje kot apnena malta. Kemične reakcije, ki potekajo pri tem, so mnogo bolj za¬ pletene, tako da o njih sedaj ne bomo govorili. Poskušajte se pre¬ pričata le o trdnosti cementa. Za ta poskus si v dveh posodah pripra¬ vite nekoliko cementne mešanice. V eni posodi z mrzlo vodo, v drugi pa z vodo, ki naj ima okoli 50 °C. Obe mešanici napravite iz enake mešanice vode in cementa, na primer iz 100 g cementa in 25 ml vode, pri tem pa z uro merite čas od trenutka, ko ste v cement prilili vodo. Iz obeh mešanic napravite po en »kolač« in čez nekaj minut v oba kolača zapičite nož. Če se za¬ reza hitro zalije in postopoma izgi¬ ne, se cement še ni začel strjevati. Po eni ali dveh urah se začne nato cement močneje strjevati in zareze v cementnih kolačkih v tem ob¬ dobju praviloma ostanejo nezalite. Ko pa se nam po pol dneva, ozi¬ roma po šestih, osmih urah ne po¬ sreči več zarezati v cement, se glavno obdobje strjevanja cementa že končuje. S poskusom se prepri¬ čamo, da se cement, pomešan s toplo vodo strjuje hitreje od cemen¬ ta, ki je pomešan z mrzlo vodo. Vaša dolžnost pa je, da ugotovite, koliko krajši je ta čas. TIM 3 • 117 • 86/87 NA KRATKO Bojan Rambaher Kako spraviti ladjo prek hriba? V članku bi vas radi seznanili s po¬ membnim tehničnim problemom in njegovimi možnimi rešitvami. Pro¬ met po vodi je namreč v marsičem cenejši od prevoza po cesti ali že¬ leznici. Reke, kopenski kanali in prelivi se lahko ponašajo že skoraj z gostoto prometa na avto cestah. Tudi če zanemarimo nedokončani kanal Ren—Munchen—Dunaj in Dunaj—Laba—Odra, je srednja Evropa prepletena z mrežo kana¬ lov, ki se kajpada neekonomično zvijajo, da bi se izognili dokaj po¬ gosto posejanim pogorjem na svoji poti. Vendar so morali tam, kjer ovinek okoli gričevja ali pogorja ni bil možen, kljub vsemu zgraditi plovne komore. To je najgospo- darnejša različica s stranskimi vodnjaki, vendar pri njej prihaja do občutnih časovnih izgub. Na me¬ stih, kjer plovne komore ustvarjajo neizogibne vodne »stopnice«, iz¬ gubljajo ladje s čakanjem pred vrati komore dragocen čas. To je že pred sto leti privedlo do načrtov za dvigala za ladje. Zamisel, da bi čolne in celo morske ladje lahko prevažali po mnogotirni železnici, kot prikazuje slika utopičnega na¬ črta inženirja Eadsa iz leta 1897, ni uresničljiva, predvsem zaradi omejene trdnosti ladijskega trupa. Ladje lahko prevažamo samo v nji¬ hovi »naravni sredini« —v vodi. (O izjemah bomo spregovorili kdaj drugič.) Vsako do sedaj naprav¬ ljeno dvigalo ladjo torej le spusti v zaporno vodno korito. Ko se zapro vodotesna vrata zapornega korita, lahko nastali bazen z vodo in ladjo dvignemo. Da bi zmanjšali velikan¬ ski upor, ki je potreben za preme¬ stitev bremena (okoli pet tisoč ton), uporabljamo preprost fizikalni trik, katerega princip vam bomo posku¬ šali opisati. Dvigala s plovci: ta dvigala spa¬ dajo k najstarejšim tipom in so izra¬ zito nemška posebnost. Eno izmed njih, ki stoji nedaleč od Magde¬ burga pri jezeru Rothensee (A), je še vedno uporabno in dviguje ladje devetnajst metrov visoko. Maso čolna in korita z vodo izravna par votlih plovcev (a), ki se premikajo v skoraj petdeset metrov globokih vodnjakih. Gibljivi del dvigala je hidravlično uravnotežen, tako da je za dviga¬ nje potrebna dokaj majhna moč (v bistvu nadomeščamo samo izgube zaradi trenja in podobno). Dva elektromotorja z močjo 44 kW po¬ ganjata orjaške matice, katerih le¬ žišča so pritrjena k premikajočemu se koritu. Navpično gibanje korita omogočajo štiri mogočna vretena, tako da pot do jezera Rothensee traja le tri minute. Pomislili so tudi na natančno vodoravno lego korita in ga v ta namen opremili s poseb¬ nim sistemom vreten. Če bi se ko¬ rito kakorkoli nagnilo, bi pri orjaški teži vode to lahko imelo katastro¬ falne posledice. Dvigalo ima zaple¬ ten sistem tesnil. Pred vdorom vode morata biti dobro zatesnjeni tako pregradi, ki zapirata zgornji in spodnji kanal, kakor tudi oba konca korita. Ko se po dvigu na zgornji položaj korito zaustavi, se vrinejo med korito in kanal še posebna do¬ datna tesnila. V nasprotnem pri¬ meru bi namreč zaradi neizogib¬ nega presledka med koritom in ka¬ nalom voda padala skozi špranjo in dvigalo bi bilo podobno Niagarskim slapovom. Na manjših kanalih, za ladje z no¬ silnostjo do petsto ton, ponekod v Evropi in Kanadi uporabljajo tako imenovana batna dvigala. Princip delovanja batnih dvigal spominja na delovanje hidravlične stiskalni¬ ce. Pri enakem premeru dolgih podpornih batov (p) sta obe koriti natančno uravnoteženi in tudi tukaj je potrebno le malo sile, da spra¬ vimo sistem v gibanje. Če ste pre¬ pričani, da je korito, v katerem se nahaja ladja, težje od korita, ki je napolnjeno samo z vodo, si zaslu¬ žite iz fizike nezadostno. Po Arhi¬ medovem zakonu ladja po vplutju v korito izrine natančno toliko vode, kolikršna je njena masa, tako da prikazan sistem ostane v ravnotež¬ ju. Za hitro dvigovanje ladij danes naj¬ večkrat gradijo dvigala s protl- utežml. Korito je s sistemom jekle¬ nih vrvi obešeno prek škripčevja, ki je nameščeno na vrhu jeklene ali železobetonske konstrukcije. Na koncih jeklenih vrvi so obešene mogočne protiuteži (z). To je prin¬ cip delovanja. V resnici je sama oprema dvigal mnogo bolj zaplete¬ na. Vrvi so mogočni jekleni preple¬ ti, na katere je korito na raznih me¬ stih obešeno s pomočjo velikih vi¬ jakov z mehanizmom, ki omogoča ohranitev vodoravne lege korita, če se izjemoma poruši njegova stabil¬ nost. Jeklene vrvi so tako močne in težke, da bi se že zaradi njihove spreminjajoče se dolžine uravno¬ vešenost sistema porušila. Zaradi tega so spodaj k protiutežem pritr¬ jene težke členaste verige (v). Če se protiutež spusti proti betonski podlagi, se zvišuje teža jeklenih vrvi na drugi strani, vendar se hkrati zmanjšuje tudi teža verige, ki se pod protiutežjo polega na tla. Okoli sto kilometrov od Berlina, na eni izmed najstarejših evropskih ladijskih poti Odra—Havel—Laba, prav sredi občine Niederfinovv (B), že več kot pol stoletja zanesljivo deluje vodno dvigalo opisanega tipa s 85 metrom dolgim, 12 metrov širokim in 2,5 metra globokim kori¬ tom. Ko ladja zapluje iz Odre v ko¬ rito in se zapro vrata korita in kana¬ la, štirje elektromotorji, katerih zobniki ležejo v nazobčane trame podpornikov orjaške jeklene kon¬ strukcije, spravijo korito z ladjo v borih petih minutah šestintrideset metrov visoko nad ravnino spod¬ njega odseka. Avtomatično zates- nitev korita in odpiranje vrat ka¬ nala in korita vse dni opazuje tudi na tisoče turistov, za katere so na vrhu dvigala, podobno kot pri je¬ zeru Rothensee, zgradili razgledni hodnik. Ladjo bi načeloma do gornjega ko¬ rita lahko vlekli tudi z vitlom ali elek¬ trično lokomotivo, ki bi se premi¬ kala po bregu kanala. Leta 1969 so na stranskem kanalu v Liineburgu spustili v promet mnogo moder- TIM 3 • 118 • 86/87 batno dvigalo dvigalo s plovci vrvno dvigalo s proti utežmi korito z vodnim klinom poševno tirno dvigalo 91» t TIM 3 • 119 • 86/87 nejše dvigalo takšnega tipa z dvema neodvisnima in premikajo¬ čima se koritoma za čolne, grajene po evropskih normativih, z nosil¬ nostjo do 1350 ton. Z energijo, ki je enaka storilnosti avtobusnega mo¬ torja, v treh minutah dvignejo ladjo v višino šestintrideset metrov. Na¬ prava je nadomestila osemnajst plovnih komor, ki so leta in leta za¬ drževale hiter promet po kanalu. Poševna ladijska dvigala so