V'

3TIM

>s «— poštnina plačana v gotovini ■■■■ m.ii n —-— ■

revija za tehniko
in znanstveno
dejavnost mladine

• november 1986

• 25. letnik

• cena 200 din

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬
ški odbor: Jože Čuden, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zu¬
pančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja deset¬
krat letno • Celoletna naročnina 2000 din, posamezna številka 200 din • Re¬
vijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/x, tel. 213-733 •
Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo so¬
financirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skup¬
nost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije.


TIMOVE

ČIRE-ČARE

Škatlica z ravnilom

Čarovnik drži v rokah navadno škatlico vžigalic. Najprej iz nje potegne vžigalice,
nato pa pol metra dolgo ravnilo.

Za predstavitev te čarovnije si pripravite ravnilo dolžine pol metra in škatlico vžigalic,
pri kateri ste odstranili eno krajšo stranico. Za demonstracijo čarovnije si v levi
rokav »shranite« ravnilo.

Čarovnik z levo roko prime škatlico vžigalic in jo na pol odpre, skozi odprto stran
škatlice pa naskrivaj potisne iz rokava ravnilo. Seveda gledalcem ni jasno, kako
lahko čarovnik iz tako majhne škatlice potegne tako dolgo ravnilo.

TIM 3 • 81  • 86/87

Ali je v zraku pravo letalo ali model, se vča¬
sih vprašamo obtakšnemle posnetku, kajti
vrhunski modelarji so dandanes sposobni
izdelati makete, ki niti za las ne odstopajo
od originala. KittyHawk na sliki je prvi »old-
timer« in smo ga imeli priliko občudovati v
zraku na letalskem mitingu v Celovcu.

KAZALO

NAŠ POGOVOR 81

Računalnik na dom 83

PRVA IGRAČA

Volkec 84

Pajek 85

Letalski miting na Brniku 86

PRVI MODEL

Lahor 87

DALJINSKO VODENJE

TIM LVII (lil) 91

Papirnata krila 94

Rdeča zvezda 96

Univerzalna kartica 97

IZDELEK ZA DOM

Svečnik iz lesa 99

Model kaplanove tu rbine 100

ELEKTRONIKA

Štirikanalni digitalni light-show 101

Wah-wah efekt 104

Mikrofonski predojačevalnik 105

Za deževne dni 105

Timov bob 106

OBLETNICE

Aleksander Graham Bell 108

MALE ŽELEZNICE

Pokrajina-rafinerija 110

DROBNJARIJE

Kaj je skrito v kocki 145

ZA KANČEK KEMIJE

Poskusi z malto in cementom 116

NA KRATKO

Kako spraviti ladjo prek hriba 117

TIMOVI OGLASI 119

ZANKE IN UGANKE 120

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jože Čuden,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel,
Matjaž Zupan, Tončka Zupančič • Odgovorni in teh¬
nični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat
letno • Polletna naročnina 1000 din, posamezna
številka 200 din • Revijo naročajte na naslov: TIM,
Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541 /x, tel. 213-733 • tekoči
račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost,
Kulturna skupnost, izobraževalna skupnost in Skupnost
za zaposlovanje Slovenije •

NAŠ

POGOVOR

Če sem v prejšnji številki pričel naš pogovor
z opisom lepot dolenjske pokrajine, to še
ne pomeni, da tudi drugi kotički naše idilične
ožje domovine ne premorejo svojske očarljivo¬
sti in lepote. Kdo med vami se še ni peljal
mimo Celja in Žalca, kjer je, kot pravi narodna
»ravno polje«. Pokrajini dajejo še poseben
čar ritmično in igrivo v nedogled ponavlja¬
joči se nizi hmeljevk, za katere se zdi, kot
da jim ni konca. Popotniku, ki se pelje mimo,
se hočeš nočeš oko znova in znova ustavlja,
vrača k spreminjasti geometriji tega zaščitnega
znaka žalske doline.

Tokrat je bil moj obisk namenjen osnovni
šoli Nade Cilenšek v Grižah pri Žalcu. Šola,
ki je bila zgrajena leta 1969 s samoprispevkom
krajanov, stoji sredi raztresene, precej velike
vasi. Ob prihodu, mi je bilo na prvi pogled
jasno, da so krajani zaupali svojo mladež
in svoja sredstva v prave roke; urejena
okolica in notranjščina šole, ki kljub utesnjeno¬
sti kaže na dobrega gospodarja, me je
prepričala o tem. Sprejela me je tov. Breda
Veligošek, namestnica ravnatelja. Šaljiva
okoliščina je pomagalia, da je bil led kaj
hitro prebit. Naša revija ima namreč enako
ime kot TIM  — tovarna izolacijskega materiala
v Laškem, tako, da sem bil nekaj časa
nehote njihov trgovski zastopnik. Ta šaljivi
nesporazum smo seveda kaj hitro razčistili
in ob ljubeznivi pomoči tov. Veligošek sem
lahko brez težav opravil nalogo, zaradi
katere sem se oglasil pri njih. Tokrat sem
si izbral za ciljno skupino, kot se temu po-
modno reče, tri vaše sovrstnike, člane mode¬
larskega krožka. Dane Šolman, Gorazd
Oblak in Šašo Vrčko so učenci sedmega
razreda. Da bi ne motili pouka, smo se
umaknili v zatišje delavnice tehniškega
pouka, kjer po stenah, policah in kjer je
le kaj prostora, kar mrgoli različnih izdelkov

TIM 3 • 82  • 86/87

njihovih pridnih rok. Ob tem so poleg razno¬
raznih modelarskih izdelkov še posebno
zanimivi odlitki v plastiki, s katerimi so se
predstavili tudi na zadnjem republiškem
srečanju Mladih tehnikov v Celju in vzbudili
veliko pozornosti. Tu moram takoj povedati,
da ima za ta uspeh največ zaslug tovarišica,
Marija Vaš, učiteljica tehniškega pouka
in seveda tudi voditeljica modelarskega
krožka, ki kljub prostorski utesnjenosti uspešno
vodi svoje varovance.

Zdaj pa je že čas, da se pogovorim s
svojimi sobesedniki. Pojdimo kar lepo po
vrsti. Prvi, Dane Šolman je tako kot tudi
ostala dva član modelarskega krožka od
petega razreda dalje. Najraje izdeluje modele
avtomobilov, temu svojemu konjičku se
posveča tudi doma, kadar le ujame kak
prost trenutek. Kakšnih večjih uspehov
doslej še ni imel. Trenutno so modeli še
bolj makete, želi pa si seveda, da bi kdaj
kasneje izdelal tudi pravi model na daljinsko
vodenje. Pri tem smo dmžno ugotovili,
da ta »šport« dandanes ni poceni, saj so
zlasti D V naprave naravnost peklensko
drage.

Naš drugi sogovornik Gorazd Oblak iz
7. b razreda za razliko od Daneta prisega
na mokri element. Njegova ljubezen so
čolni in ti mu to ljubezen tudi vračajo, če
lahko temu tako rečemo. V lanskem šolskem
letu je na občinskem tekmovanju čolnov
v razredu MČ 1 v Preboldu dosegel drugo
mesto, nato pa na regijskem tekmovanju
v istem razredu v Titovem Velenju med

dvajsetimi tekmovalci 6. mesto. Ni kaj reči,
kar lep uspeh glede na relativno kratek
»staž« mladega modelarja. Nedvomno
si bo sčasoma nabral še novih izkušenj
in se izpopolnil tudi v izdelavi modelov,
oboje skupaj pa mu bo slej kot prej prineslo
tudi tekmovalnih uspehov.

Sašo Vrčko pa se, kadar le utegne,
ukvarja predvsem z raketnim modelarstvom.

V letu dni. kolikor se, kot že rečeno, peča
s to dejavnostjo, je izdelal že kar lepo število
raket, kakšnih tekmovalnih uspehov pa
še nima. To pa tudi ni čudno, saj prav raketar¬
stvo, kljub relativno ceneni gradnji zahteva
kar precej znanja in izkušenj.

Kot vidite so naši sogovorniki še bolj na
začetku poti, želeti je le, da bi na njej vztrajali
in tako tudi uspehi ne bodo izostali. Spregovo¬
rili smo tudi o vsebini letošnje prve številke,
pri čemer se je kot po navadi pokazalo,
da so mnenja zelo različna, ali bolje rečeno,
da pregovor sto ljudi sto nravi tudi tu pobira
svoj davek. Raketar bi rad več načrtov
raket, čolnar več čolnov, avtomobilist celo
številko načrtov za avtomobile. Dane si
želi čim več računalništva, kar je razumljivo,
saj bo kmalu dobil svoj mikroračunalnik.

Da ne bom predolg, v prijetnem pogovoru,
ki je bil koristen, upam vsaj, za obe plati,
je šolska ura, namenjena našemu pogovoru,
kaj hitro minila.

Ob slovesu smo si zaželeli na svidenje,
če ne drugače vsaj na straneh Tima. Prihod¬
njič iz kakšnega drugega konca naše dežele.
Urednik

TIM 3 • 83  • 86/87

Računalnik
na dom

Naša akcija je lepo stekla, tokrat objavljamo že
drugi krog srečnežev, ki bodo (ali pa so celo že)
prejeli naš računalnik na dom. To so:

MATIJA TOME
Kajakaška 63

61211 LJUBLJANA-ŠMARTNO

ALEŠ BURGAR
Zagrebška 11
68000 NOVO MESTO
UROŠ PANČUR
Cesta treh talcev 14 a
61240 KAMNIK
DUŠAN ŠIMEC
Kot 32 b
68333 SEMIČ
BOŠTJAN NEMANIČ
Drašiči 28 A
68330 METLIKA
MARJAN ZUPAN
Zasip ledina 1
64260 BLED

Našim čestitkam se pridružuje tudi Elektrotehna
ORIC NOVA. V prejšnji številki smo vam obljubili
zapis kratkega pogovora z idejnim vodjem pro¬
jekta ORIC NOVA/64 tov. Markom Vukom. Takole
pravi:

Prve priprave na projekt ORIC NOVA so stekle v
jeseni lanskega leta. Že spomladi letos pa smo
začeli z redno proizvodnjo in prodajo mikroraču¬
nalniškega kompleta, ki ga omenjate v prejšnji
številki. ORIC je sicer angleška tovarna, katere
proizvodnjo je v celoti prevzela francoska firma
EURECA, od nje pa smo dobili izključno pravico
do lokalne proizvodnje mikroračunalnikov, obe¬
nem z dovoljenjem, da pri gradnji uporabljamo
domače materiale. Imamo močan razvojni odde¬
lek, ki snuje povečanje zmogljivosti ORIC/NOVE.
Razvijamo dva tipa računalnikov, ki bosta name¬
njena profesionalni rabi, snujemo pa tudi hišni
računalnik.

V sodelovanju z Zvezo tehniških organizacij Slo¬
venije pripravljamo večje število kaset, začenši z

raznimi igricami, pa vse do učenja jezikov. V so¬
delovanju z isto organizacijo smo razvili tudi
mrežno povezavo ORICA z mikroračunalnikom
Partner.

V prejšnji številki ste objavili seznam osnovnega
kompleta, tokrat dodajamo še podatke o dopol¬
nilnem programu. Ta vsebuje:

kasetofon,

TV monitor z vgrajenim video vhodom,

tiskalnik Epson P-80-P,

kabel za priključitev tiskalnika na računalnik,

igralno palico ROKI,

programske kasete,

disketno enoto NOVA MIKRODISK,

in disketno enoto NOVA / 800 .

Računalnik ORIC NOVA/64 ima vgrajen odličen
Microsoftov basic, obogaten z nekaterimi dodat¬
nimi ukazi. Z dodatkom disketne enote
NOVA/800 pridobi računalnik operacijski sistem
CP/M 2,2, za katerega je izdelanih največ pro¬
gramov, ki tako postanejo dostopni tudi uporab¬
nikom računalnika ORIC NOVA/64.

V sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično
kulturo Slovenije (ZOTKS) in Forumom inten¬
zivno pripravljamo programe, tako za osebno kot
šolsko rabo. TOZD Nova je v Sloveniji opremila z
ORIC NOVA/64 nekaj računalniških delavnic za
mlade računalnikarje, ki so tudi sestavili že nekaj
zanimivih programov in TOZD Nova jih bo ponu¬
dila lastnikom računalnikov ORIC NOVA/64.
Vsem programom so dodana izčrpna navodila.
Opozarjamo tudi na možnost nakupa originalnih
angleških priročnikov, napisanih za Oric Atmos,
iz katerega smo razvili računalnik ORIC
NOVA/64. Knjige posredujemo prek ZOTKS.

Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na
naslovu:

AVTOTEHNA, TOZD Nova

61000 Ljubljana, Titova 36, p.p. 593/XI, telefon:

(061) 319-877

TIM 3 • 84  • 86/87

PRVA

IGRAČA

Božidar Grabnar

Volkec

Igrača, ki vam jo bom po svojih
skromnih močeh poizkusil opisati v
temle sestavku, je bila v mojem
otroštvu (in tega je kar lep čas)
zaščitni znak, sredstvo za trženje,
ali kakor že hočete, ribniških suha-
robarjev, ki so tedaj še hodili po
svetu s svojimi krošnjami od hiše
do hiše, prodajajoč reta in rešeta,
zobotrebce, skratka suho robo in
še marsikaj. Živeli smo v pritlični
kmečki hiši, neke vrste najemniki.
Hiša je imela hodnik poprek čez
celo širino, tako kot jih imajo še
dandanes kmečke hiše na deželi,
na vsakem koncu vrata (pod obi¬
čajno zglajen beton).

Krošnjar je vstopil skozi ves dan
odprta vhodna vrata, zvonci in
druge varovalne naprave tedaj na
kmetih niso bile v navadi, in takole
vstopajoč potočil volkca. Prizor, ki
je dobesedno hipnotiziral vse
otroke pri hiši, pa tudi odrasli niso
mogli ostati ravnodušni ob tej si¬
jajni igrači, ki je mojstrsko vržena
dvakrat do trikrat obkrožila vso
vežo in se nazadnje v kakšnem
kotu potočila do konca. Potem je
seveda sledila kupčija in skoraj
vedno je pri hiši ostal tudi volkec.
Pred dnevi sem pomagal posprav¬
ljati shrambo in odkril pravega
pravcatega ribniškega volkca. Se¬
veda smo se takoj pričeli igrati z
njim, tako da shramba še zdaj, ko
to pišem, ni do kraja počiščena,
volkca pa smo se tudi že dodobra
naveličali. Odločil sem se, da to
igračo, v kateri boste tisti, ki imate
nekaj več domišljije, našli marsikaj
poetičnega in poučnega, saj pona¬
zarja princip žiroskopa, je model
galaksije, pove vse o vrtilnem mo¬

mentu, o inerciji, o tem, kako na¬
stane zvok in tako naprej in naprej,
opišem in objavim načrt za izdela¬
vo.

Pravi ribniški volkec, izstružen iz
suhega jesenovega lesa, z izvot¬
ljeno glavo in pisano pobarvan bi
bil seveda prehud zalogaj za našo
amatersko delavnico, zato sem se
odločil za poenostavljeno inačico,

za katero upam, da vam ne bo de¬
lala prehudih težav. Risba, upam,
je dovolj nazorna, zato tudi opis ne
bo ne vem kako obširen.

Iz deščice, debele 24 mm, boste z
Iskrino klip klap kronsko žagico iz-
žagali kolut s premerom 8 cm. Vanj
boste kak centimeter od roba izvr¬
tali nekaj asimetričnih lukenj s
premerom 10mm. Glejte risbo! V
izvrtino v središču boste vlepili pa¬
ličico, dolgo kakih sedem centime¬
trov in debelo od osem do deset
milimetrov. Na spodnjem koncu

TIM 3 • 85  • 86/87

mora biti ta ošiljena, kot vidite na
sliki.

Ročaj, ali bolje držalo, s katerim
mečemo volkca, boste izdelali iz
centimeter debele deščice, ki naj
bo dolga kakih petnajst centime¬
trov. Na enem koncu boste najprej
izvrtali luknjo, ki mora imeti dva do
tri milimetre večji premer od nožiče
volkca. Od strani, kot kaže slika,
boste izvrtali drobno luknjico, skozi
katero bomo potegnili vrvico za po-
takanje. Ročaj zadaj primerno
zaoblimo, da se bo lepo prilegal v

roko. Potrebujemo še konček
tanke in močne vrvice, primeren je
tudi laks. Na enem od koncev pri¬
vežemo kratko paličico, dolgo
kakih štiri centimetre, na sredini
nekoliko zarezano. V to zarezo
bomo privezali vrvico ali laks.
Tako, upam, da sem dovolj na¬
zorno opisal izdelavo volkca, zdaj
pa preidimo na tehniko spuščanja
te zanimive igrače.

Vrvico pretaknemo skozi manjšo in
večjo luknjico na držaju in jo nato
trdno ovijemo okoli nožiče volkca,

in sicer od zgoraj navzdol, kot kaže
risba. Ko smo to storili, primemo
držaj v desno roko, z levo pa čim hi¬
treje potegnemo za paličico, na ka¬
tero je privezana vrvica in jo do
konca izvlečemo. Volkec bo dobil
silovito rotacijo, obenem bo izsko¬
čil iz držaja ter se potočil po prosto¬
ru. Pri tem bo prav po volčje zavijal
in če ga boste lepo vrgli, za to bo
treba nekaj vaje, bo kar lep čas
»ostal na nogah«.

Želim vam veliko zabave pri delu in
seveda še več pri spuščanju.

Pajek

MATERIAL: sukančev kolut, osem končkov izolirane žice dolžine 15 cm, štiri gumice, flo¬
master, barve in čopič

1  — na kolut narišite pajkov obraz in ga pobarvajte,

2  — potisnite žičke skozi luknjo v kolutu, tako da gledajo na zgornjem koncu ven pri¬

bližno 3 cm,

3  — upognite žičke na obeh koncih za 90°, nato pa še enkrat za isti kot na spodnjem

koncu, tako da dobite kolena,

4  — nanizajte vse štiri gumice  v vrvico, tako da potisnete eno gumico v drugo, nato

pa en konec te gumice pretaknete skozi drugega in dobro zategnete,

5  — en konec gumijaste vrvice zategnete okoli žičk na pajkovi glavi in igračka je gotova.

TIM 3 • 86 • 86/87

Jože Čuden

Letalski miting
na Brniku

Ob stoletnici rojstva pionirja slovenskega in ju¬
goslovanskega letalstva Edvarda Rusjana je bila
septembra na letališču Brnik v počastitev tega
dogodka osrednja prireditev, razstava dosežkov
domače letalske industrije ter sredstev proti¬
zračne obrambe, združena z atraktivnim letal¬
skim mitingom.

Že sobotno generalko si je ogledalo veliko število
gledalcev, predvsem učencev in dijakov, ki so ta
dan izkoristili za organiziran ogled prireditve.

Glavni program, ki se je odvijal v nedeljo, so že
uvodoma popestrili balonarji in zmajarji, ki so pri¬
leteli na Brnik z vrha Krvavca. Prikazali so tudi
vse popularnejše motorne zmaje. Zatem so se
predstavili še padalci in jadralni piloti na Elanovih
jadralnih letalih, ki sodijo po kvaliteti v svetovni
vrh. Motorni piloti so z letali Z lin pokazali znanje in
izurjenost ter z nekaj točkami akrobatskega lete¬
nja navdušili prisotne.

Ni manjkalo niti helikopterjev, s katerimi so de¬
monstrirali reševanje ranjenca v težavnih oko¬
liščinah. Za večino pa so bila vseeno najprivlač-
nejša vojaška letala, ki so v zraku pokazala svoje
manevrske sposobnosti. Tokrat smo lahko prvič
spremljali tudi nastop domače akrobatske sku¬
pine Leteče zvezde. Njihov brezhibno izveden
program je bil prava paša za oči.

Letalski miting ob jubileju slovenskega letalstva
je minil kot dogodek, kakršnega imamo red¬
kokdaj priložnost spremljati v živo, še zlasti pa na
domačih tleh.

G 4 v nizkem preletu letališke plste.

Letalo za gašenje požarov Canadalr je že večkrat
pokazalo svojo vrednost pri omejevanju požarov, ki
so pustošili na naši obali.

Lovec-bombnlk Orel, ponos domače letalske Indu¬
strije, je v rokah znanega preizkusnega pilota Je¬
lena nedavno tega prvič poletel z nadzvočno hi¬
trostjo.


G 4 Super galeb velja v svetu za eno najboljših letal
v svojem razredu. Tudi G 4 je plod znanja domačih
letalskih strokovnjakov.

TIM 3 • 87  • 86/87

Robert Resman

MOJ PRVI
MODEL

Na kratki vzletni stezi lahko Jastreb poleti s po¬
močjo pomožnih startnih raketnih motorjev, kar je
dokazal tudi na Brniku.

Že vrsto let ostaja nadzvočni lovec MIG 21 nepo¬
grešljiv pri opravljanju nalog lovca prestreznika.
Poleg naše ga uporabljajo še številne druge armade
po svetu.