do pred kratkim gradili kot tako ime¬ novane ladijske železnice. Ladja na spodnjem odseku zapluje v ko¬ rito, to pa se v vzdolžnem ali preč¬ nem položaju na železniškem pod¬ vozju s kolesi z visoko nosilnostjo premika po položni progi. Pred kratkim zgrajeno poševno ladijsko dvigalo v mestu Arzviller v Franciji (D) ima le eno korito s protiutežmi. Z ladjo v njem premaguje višino šti- riinštirideset metrov, pri tem pa mu za pogon zadostujeta dva elektro¬ motorja po 90 kW! Še večja »ladij¬ ska železnica« se nahaja pri mestu Ronqieres v Belgiji, kjer so zgradili dve vzdolžni koriti, ki se premikata po 236 kolesih. Višinsko razliko gladin, ki znaša sedemdeset me¬ trov, korito po nagnjeni ravnini dol¬ žine 1430 metrov premaga v pet¬ najstih minutah. Rekordno veliko poševno ladijsko dvigalo so pred kratkim dokončali ob robu krasnojarskega jezu na Jeniseju. Korito z nosilnostjo 1500 ton na 156 kolesih premaguje vi¬ šinsko razliko sto štiriindvajset me¬ trov. Poganja ga hidromotor z na¬ zobčanimi kolesi, ki se prilegajo zobcem v tirnicah. V ravnini krone jezu je več tečajev, kjer enostran¬ sko zaporno korito nasede, se z ladjo vred zavrti in spusti na gla¬ dino Jeniseja. Pri tej operaciji pre¬ potuje ladja na kolesih 1500 me¬ trov. Na kanalu Du Midi pri mestecu Montech so dali Francozi v promet neobičajni tip poševnega koritnega dvigala z vodnim klinom (C). Ob robovih 440 metrov dolgega trape¬ zastega korita se premikata dve električni lokomotivi na pnevmati¬ kah. Ščit s tesnilom, s katerim sta lokomotivi vzajemno povezani, rine pred seboj vodni klin, v njem pa potiskata naprej ladje z nosil¬ nostjo do tristo ton. Pet minut zatem, ko spodaj ladja pod dvig¬ njenim ščitom zapluje v korito, je plovilo že pol kilometra daleč in pri tem premaga višinsko razliko dvaj-' setih metrov. TIMOVI OGLASI PRODAM tire po HO sistemu (9 ravnih, 2 kretnici, 15 krivih po 21 cm in 7 krivih po 27 cm) in po¬ stajo. P rodam še šest krivih tirov po N sistemu in različen elek¬ tronski material: upore, diode, tranzistorje, kondenzatorje itd. David Bembič Dolinska 22e 66000 Koper PRODAM DV napravo Graupner T 1014, 2 servo mehanizma in ostali modelarski material. Po¬ drobnejše Informacije na tel. (061) 226-241, vsak dan popold¬ ne. Miha Kušar Dolenjska cesta 110 61000 Ljubljana PRODAM komplet za izdelavo ladje BOUNTY, cena 10.000 din, ter nekaj hiš in materiala za ma¬ keto po HO sistemu. Tomaž Jamšek Vanganelska 43 c 66000 Koper KUPIM 4—6-kanalno DV na¬ pravo (kompletno). PRODAM pa MAX O.S. DV 20 (eksplozivni motorček), dele za HO železnico In avtocesto. Peter Ramšak Bevče 30 a 63320 Titovo Velenje tel. (063) 854-107 NUJNO kupim horizontalni Izhodni transformator (anodnl transformator) za televizor Snl- Ijalls 402 DE sovjetske izdelave. Aleksander Irlčanln Prisoje 8 66000 Koper PRODAM maketo male železnice po N sistemu in originalno ka¬ seto z 10 programi za ZX Spec- trum. Matej Majnik Luznarjeva 20 64000 Kranj tel. (064) 21-200 KUPIM CB postajo, po možnosti z anteno. Tone Levlčnlk Podgorica, Soteska pot 90 61231 Črnuče KUPIM balso (1,2, 5, 3 mm, koli¬ čina po dogovoru), papir za pre¬ krivanje kril, potrebujem tudi načrte daljinsko vodenih jadral¬ nih modelov. Boštjan Jerončič Grlvška pot 26 56270 Ajdovščina tel. (065) 61-460 PRODAM 4-kanalno mešalno mizo stroboskop (v ohišju), kal¬ kulator SHARP EL-530, Pony ekspres, adapter Philips, potap¬ ljaško svetilko In fotoaparat Be- rette. Dušan Novak Gor. Zamence 3 a 68000 Novo mesto PRODAM nov japonski motor¬ ček na notranje Izgorevanje OS MAX SRS 40 RC 6,5 cm, rabljeni motorček SUPER TIGRE G 21 5ccm in motorček MWS 2,5 CCM z RC vpllnjačem In iz¬ pušno cevjo. Janez Melanšek Šalek 23 63320 Titovo