Lahor

Med vami so prav gotovo modelarji, ki so kupili re¬
vijo TIM šele letos. Zanje sem pripravil načrt, ki se
ga lahko kar z veseljem lotite. Vse mere so v naravni
velikosti In v milimetrih, razen krila. F = furnir, S =
smreka. Še nekaj podatkov: razmah 657 mm, dol¬
žina 480 mm, površina 7,8 dm 2 , teža okoli 62 g.

Krilo

Krilo najprej narišete v naravni velikosti na skupen
papir. Za rebra boste potrebovali furnir, ki ga pred
obdelovanjem enkrat prelaklrajte z brezbarvnim
nltro lakom. Naredite še 11 enakih reber (15). Iz
smreke izžagajte letvico 5x5 (20). Tam kjer bo na le¬
tvici prilepljeno rebro, narahlo potegnete z žago,
tako da bo nastal majhen utor In vanj prilepimo
rebra. Iz vezane plošče 3 mm Izdelajte še 2 rebri 17,
ki ju poštevno prilepite na konca kril. Ko se lepilo
posuši, prilepite še letvice 13 In 14. Konca kril še
obrusite in prilepite del 19. Tako dobljeno krilo lepo
obrusite In ga enkrat prelaklrajte z brezbarvnim
nltro lakom. Na koncu pa krilo oblečemo z japon¬
skim papirjem In še enkrat prelaklramo.

Višinski stabilizator

Višinski stabilizator je iz furnirja. Letvice ne smejo
biti vzporedne s trupom. Celotni stabilizator preri¬
šite na furnir in ga prilepite na trup.

Vrhunec prireditve je bil nastop novoustanovljene
akrobatske skupine jugoslovanskega vojnega le¬
talstva »Leteče zvezde«, ki so z zahtevnim progra¬
mom navdušili obiskovalce. »Leteče zvezde« letijo
na domačih lovskih letalih tipa Jastreb.

Trup

Trup najprej narišite na skupen list. Iz vezane
plošče 5 mm Izžagajte trup 1, tako tudi dela 2.
Sprednji konec lahko obrusite. Prilepite še del 9 ter
višinski stabilizator. Iz bucik Izdelajte 4 zatlče (11).
Tl so potrebni zato, da nanje pripnemo elastiko, ki
bo držala krila. Izdelate še del 10. Trup še enkrat pre-
laklrate In Iz svinca Izdelate utež.

Utež

Utež boste naredili Iz svinca. Kupite epruveto ter
dajte vanjo nekaj šlber. Epruveto segrevajte nad
plamenom, lahko tudi sveče. Dodajte šlbre In po¬
časi se bo svinec stopil. Ko se vam bo zdelo, da je
utež že dovolj velika, svinec strdite in ubijte epruve¬
to. Izdelek še obrusite in Izvrtajte luknjo za vijak. Če
bo letalo v zraku padlo na nos, morate svinec odv¬
zemati, če pa bo padlo na zadnji konec, morate svi¬
nec dodajati toliko časa, dokler letalo lepo ne jadra.
Pri delu vam želim veliko uspeha in zabave pri
spuščanju.

TIM 3 • 88 • 86/87

v-v

TIM 3 • 89  • 86/87

TIM 3 • 90  • 86/87

VPS

TIM 3 • 91  • 86/87

DALJINSKO

VODENJE

>v' .*


Jan Lokovšek

TIM LVII (III)

Gradnja

Slika 6. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1

Vezje gradimo v tehniki tiskanega vezja na ploš¬
čici velikosti 40 x 40 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje
slika 6.

Na ploščici sem tudi že oštevilčil posamezne
sponke. Sicer je namenoma konstruirana malo
bolj razkošno, tako da so vsi sestavni deli monti¬
rani v vodoravni legi. Zato bi naj višina gotovega
vezja ne presegla 5 do 7 mm. Razlog temu je
izvedba montaže, saj zahtevamo prost pristop do
obeh trimerpotenciometrov tudi potem, ko je
ploščica že montirana v modelu. V ta namen ne
pozabite izvrtati v ploščico dveh izvrtin, katerih
premer ustreza velikosti izvijača za uravnavo.
Odprtine v vogalih bodo rabile za pritrditev.
Naredimo tabelo vrednosti in montaže posamez¬
nih sestavnih delov na ploščici.

Kot smo dejali prej, vsi elementi na ploščici ležijo.
Vrstni red montaže ni hudo važen, običajno pa
montiramo naprej integrirano vezje in oba trimer-
potenciometra. Pazite pri polariteti diode in obeh
elektrolitskih kondenzatorjev, tj. kje je katoda
oziroma + sponka.

V tabeli I je za vrednosti R1 in C1 navedeno ob¬
močje. Ker gre le za blokiranje, vrednosti delov
niso kritične. Uporu 100 k ustreza kondenzator
1 ,uF, 22 k pa 4,7 oziroma 5 fiF.

Priključevanje in montaža

Obe enoti, vezji TIM LVI in LVII je najbolje pove¬
zati s 4 žilnim ploščatim ali kakim drugim kablom
dolžine 15 do 20cm. Priključki so: plus in minus
pol napajanja, drsnik senzorja vežemo na vhod

TABELA I

vezan drsnik senzorja

TIM 3 • 92  • 86/87

vezja LVI (sponka 31), izhod vezja LVI (sponka
32) pa vežemo na vhod vezja LVII (sponka 125).
Ostala dva priključka senzorskega potenciomet¬
ra pa ostaneta vezana tako kot prej, tj. na sponki
123 in 124 vezja LVI. Celoten sistem moramo
vključiti v upravljanje višinskega krmila na enak
način, kot smo imeli prej za smer samo LVI. To
pomeni, da je vhod I priključen na sprejemnik-
vtičnico, kjer je bil prej priključen sevomehanizem
za višino.

Slednjega priključimo zdaj na izhod vezja TIM
LVI. Vhod II te enote pa je vezan enako kot prej,
t.j. na prost kanal oziroma tisti, ki ga (po možnosti)
krmilimo s stikalom. S slednjim bomo celoten si¬
stem vključevali in to v letu! Predno nadaljujemo,
si potešimo radovednost in vključimo oddajnik in
sprejemnik ter s tem tudi našo napravico. Marsi¬
kaj je možno, toda če izključimo vezji LVI in LVII (s
pomočjo stikala za pos. kanal na oddajniku!), mo¬
rajo vsi servomehanizmi normalno ubogati, ne
glede na to, kaj počnemo s senzorjem!

Kot smo dejali že večkrat, mora biti senzor izven
neposrednega toka zračnega vijaka. Sam sem ga
montiral na podaljšek približno 10 cm pred robom
nosilnega krila. Ta položaj je nakazan na sliki 7,
kjer sta pravzaprav narisana dva senzorja t.j. za
smer in višino.

Pri pravih letalih se gotovo spomnite dolge palice

Slika 7. Skica položaja montaže senzorjev na letal¬
skih modelih z enim motorjem

nad nosom predvsem sovjetskih letal (MIG). Na
konici so senzorji!

Uravnava

Prva uravnava je seveda na tleh. Potrebujemo
pravzaprav vs*.: oddajnik, kompleten model z
vgrajenim dodatkom in kotomer! Ko utrdimo lo¬
puto senzorja na osi potenciometra pazimo, da je
drsnik potenciometra kolikor toliko v sredini, ko je
tudi loputa v vodoravnem položaju. Preverimo še
enkrat, ali deluje višinsko krmilo normalno, če je
vezje izključeno.

Pri tem predpostavljam, da ste pred tem že »ukro¬
tili« vezje TIM LVI, če ne, potem si oglejte lansko
dvojno številko TIMA 9-10. Preverimo tudi, ali je
ta posebni kanal prav priključen (angl. Auxilary).
Oba trimerpotenciometra vezja TIM LVII naj
imata za začetek drsnika v srednji legi.
Vključimo, in nič se ne sme zgoditi, če je senzor v
srednji legi. Zasukajmo malo loputo senzorja in
nekje mora poprijeti servomehanizem višinskega
krmila, čeprav se oddajnika nismo pritikali. Višin¬
sko krmilo se mora premakniti navzdol!!! Če ni
tako, potem morate zamenjati smer hoda v
oddajniku za ta kanal in naservomehanizmu pre¬
staviti vzvod na drug krak krmilne ročice. Če tega
nikakor ne morete narediti vam preostane le še
zasukati diodo v vezju TIM LVII, kar pa je že malo
daljši poseg. Sicer nadaljujemo.

Da bi ne prišli v zadrego, katera smer je prava,
sem na sliki 8 skiciral smeri gibanja lopute sen¬
zorja in višinskega krmila.

Slika 6. Smeri gibanja lopute senzorja in višinskega
krmila

Nadaljujmo z našim senzorjem. S pomočjo koto-
mera moramo uravnati trimerpotenciometer P1
tako, da poprime višinsko krmilo takrat, ko loputa
doseže 10°. P1 torej določa dovoljeni vpadni kot.
S P2 pa reguliramo, kako »močno« višinsko kr¬
milo poprime, t.j. za koliko se mora vpadni kot še
povečati (od 10° naprej), dada vezje višinskemu
krmilu povelje »poln odklon navzdol«. Za začetek
naj se to zgodi pri 15°!

TIM 3 • 93  • 86/87

Naj ponovim: do 10° vezje ne vpliva na krmiljenje
višinskega krmila, pri 10° začne omejevati hod
navzgor, t j. dajati povelje navzdol, pri 15° pa da
povelje »poln odklon navzdol«.

Toliko na tleh, zdaj pa v zrak! Vzletimo seveda z
izključenim vezjem in gremo v varno višino. Vklju¬
čimo vezje in nič se še ne sme z zgoditi. Pri polo¬
vičnem plinu začnemo rahlo vleči krmilno palico
(oddajnika) nase. Če bi bil sistem izključen, bi mo¬
rali slej ko prej model prevleči. Sedaj pa je možno
sledeče:

— V najboljšem primeru doseže model določen
dovoljeni vpadni kot in ga obdrži, čeprav tiščimo
palico čisto nase!

— Najverjetneje pa bo model začel nihati, t.j.
dvigati in spuščati nos. V tem primeru izključimo
vezje in pristanemo. Uravnamo P2 tako, da bo
imelo višinsko krmilopoln odklon kasneje, npr. pri
20°. Ponovimo poskus! Slej ko prej najdemo po¬
ložaj, ko vezje dejansko prepreči preseganje do¬
voljenega vpadnega kota. Te uravnave so se¬
veda od modela do modela različne in zato sem
navedel le približne vrednosti, ki služijo za zače¬
tek. Ko vse lepo deluje si vzemite čas in najdite
pravo vrednost tako dovoljenega vpadnega kota
kakor tudi ojačanja, t.j. nastavitve P2, Ne pozabite
pustiti malo rezerve, če ste že uspeli priti na mejo
in vam je uspelo model tudi že prevleči!

Če imate zakrilca, jih izvlečete ŠELE POTEM, ko
vezje že »drži« dovoljeni vpadni kot. Če so nasta¬
vitve v redu (predvsem P2), ne sme model kar za¬
deva vpadni kot niti treniti!

Zdaj si lahko zares privoščite udoben pristanek v
stilu štorklje. Naravnate model na stezo, poteg¬

nete krmilno palico počasi nase in izvlečete za¬
krilca. Sedaj lovite dolžino le še s pomočjo doda¬
janja in odvzemanja plina in smer s pomočjo
smernega krmila (ne krilc!). Tik pred dotikom
steze rahlo dodamo plin, da bo pristanek mehkej¬
ši.

Kakšne napake lahko storimo? Veliko jih je, tudi
moja šola je bila trda! Nisem sicer razbil modela,
sem pa porabil skoraj cel dopoldan samo za
uravnavo senzorja (t.j. P1 in P2!), preden sem
model ukrotil in včasih dvomil tudi v osnovne fizi¬
kalne zakone. Zato sem se tudi odločil nekoliko
osvetliti osnovne pojme aerodinamike v prejš¬
njem prispevku, da bi bila uravnava lažja.

1. Model reagira sunkovito. Senzor se zatika. Ali
ima potenciometer preveliko trenje ali pa je
površina lopute premajhna.

2. Velikost vpadnega kota se močno spreminja s
hitrostjo modela. Loputa senzorja ni pravilno
uravnotežena. Ali pa je preblizu roba krila.

3. Velikost vpadnega kota se spreminja z doda¬
janjem plina. Senzor je preblizu toka zračnega
vijaka.

4. Model lahko slučajno »podivja« in to le, če je
vezje vključeno, čeprav morda še ni dosegel
dovoljeni vpadni kot. Drsnik potenciometra
senzorja izgublja stik.

Toliko za sedaj. Ta naš sistem je seveda zelo
poenostavljen in kontrolira dovoljeni vpadni kot
brez upoštevanja hitrosti, zakrile itd. Kaj več si
zaenkrat v modelarske namene tudi težko privoš¬
čimo!

(Se nadaljuje)

Jajce v
steklenici

Najbrž bi se hudo začudili, če bi v
steklenici z ozkim vratom ugledali
celo, nerazbito jajce. Začudeno bi
se vprašali: kako je prišlo jajce
skozi ozko grlo steklenice?

Jajce potopite v močan kis in ga
pustite tako stati poldrug dan ali kar
cela dva dni. Toliko časa je namreč
treba, da se jajčna lupina omehča.
Ocetna kislina bo učinkovala na
kalcijev karbonat, iz katerega je
jajčna lupina in ta se bo občutno
omehčala.

Po dveh dneh vzemite jajce iz kisa
in ga previdno potiskajte skozi vrat
steklenice. Pri tem opravilu polo¬
žite steklenico vodoravno, da ne bi

jajce padlo na dno steklenice, ko
pride skozi vrat. Ko je jajce potis¬
njeno skozi vrat, počasi postavite
steklenico pokonci in jajce se bo
skotalilo na dno.

Zdaj moramo razmehčano jajčno
lupino spet utrditi. Vlijte v stekle¬
nico šibko raztopino sode. Vodo
pogosto izmenjavajte, da se bo
jajčna lupina popolnoma strdila.

TIM 3 • 94  • 86/87

Bojan Rambaher

Papirnata

krila

V začetku razvoja letalstva, ko
se največja hitrost poleta in hi¬
trost pri vzletu in pristanku sko¬
raj niso razlikovale, ni bilo no¬
bene potrebe po spreminjajoči
se geometriji kril. Toda že v tri¬
desetih letih so letala med po¬
letom dosegla hitrost od 600 do
700 km na uro. Hitrosti pri po¬
letu in pristanku so močno na¬
rasle, tako da je že zaradi tega
pilotiranje letal postalo dokaj
težka naloga. Vzgonska sila le¬
tala je tem večja, čim višja je hi¬
trost poleta in površina in ukriv¬
ljenost kril. Zaradi tega bi bilo
seveda najboljše, če bi bila pri
vzletu in pristanku letala, ko je
hitrost letala sorazmerno
majhna, krila čim večja, njihova
oblika pa čimbolj ukrivljena.
Seveda pa bi pri velikih hitro¬
stih takšna krila povzročala
samo odvečen upor.

Danes vas bomo seznanili s
tem, kako so konstruktorji raz¬
vijali in razvijajo zamisel o me¬
njajoči se geometrijski obliki
krila. Za ilustracijo vam bomo
predstavili več modelov letal.
Za izdelavo le-teh potrebujete
papir, selotejp in škarje.

Eden izmed prvih je problem
menjajoče se oblike kril s svo¬
jim letalom leta 1937 poskušal
rešiti leningrajski inženir Bak-
šajev. Krili pri tem letalu sta se
dejansko premikali s pomočjo
teleskopske naprave. Pilot je
lahko pri poletu in pri priprav¬
ljanju na pristanek povečal po¬
vršino letal za polovico.

Model takšnega letala je nari¬
san na sliki pod črko A. Krilo le¬

tala je sestavljeno iz treh delov:
centralnega in dveh končnih
podaljškov. Podaljšana dela
krila se s pomočjo teleskopske
naprave premakneta iz cen¬
tralnega dela krila.

Pri izdelavi modela ne boste
imeli težav. Iz papirja izrežite
obris trupa (del 1), repa (del 2),
kril (del 3) in podaljškov kril (del
4). Opozoriti vas moramo, da
smo vam pri predstavljenih
modelih olajšali nalogo in da
sta trup in repni del za vse mo¬
dele letal enaka. Podaljška kril
prepognite po linijah upogiba in
zadnja robova zalepite s selo¬
tejpom. Selotejp je v mnogih
primerih boljši od lepila: papir
se pod selotejpom ne guba,
model lažje razstavimo, stične
robove lahko zlepimo mnogo
bolj natančno. Sedaj vložite
oba podaljška krila v centralno
krilo in zadnji rob centralnega
krila zalepite na enak način.
Selotejp uporabite tudi za pritr¬
ditev krila in repnega dela na

trup. Če hočete povečati povr¬
šino kril, morate kratko malo
potegniti podaljška krila iz cen¬
tralnega dela krila. Podaljška
krila se pri tem trdo zasidrata v
centralni del krila.

Druga oblika spreminjanja
geometrije kril — uporaba po¬
daljškov kril—je najbolj razšir¬
jena. Podaljški krila so majhna
dopolnilna krilca, ki se pri
vzletu in pristanku letala pre¬
maknejo iz krila za njegov zad¬
nji rob. Kdor je že kdaj sedel v
letalu v bližini kril, je to vseka¬
kor opazil. S tem se poveča
površina kril, hkrati pa tudi nji¬
hova ukrivljenost. Podaljške
kril imajo danes vsa letala.

Podaljška kril lahko kar mimo¬
grede pritrdite na pravkar izgo¬
tovljeni del letala (slika B). Po¬
daljška kril (del 5) izrežite iz
papirja. Na koncu centralnega
dela krila nataknite tanki gumi¬
ci. Krilo snemite in podenj pritr¬
dite podaljška kril tako, da

TIM 3 • 95  • 86/87

bosta gumici tekli prek zobcev
obeh koncev podaljškov kril.
Nato krilo postavite na prejšnje
mesto. Sedaj lahko povlečete
podaljška krila izpod central¬
nega krila. To lahko storite, ko
model spuščate, in tako pove¬
čate njegovo površino in tudi
ukrivljenost krila, s tem pa tudi
njegovo upornost.

Poznamo tudi letala, pri katerih
krila ne samo povečajo svojo

površino, ampak se tudi s svojo
vodoravno ležečo ploskvijo
obračajo glede na trup. To so
letala s krili s spreminjajočim se
kotom. Takšno konstrukcijo kril
uporabljajo pri gradnji nad¬
zvočnih letal. Prva nadzvočna
letala so imela močno nazaj
nagnjena krila puščičaste obli¬
ke. Pri nadzvočni hitrosti so
nudila zelo malo upora, toda
zato je bila pri majhnih hitrostih
sila vzgona zelo majhna, tako

daje bila hitrost pri vzletu in pri¬
stanku zelo velika. Piloti so se
morali pri pilotiranju pošteno
potruditi.

Rešitev tega problema omo¬
gočajo krila spreminjajoče se
puščičaste oblike. Pri vzletu in
pristanku je krilo ravno, tako da
je sila vzgona velika, zaradi
tega pa seveda tudi letalo
vzleta in pristaja pri manjši hi¬
trosti. Da bi pa lahko letel z
večjo hitrostjo, pilot med pole¬
tom polagoma spreminja kot
med krilom in trupom in pove¬
čuje puščičasto obliko kril.

Krilo modela takšnega letala
(slika C) je napravljeno iz dveh
delov — nepremičnega dela 6
in upogljivega dela 7. Ko ste iz¬
delali upogljivi del 7, zlepite
obe polovici s selotejpom, tako
kot je prikazano na sliki. Na ta
način boste dobili upogljiv lok,
ki preprečuje, da bi krilo raz¬
padlo na dva dela. Upogljivo
krilo vložite v nepremični sre¬
dinski del krila 6 in nato zadnji
del krila (del 6) zalepite. Model
morate brezpogojno uravno¬
vesiti. Ko se povečuje puščiča-
tost krila, se centralni točki
vzgonske sile na levem in de¬
snem krilu pomikata nazaj, te¬
žišče letala se poruši in prema¬
kne nazaj, letalo pa pikira. Da
se to ne bi dogajalo, uravnote¬
žite model pri vzravnanih krilih
z nekaj rezerve, obenem pa
pritrdite v nos modela košček
plastelina ali kakšno drugo
utež. Pri bolj puščičasti obliki
letala bo nato dovolj, če boste
odstranili plastelin, in že bo te¬
žišče letala pomaknjeno v
normalno točko in letalo urav¬
noteženo.

Pri težkih nadzvočnih bombni¬
kih uporabljajo konstruktorji še
en način spreminjanja geome¬
trije kril. Bistvo te domislice je v
tem, da pri nadzvočnih hitrostih
pilot konca kril obrne navzdol.
To zmanjšuje površino krila in
hkrati povečuje stabilnost pole¬
ta.

TIM 3 • 96  • 86/87

Posebnost našega modela je v
tem, da se vodoravni »repni
del« nahaja pred glavnim kri¬
lom. Model vidite na sliki Č, se¬
stavna dela pa sta krilo (del 8)
in repni del (del 9), ki ju izrežite
po načrtu. V krilo morate na¬
praviti dve zarezi za stabiliza¬
torja. Linijo, po kateri boste
upognili konec krila, morate za¬
risati po spodnji površini krila.