Velenje tel. (063) 858-266 PRODAM RC napravo Graupner JR 3014 (14 kanalov, vgrajen mešalnik In dual rate), s 4 servo-motorjl, 2 motorja na ža- rllno svečko Cox Baby bee (0,8 ccm) In OS Max (5ccm), akumulatorja Varta 1,2 Ah, 8,4 V In 6 V, Varta baterijo za štart mo¬ torjev na žarllno svečko 5,4 Ah. Elektromotor JUMBO 9V, dve desni In eno levo eliso za 5 ccm motorje, model letala Robbe Lord, gorivo Titan G 12 in nekaj modelarskega materiala (balsa, bovdni, folija...). Prodam pa tudi 2 seta Rotring peres (Rapidograf In 2000). Andrej Mertelj Langusova 32 64240 Radovljica tel. (064) 74-872 TIM 3 • 120 • 86/87 ZANKE IN UGANKE Pavle Gregorc ENAKOZVOČNICE Zlogovni magični lik V posamezno polje vpišite po en zlog besede, ki jo zahteva opis pod posamezno številko. Vodoravno In navpično: 1 težavna telesna vaja, ki zahteva veliko spretnosti, pa tudi drznosti, 2 del optike, nauk o barvah, 3 po¬ tapljaška priprava za večje morske globine, 4 rjava krava z belimi li¬ sami, 5 pogovorna pritrdilnica. največje industrijsko središče v Bosni, ima pre¬ mogovnik, topilnico železa, jeklarno in koksarno, 8. priimek atentatorja na avstrijskega prestolona¬ slednika Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 (Gavri- lo) — načelo, osnovno vodilo. Črke na poljih s krogci dajo naziv za trd, visok moški klobuk za svečane priložnosti, ki je homonim za geometrijsko telo valj. Enakozvočnica ali s tujko homonim je beseda, ki se enako glasi, ima pa dva ali več pomenov. Primer: MATICA je 1. »kraljica« čebel v panju in 2. sestavni del vijaka. Za objavljeno uganko so zbrane enakozvočnice, ki imajo en pomen v tehniki ali znanosti. 1. prebivalec države v zahodni Evropi z glavnim mestom Pariz — ključza vijake in matice, pri kate¬ rem se da ena čeljust premikati vzporedno k drugi, 2. časovno razdobje rok — strokovni znan¬ stveni izraz, 3. divji kozel, ki živi visoko v skalah — v fiziki količina, ki je določena z eno samo šte¬ vilčno vrednostjo, ne pa tudi s smerjo (nasprotje vektorja), 4. povzročitelj nesreče — zakrivljen nož, 5. priimek dveh sodobnih slovenskih sklada¬ teljev in klavirskih pedagogov, bratov (Janko in Anton) — ekvator, 6. prvi pesnik (Valentin) — električni prevodnik, 7. del očesa v sredini šareni- ce, ki se glede na jakost svetlobe zoži ali razširi — Rešitve ugank Križanka. Vodoravno: smet, glas, trma, rast, —e, okras, —r, kk, Tim, Se, lik, —ž, kih, otor, tona, aceton, kadmij, oval, ocet, sir, —v, ata, md, nit, ik, —, kisik, —-t, nerv, Sivi, avto, krak. Posetnica: Josef Ressel. GESLO NAGRADNE KRIŽANKE JE: VARČUJ,MO Z ENERGIJO Knjižno nagrado, znanstvenofantastični roman Kurta Vonneguta Sirene s Titana prejmejo: Jernej Gubaš Gračišče 6 66272 Slovensko Gračišče Albin Barbič Dolenjske toplice 53 a 68350 Dolenjske toplice Andrej Glavaš Šerkova 3 61000 Ljubljana NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA Iskra NADREZKAR • dvojna izolacija * • močan motor • zelo ugodno razmerje med močjo in maso ter veliko število vrtljajev z velikim vrtilnim momentom omogoča vse načine rezkanja • gredi so natančno uležajene s krogličnimi ležaji, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo • ergonomsko oblikovana ročaja za lahko in zanesljivo vodenje stroja po obdelovancu • ohišje nadrezkarja je izdelano iz nelomljive in izolacijske plastične mase • čvrsto podnožje ima veliko odprtino, ki omogoča dobro preglednost • enostavna nastavitev globine rezkanja • predhodna nastavitev treh različnih globin rezkanja • snovni pribor: stransko vodilo, šestilo, stročnica 08mm, kopirna puša 02Omm in ključa 14 ter 17 model moč število vrtljajev globina rezkanja NR 808A 850 W 2400/min 0—50 mm premer vpenjalnega trna 8 mm masa 2,7 kg —