Zadnja leta konstruktorji raz¬
iskujejo v smeri nesimetrič¬
nega oziroma drsnega krila. To

krilo je različica krila s spremi¬
njajočo se puščičasto obliko.
Nesimetrično krilo ima na sre¬
dini tečaj, na katerem se
obrača in tako spreminja kot
med krilom in trupom. Nad¬
zvočna letala s takim krilom
bodo bolj gospodarna.

Za model tega letala morate
izrezati krilo, ki je na sliki ozna¬
čeno s številko 10, za pritrditev
krila na trup pa prirobnico, ki je
označena s številko 11. Na sliki
je to model ob črki D. Pri se¬

stavljanju modela postavite
krilo na trup in ga zvrha pritrdite
nanj s prirobnico. Prirobnico
nato pritrdite na trup s selotej¬
pom. Potem morate samo še
nastaviti željeni kot krila in
model letala je pripravljen za
preizkušnjo.

Vse modele regulirajte s pre¬
mikanjem krila na trupu. Če ka¬
teri izmed modelov pikira, mo¬
rate pomakniti krilo nekoliko
naprej, če pa dviguje nos v
zrak, pa nekoliko nazaj.

Bojan Rambaher

Rdeča zvezda

Predstavljamo vam geometrij¬
sko uganko, pri kateri morate iz
posameznih koščkov igre se¬
staviti najrazličnejše figure ptic
in živali ter najrazličnejše geo¬
metrijske like. Igro bi lahko
imenovali tudi »zabavo za po¬
trpežljive«.

Bistvo naše uganke je sistem,
po katerem moramo razrezati
pravokotnik tako, da lahko
pozneje iz posameznih košč¬
kov sestavimo petokrako
zvezdo. Razen zvezde vam
predstavljamo še nekaj drugih
figur, ki jih prav tako lahko se¬
stavite iz narezanih koščkov
pravokotnika. Seveda si lahko
tudi sami izmislite še kakšen
geometrijski lik ali kakšen drug
stiliziran predmet, ki ga mora
potem sestaviti vaš prijatelj.

Sestavne koške uganke lahko
izrežete iz poljubnega mate¬
riala (papir, karton, vezana
plošča, furnir...). Kot smo že
omenili, so slike pravilnih reši¬
tev prikazane na naši sliki. Mo¬
rate pa upoštevati, da je treba
za sestavljanje vsake figure na

sliki porabiti vse sestavne ele¬
mente igre. Nekatere figure so
namreč v resnici mnogo večje,
kot pa je to videti na naši sliki.
Če se boste lotili naše uganke,

boste kaj kmalu ugotovili, da
naloga kljub vsemu ni tako
preprosta, kot se to zdi na prvi
pogled, in da je ne boste mogli
rešiti kar z »levo roko«.

TIM 3 • 97 • 86/87

BREZ BESED

Jernej Bohm

Univerzalna

kartica

Na začetku novega šolskega leta
smo. Mnogi verjetno že nestrpno
pričakujete novih prispevkov za
svoj konjiček. Tudi letos se bomo
spoznavali z najrazličnejšimi elek¬
tronskimi napravami.

Recimo, da ste se navdušili nad
nekim takim prispevkom. Elek¬
tronska shema (načrt) je priložena
in dobro dokumentirana, kot npr.
vezje s 1. slike (podrobnosti lahko
najdete v prvi številki revije TIM,
letnik XII, stran 17). Včasih se
avtor potrudi in k shemi doda tudi
načrt tiskanega vezja kot ga vidimo
na 2. sliki. Obvezno je priložena še
skica (ali neko navodilo), ki prika¬
zuje (razloži) razporeditev posa¬
meznih elementov na tej isti ploš¬
čici tiskanega vezja, skupaj z zu¬
nanjimi priključki (3. slika).

Včasih pa temu ni tako. Avtor pri¬
spevka oceni, da to ni smiselno.
Kondenzator, navajam za ilustra¬
cijo, je lahko: okrogel ali ploščat,
zelo majhen pa tudi zelo velik. S
podobnimi zadregami se lahko
srečamo pri iskanju uporov, tuljav,
tranzistorjev in celo integriranih
vezij. Nekdo bo predlagano vezje
uporabil pri krmiljenju motorčka v
ladjiskem ali letalskem modelu,
drugi bo to isto vezje morda vgra¬
dil, npr. v očetov avto. Mnogokrat
moramo upoštevati način pritrdi¬
tve... Predlagano oziroma nari¬
sano tiskano vezje v reviji pa je na¬
tančno določenih mer in prirejeno
za elemente točno določenih di¬

menzij. Po vsem tem je razumljivo,
da bo moral vsak izdelati tiskano
vezje, ki bo ustrezalo njegovim za¬
htevam.

Ker pa gre v takem primeru več ali
manj za enkraten izdelek (bralci
revije TIM gradimo le za svoje po¬
trebe), je vprašanje, če se sploh
splača izdelati tako tiskano vezje.
Najprej ga moramo narisati na pa¬
pirju, kar nam lahko vzame ogro¬
mno časa (Spectrum ali C64 tu žal
ne moreta pomagati), prenesti
vzorec na vetronit ploščo, izvrtati
luknjice in končno s pomočjo (ne¬
varne) kisline odjedkati nezašči¬
teno bakreno folijo. V takem pri¬
meru bo najbolje, da vezje izde¬
lamo na tako imenovani univer¬
zalni kratici tiskanega vezja. Na to
ime ste verjetno že večkrat nalete¬
li, če ste redni bralec revije. Prav je,
da si postopek izdelave elektron¬
skih vezij na univerzalni kartici ti¬
skanega vezja ogledamo bolj na¬
tančno in se tako pripravimo na to¬
vrstne naloge v naslednjih mese¬
cih.

Elektrotehniki tak način izdelave
vezij uporabljajo prevsem pri raz¬
voju, se pravi pri praktičnem preiz¬
kušanju delovanja elektronskega
vezja. Vezje najprej teoretično
konstruiramo, se pravi narišemo
na papir (glej 1. sliko) ter določimo
(izračunamo) posamezne vredno¬
sti elementov. Delovanje vezja
moramo potem preveriti v živo, ker
se le prerado dogaja, da načrtova¬
lec kaj pomembnega spregleda.
Preveriti je potrebno npr. delova¬
nje elektronike pri hudem mrazu,
pri visoki temperaturi, v suhem in
vlažnem zraku, v takšnem ali dru¬
gačnem okolju, tako rekoč na sto
načinov, če je to potrebno. Mnogo¬
krat nam tak praktičen preizkus

Slikal. Teoretično vezje

TIM 3 • 98  • 86/87

tov

i  _ 53'0 mm _

Slika 2. Tiskano vezje profe¬
sionalne Izvedbe

■jsl

upor

La.

jr f

i«

vezna žica

ok  o
o

[ol

Oj.O/Ofr

Slika 4. Tako prilotamo posa¬
mezne komponente... In jih po¬
vežemo

pokaže, kaj je potrebno spremeniti
v zamišljenem vezju. Bilo bi
skrajno drago izdelati nov prototip
po vsaki odkriti napaki. Če pa vezje
sestavimo na univerzalni ploščici,
lahko takoj dolotamo kak konden¬
zator ali upor in, če je potrebno,
dodamo nov tokokrog ali kakega
starega popolnoma spremenimo.
In »novo« vezje lahko ponovno
preizkusimo.

Kako ravnamo, kadar želimo vezje
izdelati na univerzalni kartici tiska¬
nega vezja? Najprej na kartico pri¬
trdimo (prilotamo) vse elemente
(transistorje, upore, kondenzator¬
je, integrirana vezja, konektorje
itn.). Univerzalna kartica tiskanega
vezja je v resnici pravo tiskano
vezje, kot sami vidite, omogoča,
da nanj prilotamo celo vrsto ele¬
mentov, vendar tako, da njihovi
kontakti ostanejo nepovezani,
medsebojno ločeni. Kontakte torej

’ZH.

I F/2

tlZH

|r/<

n'  v. v s>f t ^:xv:

vnsxa:k.  **siyxx.A.'y /X/*

prilotamo na »otoke«, ki jih med
seboj povežemo z vezno žico
(slika 4). Na univerzalni kartici je
enakomerno razporejena cela
množica takih spajkalnih otočkov.
Otoček ima največkrat tri luknjice:
ena je namenjena kontaktu ele¬
menta, drugi dve pa rabita za po¬
vezavo, po istem principu kot ple¬
salci naredijo kolo: z eno roko se
primeš konca vrste, drugo podaš
prijatelju, da lahko nadaljuje vrsto.
Vlogo rok tu prevzamejo žičke. Če
je kartica prevelika, jo lahko celo
prežagamo.

Opis univerzalne kartice je orien¬
tacijski, obstaja več vrst pristopov,
a v osnovi so si podobni. Človek
vedno skuša najti kakšno novo,
bolj pametno rešitev! Priljubljene
so zlasti kartice, pri katerih se
spajkalni otočki vlečejo preko cele
kartice. Primer vidimo na 5. sliki
(glej tudi TIM, letnik XXIV, stran
369). Otočke na danem mestu
prekinemo (npr. z ostrim nožem).

Slika 5. Tudi tako je možno

Univerzalne kartice se med seboj
ločijo po vzorcih, tako so ene bolj
primerne tu, druge se bolje obne¬
sejo drugje. Take univerzalne kar¬
tice lahko dobimo tudi v naših trgo¬
vinah (v Ljubljani npr. pri Mladem
tehniku ali v Iskrini prodajalni).
Tako kot ima taka gradnja elek¬
tronskih vezij svoje dobre lastnosti,
pa so tu tudi slabe. Tako izdelano
vezje nima večjih dimenzij, ima
slabše funkcionalne karakteristike,
težje je vzdrževanje itd. Lahko bi
rekli, da podpira površnost in pov¬
prečnost. Taki gradnji se moramo
v končni fazi (pri končnem izdelku)
izogibati.

Sami si lahko po današnjih napot¬
kih ali po lastni zamisli (za kaj ta¬
kega je potrebno dosti izkušenj)
pripravite nekaj takih univerzalnih
kartic tiskanega vezja. Pa mnogo
zabave!

TIM 3 • 99  • 86/87

IZDELEK

ŽADOM

Svečnik iz lesa

Splošno mnenje je, da je potrebno bogatiti in razvijati
proizvodno in drugo družbeno potrebno delo v osnovni
šoli.

Za uresničevanje tega cilja pa so potrebne določene
vzpodbude, ki pa naj dopuščajo in omogočajo problem¬
ski, ustvarjalni in samostojni pristop pri ustvarjalnem
delu in razmišljanju.

To me je vodilo pri načrtovanju in spremni besedi za to
delovno nalogo.

Poglejmo!

Material

Mehak les (lipa, topol itd.), neostik lepilo in lesni vijaki.

Delovni postopki

Planiranje in razvoj ideje.

Merjenje in zarisovanje na material.

Razžagovanje. Izrezovanje. Brušenje. Vrtanje. Monta¬
ža. Dopolnjevanje. Lakiranje. Pakiranje.

Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor

Električno ročno orodje: vrtalnik.

Drugo orodje: čopič, kladivo, izvijač.

Priključki: krožna žaga, povratna žaga.

Pribor: svinčnik HB, kovinsko ravnilo, kovinski meter,
leseno vzdolžno vodilo, maska za krožno žago, kovin¬
ska konzola za povratno žago, stege, primež, gumijasti
kolut, vibracijski brusilnik, vertikalno stojalo, kronska
žaga.

Osnovni napotki za delo

Najprej dobro preučite risbo in oblikujte svojo zamisel
(velikost, oblike) ter dopolnite pozicije z imeni.

Nato prenesite mere na material (lipa debeline 20 mm).
Grobi razrez opravite s krožno žago. Izžagovanje se¬
stavnih delov izvedite s povratno žago.

Nosilec sveč lahko izžagate s kronsko žago.

Sledi brušenje z gumijastim kolutom in vibracijskim bru¬
silnikom.

Za osti sveč uporabite lesni vijak, ki hkrati povezuje
ogrodje in nosilec sveč.

Nosilec sestoji iz dveh delov (030 in 040).

Preostane še lakiranje in pakiranje.

Tudi s temi izdelki se boste izkazali na področju pro¬
izvodnega in družbeno potrebnega dela. Prodaja pa
lahko steče preko šolske zadruge.

Želim vam veliko ustvarjalnega zadovoljstva!

TIM 3 • 100  • 86/87

Franc Divjak

Model kaplanove turbine

Predstavljam vam model ene izmed turbin, ki je name¬
njena za pogon električnih generatorjev v nizkotlačnih
elektrarnah, kjer ni potreben velik padec, temveč velika
količina vode (Drava, Sava).

Orodje

Igla za risanje po pločevini, ravnilo, kotnik, škarje za
pločevino, kombinirke, ploščata pila, primež, spajkalnik
s priborom, vrtalnik s svedrom 2 mm, luknjač in kladivo.

Material

Bela pločevina (embalažna), bakrena ali kakšna druga
žica, ki je primerna za spajkanje, jogurtov lonček.

gonilnik. Zdaj je čas, da oblikujete lopatice gonilnika. Pri
tanjši pločevini lahko delo opravite ročno, pri debelejši
pa si pomagajte s kleščami. Naklonski kot lopatic na go¬
nilniku (sedaj je podoben ladijskemu vijaku) naj bo pri¬
bližno 45 stopinj in pri vseh lopaticah enak.

Sledi oblikovanje obeh tečajev (3, 4) iz dveh kovinskih
trakov, ki ste jih že izrezali ter zvrtali 2 mm luknji. Ploče¬
vino lahko krivite s ploščatimi kleščami. Na dnu jogurto¬
vega lončka naredite še nekaj lukenj, vendar le ob robu,
skozi katere bo voda odtekala.

Ko ste izdelali vse sestavne dele, ki jih prikazuje tudi fo¬
tografija, lahko pričnete z montažo: v lonček postavite
spodnji tečaj, vanj pokončno namestite gonilnik, na
zgornjem delu pa še drugi tečaj.

Izdelek je gotov, še preizkusiti ga morate, lahko pa mu
dodate še pokrov (jogurtov lonček), v katerem mora biti
odprtina za dotok vode.

Poz. Predmet Kos Material Mere

Izdelava

Z načrta v merilu 1:1 natančno prenesite mere na mate¬
rial, narisane dele nato izrežite s škarjami. Pripravite
električni vrtalnik s svedrom 2 mm ter izvrtajte luknje v
gonilniku (1) ter obeh tečajih (3,4). Pri vrtanju si poma¬
gajte s ploščatimi kleščami, da se obdelovanec ne zavr¬
ti! Robove teh delov nato obdelajte s ploščato pilo, tako
da jih vpnete v primež.

Pripravite gred gonilnika (2) iz žice ter jo prispajkajte na

90

TIM 3 • 101  • 86/87

ELEKTRO

NIKA

Pavlič Matej

Zabavna elektronika (3. del)

ŠTIRIKANALNI DIGITALNI
LIGHT-SHOVV,

ki deluje po taktu glasbe. Preprosto vezje je sestavljeno
iz elementov, ki jih je mogoče dobiti v naših trgovinah,
če pogledamo shemo na sliki 1, vidimo, da je na vhodu
zvočnik, ki deluje kot mikrofon, saj z njim sprejemamo
zvočni signal iz okolice. Vhodni signal potem vodimo na
operacijski ojačevalnik, v našem primeru ,uA 741, oja¬
čan signal nizke frekvence pa z njega na vhodno nožico
14 integriranega veza IC 2  . To TTL (Transistor-Transi-
stor Logic) vezje je dekadni ali desetiški števec s štirimi
flip-flopi. Na svojih štirih izhodih A, B, C in D (nožiče 12,
11,9 in 8) ob vsakem novem impulzu spremeni kombi¬
nacijo. Ko se jih zvrsti deset, se vse skupaj ponovi. Za¬
poredje kombinacij kaže tabela:

Ker so izhodi vezja IC 2  preko uporov Rs—Rs povezani z
vrati tiristorjev (o njih bomo več povedali kasneje), ti pa
krmilijo vsak svojo žarnico, se s spreminjanjem kombi¬
nacij vezja spreminja tudi število prižganih in ugasnjenih
žarnic. Če v tabeli poiščemo zaporedno številko npr. 5,
vidimo, da bo gorela le žarnica Ž 3 , ostale pa bodo ugas¬
njene. Ob impulzu 6 bosta goreli žarnici Ž 1  in Ž 3 , Ž 2  in Ž 4
pa bosta ugasnjeni itd. Kako hitro se bodo spreminjale
kombinacije prižganih in ugasnjenih žarnic, je odvisno
od glasbe, ki jo poslušamo. Ker light-shovv reagira le na
nizke frekvence (boben, bas, kitara), se bodo istočasno
z udarci bobna spreminjale tudi kombinacije žarnic. Hi¬
trejši ko bo tempo, hitreje se bodo vrstili impulzi drug za
drugim—in obratno. Da ne bi vezje reagiralo že na vsak
najmanjši signal iz okolice, je za zvočnikom ZV vezan
potenciometer P 1 , s katerim lahko nastavimo prag ob¬
čutljivosti vezja.

Dve diodi, dva kondenzatorja in trije upori predstavljajo
napajalni oziroma usmerniški del vezja, nadomeščajo
pa tudi transformator — tako da lahko vezje priključimo
direktno na omrežno napetost. Prav zaradi slednjega
morata biti upora R10 in R11, ki sestavljata breme za
padec napetosti, večjih moči, in sicer R10 — 1 W in R11
— 10W. Upor R11, ki mora biti keramičen, je treba še
dodatno hladiti. Kdor hoče, lahko upora R10 in R 1 1 izpu¬
sti ter namesto njiju veže transformator 220/12V~, ki je
lahko tudi od hišnega zvonca.

Kot smo že prej rekli, žarnice krmilimo s tiristorji.TIRI-
STOR ali SCR (Silicon Controlled Rectifer), imenovan
tudi tiroda ali trinistor, je štirislojni polprevodniški ele¬
ment, sestavljen iz štirih polprevodniških plasti v zapo¬
redju P-N-P-N. Podobno kottriac ima tudi tiristor tri prik¬
ljučke (G, A, K), vendar je njegovo delovanje glede na tri
zaporne plasti popolnoma drugačno. Kot polprevodni-
ška dioda z upravljivo elektrodo, imenovano vrata (angl.
Gate), s katero je mogoče vplivati na prevodnost diode
(med Anodo in Katodo), je tiristor močno podoben tira-
tronu, po katerem je tudi dobil ime (angl. thyratron tran-
slstor). Dokler so vrata G brez napetosti, je tiristor v obe
smeri zaprt, seveda pod pogojem, da napetost med
anodo in katodo ne preseže prebojne napetosti. Ko na
vrata pripeljemo pozitivno napetost, pa tiristor v hipu

TIM 3 • 102  * 86/87

poslane prevoden v smeri od anode proti
katodi. Prevajanje tiristorja prekinemo z
izključitvijo anodne napetosti ali uporabo
izmenične anodne napetosti. Tiristorje
izdelujejo za različne napetosti in ra¬
zlične toke, odvisno od uporabe.

Gradnja

Tiskano vezje je konstruirano tako, da
omogoča montažo večine elementov,
razen potenciometra Pi, zvočnika ZV,
varovalke V, žarnic in stikala S. Vezje
naredimo iz ploščice vitroplasta z me¬
rami 80 x 75 mm. Nanj prispajkamo naj¬
prej upore, diodi, podnožji za integrirani
vezji in kondenzatorje, nato pa še tiristorje. Na koncu v
podnožji vstavimo še integrirani vezji ICi in IC 2 . Poma¬
gamo si z montažno shemo, kije na sliki 3. UporRn pri¬
spajkamo na rob ploščice, ki jo bomo kasneje v ohišju
privili ob zadnjo steno iz Al pločevine. Ta bo omogočila
hlajenje upora. Stično površino moramo zaradi boljšega
toplotnega prevajanja namazati s silikonsko pasto.

Ohišje naredimo po skici iz Tima 2. Lahko je tudi manj¬
še, saj ploščica ni tako velika. Na čelno ploskev monti¬
ramo stikalo (ki mu za kontrolo vklopa lahko dodamo
zaporedno vezano LED diodo in upor 39kQ/0,5W) ter
potenciometer P 1  za nastavljanje občutljivosti. Na zad¬
njo stran vgradimo varovalko V, kabel za priključek
omrežne napetosti, izhode žarnic (glej Tim 2) in ne pre¬

Ploščlca tiskanega vezja v merilu 1:1 (75 x 88 mm)

dolg koaksialni (oklopljeni) kabel z zvočnikom ZV na
koncu. Ta zvočnik ali pa kar celoten digitalni light-shovv
postavimo v bližino zvočnika, s katerega poslušamo
glasbo, vključimo stikalo, nastavimo potenciometer in
že lahko uživamo ob spreminjanju kombinacij štirih raz¬
nobarvnih žarnic.

Zaradi omrežne napetosti na celotnem vezju moramo
biti pri gradnji zelo pazljivi (polariteta elektrolitov in
diod), ploščico z elementi pa moramo obvezno vgraditi
v izolirano ohišje!

Shema štirlkanalnega llght-showa

TIM 3 • 103 • 86/87

Seznam materiala
Upori:

Ri, R 2 , R4 = 10K/0,5W
Ra = 4M7/0,5W
Rs, Re, R?, Ra = 1K/0,5W
Ra = 100fl/0,5W
Rio = 1 K2/1 W
R 11  = 5K6/10W
Pi = 10K/lln potenc.

Kondenzatorji:

Ci, Ca = 10nF
C 2  = 47^/16 V
C 4 , Cs = 220/4F/16V

Polprevodniki:

ICi = /x A 741
IC 2  = SN7490
Ti, T 2 , Ta, T 4  = KT 206/400
D 1  = 1N4007
D 2  = ZD 12/1 W

Ostali material:

ZV = zvočnik 8  0/0,25 W
Ž 1 , Ž 2 , Ža, Ž 4  = žarnica, max 150W
S = stikalo za 220 V
V = varovalka 2,75 A — hitra
Tr = transformator 220V/12V— (glej tekst!)

Montažna shema

220V

AN0DA

MR AT A

N

P

N

AN0DA (A)

■ PN-slojJ

■ PN-sloj2
PN-sloj3 VRATA (G)


NATOM (K)

I NATOM

Stiliziran prikaz konstrukcije tirlstorja in njegov
simbol s priključki (zgoraj)

Oblike ohišij Iskrinih tlrlstorjev In tabela njihovih
karakteristik (spodaj)

l0.3mQte


ta

H

n-

aj I'

A
G.

.O^moks
254

TIM 3 • 104  * 86/87

Miha Zorec

WAH — WAH efekt

Ta zanimiv efekt se uporablja predvsem za električne
kitare in deluje na principu pasovnega filtra s spremen¬
ljivo centralno frekvenco. Elektronsko vezje ojačuje le
ozek frekvenčni pas, katerega lahko premikamo čez cel
frekvenčni spekter (20 Hz—20 kHz). Tako dobimo tre¬
nutno ojačenje nekaterih frekvenc, ostali del frekvenč¬
nega spektra pa ostane nespremenjen.

Opis vezja

Vezje je zelo enostavno, saj vsebuje le en tranzistor T1,
ki je lahko katerikoli nizkofrekvenčni tranzistor tipa NPN.
Pomembno je, da ima čim večje ojačenje.

Vezje sestavljata spoj oscilatorja in dvojnega T-člena
oz. pasovnega filtra. Tranzistor, ki je uporabljen kot oja¬
čevalnik, ima ojačenje nastavljeno tako, da oscilator še
ne niha. Celotno vezje se zato obnaša kot selektivni
ojačevalnik s spremenljivo frekvenco, ki jo določa po¬
tenciometer Pi. Mejo osciliranja nastavimo s trimerpo-
tenciometrom P2.

Upori od R1—FU pa sestavljajo vezje za prilagoditev im-
pedance.

Način uporabe

Po izdelavi napravice najprej nastavimo mejo nihanja.
Potenciometer P1 obrnemo v skrajni desni položaj in
nato vrtimo trimer P2 toliko časa, da je vezje tik pred os-
ciliranjem. Zatem potenciometer P1 obrnemo v skrajno
levi položaj; če pri tem vezje oscilira, oscilacije zadu¬
šimo z nastavljanjem trimerja P2. Ko smo napravico
uglasili tako, da lahko potenciometer obrnemo za poln
obrat, ne da bi vezje zaosciliralo, je efekt pripravljen za
uporabo.

Najbolje je, če Pi montiramo v pedal in tako med igra¬
njem na kitaro z nogo spreminjamo centralno frekvenco
vezja oz. zven kitare.

Efekt izključimo s stikalom Sl.

Ci = 10/uF

C 2  = Ca = 0,1 /xF

Ca  = 10nF
Cs = Ce = 3 n 3 F
C? = 47 nF
Cs = 10 («F

Upori:

R 1  = 220 k

R 2  = Rs = R 4  = Re

Rs = 1M
Rs = 39 k

R 7  = R 9  = 47 k

T rlmerpotenciometer:

P 2  = 2k7

Tranzistor:

T = BC 107, BC 109, BC 414,...

TIM 3 • 105  * 86/87

Miha Zorec

Mikrofonski

predojačevalnik

Ta mikrofonski predojačevalnik je namenjen posebej za
mikrofone z majhno notranjo impedanco. Impedanca
teh mikrofonov se giblje od 450X2 do 800X2. Za mikro¬
fone z nižjo impedanco (200X2) pa vezje prilagodimo
tako, da zamenjamo upor FU in kondenzator Ci. Vred¬
nosti teh elementov sta sedaj: FU = 220X2, C4 =4,7 /Jr.
Mikrofonski predojačevalnik ima izredno majhen šum,
širok frekvenčni obseg in visok izhodni signal.
Največje ojačanje predojačevalnika je približno 200, kar
pomeni, da vezje vhodni signal poveča za dvestokrat.
Ojačanje se da v določenem obsegu tudi spreminjati, in
sicer z uporom Ra, katerega optimalna vrednost je
22kX2.

Za vhodni signal 3,5 mVpp in pri maksimalnem ojačanju
dobimo na izhodu signal velikosti 800 mVpp. Maksimalni
vhodni signal je okoli 50mVpp za katerega dobimo na
izhodu signal velikosti 10Vpp, ki še ni popačen.
Frekvenčni obseg predojačevalnika je od 30 Fiz do
100 Fiz, pri odstopanju za3dB, kar je za tako enostavno
napravico odličen rezultat.

Vrednosti vseh elementov niso kritične in lahko odsto¬
pajo za nekaj procentov, poleg tega pa so na shemi oz¬
načene merilne točke, kjer lahko preverimo, če je vezje
pravilno dimenzionirano.

Seznam materiala
R 1  = 820X2
R 2  = 100X2
Ra = 22 k
R 4  = 470X2
Rs = 47 k
Re = 12k
Rr = 1k
Rs = 100 k
C 1  = 2/42 F, 6V
Ca = 47 F, 16V
Ca = 470 nF
C 4  = 2 ,u2 F, 16V

T, = Ta = BC549, BC547, BC414, BC109

Za deževne dni

Oglejmo si nekaj prijetnih igric, za
katere pa je potrebno večje število
udeležencev. Morda nam bodo
prišle prav takrat, ko bomo zaradi
slabega vremena obsojeni na
»hišni pripor«.

Žabja mlaka

Večja miza predstavlja žabjo
mlako. Razdelimo se na štiri skupi¬
ne, od katerih se vsaka postavi ob
eno od stranic. Ko naj se igra
začne, vsi počepnemo. Vodja igre
zateglo zakliče: »Kvaaak!« Vsi, ki
spadajo k prvi skupini, ponove ta
klic in previdno dvignejo glave nad
mizni rob. Isto stori druga skupina,
za njo tretja in naposled četrta. Ne¬
nadoma udari vodja s plosko roko
po mizi (»vrže kamen v vodo«).
Tisti hip izginejo vse žabje glava
pod robom mize in umolknejo, kot
bi odrezal. Kdor takoj ne obmolkne
in izgine, mu odmerimo kazen.

Klip! Klop!

Tisti, ki vodi igro, reče »klip« in na¬
redi kakršenkoli gib, ki ga morajo
vsi ostali takoj ponoviti za njim.
Takoj nato naredi drug gib in reče
»klop«. Tokrat pa mu ne sme nihče
od ostalih slediti, temveč mora
vztrajati v kretnji, ki jo je napravil ob
besedici »klip«! Kdor se zmoti, je
kaznovan.

Hlev

Vodja igra pove vsakemu od ude¬
ležencev na uho, katero od živali
bo v igri predstavljal. Nato naroči
vsem skupaj, naj se oglasilo z gla¬
som tiste živali, katere vloga jim je
bila poverjena, in sicer takoj, ko bo
zaklical ime tiste živali. Potem
prične šaljivo pripoved, v katero
vpleta imena posameznih živali.
Vsaka »žival« se oglasi, kakor hitro
je poklicana, in ne utihne, vse do¬
kler traja pripoved. Ko gre govor h
koncu, se vse trese od mukanja,
blejanja, meketanja, riganja...

Morska kača

Prvi od udeležencev pove kakšno
črko. Naslednji doda drugo črko in
tako gre v krogu naokoli, dokler ne
more nihče več dodati črke, ki bi
dala kakšno smiselno besedo. Ne¬
smiselne besede namreč ne velja¬
jo.

Igro izgubi tisti, pri katerem se be¬
seda konča.

Roke stran!

Pri tej igri se razdelimo na dve sku¬
pini, vsaka od njih se usede na
svojo stran mize, drug nasproti
drugemu. Po sredini mize poteg¬
nemo črto. Z rokami prodiramo v
»sovražnikovo deželo«, to je v polje
nasprotnika. Ta sme udariti roko
nasprotnika, ki je zašla na njegovo
zemlje. Če ga zadene, izpade iz
igre nasprotnik, v nasprotnem pri¬
meru pa on sam. Zmagovalec je
tisti, ki ostane na koncu sam za
mizo.

TIM 3

106 • 86/87

Tone Pavlovčič

Timov bob

November nas bo popeljal v zimo in zima nam nudi obilo
razvedrila na svoji beli snežni odeji. Sankanje, smuča¬
nje, drsanje in kaj bi sploh še naštevali; najbolje bo, da
se kar odločite, kako se boste letos zabavali. Svetujemo
vam sankanje, in to sankanje z bobom, ki si ga boste iz¬
delali sami.

Tokrat bo vaš izdelek precej velik, zato pa vam bo nudil
obilo zabave in razvedrila. Izdelava boba vam ne bo de¬
lala težav, zato kar pridno zavihajte rokave in na delo!
Potrebujete nekaj kosov panel plošče za obe stranici,
sedež, prednjo in zadnjo steno. Panel ploščo dobite pri
vsakem mizarju in za vašo rabo bodo primerni kar neko¬
liko večji odpadki. Načrta ni treba povečevati na papir,
pač pa mere prenesete kar na les. Ko ste mere z načrta
prenesli na les, ponovno preglejte, če je vse v redu in
nato tiste črte, ki so pravilne, potegnite s kemičnim
svinčnikom. Črte bodo tako bolj vidne in ne bo bojazni,
da bi žagali narobe. A, B, C, D, E, F in G označujejo po¬
samezne dele, označujejo pa tudi vrstni red sestavljanja
vašega boba. Torej izdelate najprej obe stranici in nato
vstavite med obe zadnjo steno in v utor na kljunu stranic
prednjo steno. Vse stične dele namažite z lepilom in jih
še pribijte med seboj z žeblji. Sedež prav tako namažite
z lepilom in zabijte na svoje mesto. Sedež vam bo obe
stranici postavil popolnoma vzporedno in zadnjo steno
pravokotno na obe stranici.

Na vrsti je ščit, katerega prav tako najprej namažite z le¬
pilom in pribijte na ustrezno mesto. Za ščit vzemite
tanjšo vezano ploščo. Ščit bo preprečeval, da bi sneg
letel v bob in vaše noge bodo na suhem.

Ko izbirate vezan les za dno, pazite, da bodo letnice
lesa potekale tako, kot so narisane na načrtu, ker boste
dno le tako lahko lepo uvijali po obliki stranic. Zato vze¬
mite daljši kos plošče in jo prilepite in pribijte najprej na
zadnjo steno in nato lepo počasi po stranicah, dokler je
. te pritrdite tudi na prednjo steno. Vse, kar gleda prek
roba, odžagajte in z obličem zgladite, vendar šele
potem, ko bo lepilo suho.

S črko »G« sta označeni dve krmilni ročici, za kateri upo¬
rabite bukov les. Na mestu, ki je označeno na načrtu,
napravite luknjo in prav tako tudi na obeh stranicah.
Skozi te luknje vtaknete z notranje strani 10 mm vijak,
nanj podložko in dve matici, ki ju med seboj zategnete,
pri tem pa pustite ročici toliko prostora, da se lepo pre¬
mika. Z obema ročicama uravnavate smer boba prav
tako, kot ste sani uravnavali z nogami. Pod ročico lahko
na stranico pritrdite košček lesa, tako da vam ročica ne
pade naprej in se lahko ustavi.

Vožnja z bobom je pravi užitek, je pa tudi lahko nedo¬
končana vožnja, kajti nikdar ne smete sunkovito poteg¬
niti samo ene ročice, ker vas bo takoj zatem vrglo iz vo¬
zila. Bob je enosedežen, lahko pa vzamete na vožnjo
tudi vašega mlajšega bratca ali sestrico. Z bobom lahko
tudi tekmujete, saj za izdelavo ne potrebujete več kot 30
ur (bolj spretni ga lahko izdelajo v 10—15 urah) in zato si
lahko vsak izdela svoj bob. Učitelji tehničnega pouka ga
lahko porabijo za šolski izdelek in z učiteljem telesne
vzgoje lahko priredite prava tekmovanja.

Dajemo vam načrt in navodila, vi pionirji ali pa morda
tudi tovariši za tehnični pouk nam sporočite, kakšni so
pri tem bili vaši finančni izdatki, koliko vas je bob stal in
kako ste se z njim zabavali v zimskih počitnicah. V ured¬
ništvo pa pošljite slike vaše razredne ali pa šolske sku¬
pine s Timovimi bobi.

TIM 3 • 107  • 86/87

bukova letev

2x4x 60 cm

G

TIM 3 • 108  * 86/87

OB

LETNICE...

Matej Pavlič

Alexander
Graham Bell
— izumitelj
telefona

Marca letos je minilo natanko 110
let, kar sta Bell in njegov pomočnik
VVatson preizkušala svoj novo¬
zgrajeni sprejemnik in oddajnik.
Eden je bil na podstrešju, drugi pa
spodaj v kleti. Bell si je pri delu po
nesreči polil hlače z baterijsko ki¬
slino in je zaklical svojemu asisten¬
tu: »VVatson, pridite, potrebujem
vas!« VVatson, ki je bil tedaj na pod¬
strešju, je slišal, kako je naprava
»spregovorila«. Ves iz sebe od
sreče je pritekel k Bellu v klet in za¬
klical: »Slišal sem vas. Vse dobro
funkcionira.« Bilo je to prvo važno
telefonsko sporočilo.

A. G. Bell se je rodil leta 1847 v
Edinburghu na Škotskem. Doma
so se že nekaj generacij pred njim
ukvarjali s problemom govora in
poučevanjem gluhonemih otrok.
Potem ko je doktoriral, je zaradi
zdravstvenih razlogov leta 1871
odšel v ZDA in postal profesor za
vokalno fiziologijo na bostonski
univerzi. Poleg tega, da je pouče¬
val gluhoneme, se je ukvarjal tudi z
znanstvenim preučevanjem glasu
in je raziskoval možnosti za prena¬
šanje glasu s pomočjo elektrike ali

svetlobe. Spomnil se je, da je že
leta 1863 Nemec Philipp Reis de¬
monstriral prenos glasu s pomočjo
naprave, sestavljene iz dveh škatel
za cigare. Če je kdo govoril ali igral
v lijak prve škatle, je v drugi, pove¬
zani s primerno dolgo žico, po ka¬
teri je tekel galvanski tok, ne¬
kakšna pletilna igla. ki je bila tudi
povezana z žico, oddajala po¬
dobne glasove. Bell je želel to na¬
pravo izboljšati, vendar mu to ni
uspelo, zato je začel ponavljati
razne poskuse, ki jih je delal že
Nemec Helmholz. S telegrafskim
tasterjem je prekinjal električni tok,
vendar je magnet membrano vsa¬
kokrat tako močno pritegnil nase,
da jo je bilo treba z roko odtrgati z
njega. Bell in Watson sta se s po¬
skusi mučila že dobra tri leta, ko
jima je naposled le uspelo.

Ko je za to izvedel bogati oče gluhe
deklice, ki je bila Bellova učenka in
je bil Bell zaljubljen vanjo, je sklenil
iznajdbo patentirati. Bell je dobil
patent ravno za svoj devetintride¬
seti rojstni dan.

Bellov telefon je bil potem pred¬
stavljen na razstavi v Philadelphiji,
prirejeni v počastitev stoletnice
razglasitve neodvisnosti. Tu vse do
zadnjega dne ni zbujal nikakršne
pozornosti, takrat pa se je zgodilo
nekaj zanimivega: K Bellu je pri¬
stopil eleganten moški in ga nago¬
voril: »Dragi profesor! Veseli me,
da vas spet vidim. Kot učenec sem
poslušal vaša predavanja v Bosto¬
nu, ko sem inkognito potoval po
Ameriki kot grof de Alcantara. V re¬
snici pa sem brazilski cesar
Pedro« Tedaj ga je Bell spoznal in
ga prosil, naj preizkusi njegov tele¬
fon. Iz druge sobe ga je poklical in
vprašal: »Veličanstvo, ali me sliši¬
te? Tu profesor Bell.« Cesar je bil
tako presenečen, daje izpustil slu¬
šalko in začudeno vzkliknil: »Ta
stvar tukaj pa kar sama govori.« Od
tistega trenutka dalje je postal Bel¬
lov telefon največja senzacija raz¬
stave, zanj pa je prejel tudi prvo
nagrado med izumi na področju
elektrike. To je bil začetek velike
telefonske industrije, katere posle¬
dica je bila, da je imel v manj kot
petindvajset letih vsak petdeseti
Američan svoj telefon.

Po razstavi so Bell, Watson in
Hubbard vzpostavili telefonsko
zvezo, ki je poslušalcem v Salernu
omogočala poslušanje glasbe iz

Alexander Graham Bell
(1847—1922), Izumitelj telefona

Bostona. Ko sta se leta 1877 Bell in
njegova bivša učenka Mabel poro¬
čila in ji je za poročno darilo dal
srebrn telefonski sprejemnik, sta
odšla na poročno potovanje v An¬
glijo. Angleži so bili nad izumom
navdušeni in so takoj vzpostavili
poizkusno linijo med parlamentom
in časopisnim uredništvom na
Fleet Streetu.

Bellov telefon je deloval na principu
elektromagnetne indukcije. Pred
polom paličastega permanentnega
magneta z razvitjem je bila tanka
železna ploščica (membrana). Na-
vitje oddajnika v prvem aparatu je
bilo prek dvožilnega telefonskega
voda povezano z navitjem spreje¬
mnika v drugem telefonu. Zvočni
valovi, ki nastanejo pri govorjenju,
so sestavljeni iz zgoščin in razred¬
čin zraka. Pri govorjenju ti valovi
udarjajo ob membrano, ki zato za¬
niha. S tem, ko se membrana
oddaljuje in bliža polu magneta, se
spreminja magnetni fluks, ki seka
navitje, v njem pa se zato induci¬
rajo izmenične električne napetosti
istih frekvenc, kot je govor. Po prej
omenjenem dvožilnem kablu se te
napetosti prenašajo do sprejemni¬
ka, kjer povzročajo premikanje
membrane. S tem nastajajo zvočni
valovi in električna energija se spet
spremeni v zvok. Bell je uporabljal
isti telefon kot oddajnik (mikrofon)
za govor in kot slušalko za sprejem
govora. Zato sta bila na vsakem
govornem mestu vedno po dva

TIM 3 • 109  • 86/87

taka telefona — eden za govorje¬
nje in eden za poslušanje.

Temu prvotnemu telefonu so
potem sledile razne izboljšave.
Nemški elektroinženir VVerner von
Siemens, Henry, Edison in drugi so
mu dodali zvonec in ročico ter og-
Ijeni mikrofon. Kljub temu, daje bilo
veliko takih, ki so si hoteli lastiti
izum telefona, je družba »Bell
Company« vseeno pobrala večino
zaslužka. Slavni in bogati Bell se je
zato nehal ukvarjati z raziskova¬
njem in se je spet vrnil k poučeva¬
nju gluhih. Žal svoji ženi kljub naj¬
boljši volji in prizadevanjem sluha
nikoli ni uspel vrniti. Zanimivo je, da
se moramo za iznajdbo telefona v

Komercialna verzija prvega Bel¬
lovega telefona (Imenovana
»tolkač za maslo«) Iz leta 1877
(M — permanentni pallčastl
magnet, ME — kovinska mem¬
brana, S — navltje)

Oddajnik In sprejemnik (Imeno¬
van »vislice«) prvega Bellovega
telefona

Moderni telefoni angleške pro¬
izvodnje, ki imajo vgrajen spo¬
min za nekaj klicnih številk, ki se
Izbirajo s tipkami

TIM 3 • 110  • 86/87

bistvu zahvaliti prav njej, saj ga je
Bell izumil po naključju, ko ji je hotel
izdelati slušni aparat.

Ko so leta 1915 postavili telefonsko
zvezo med New Yorkom in San
Franciscom, so na slovesno otvori¬
tev povabili tudi Bella, ki naj bi imel
pozdravni govor. Zahteval je, da
mora biti na drugem koncu žice
njegov zvesti pomočnik VVatson.
Bell mu je rekel iste besede, kot
pred 39 leti pri prvem poskusu:
»Mister VVatson, pridite, potrebu¬
jem vas!« VVatson se je na drugem
koncu žice zasmejal: »Lepa hvala,
boss (šef). Toda sedaj bi potrebo¬
val cel teden, da pridem do vas.«

Bell je umrl leta 1922, star 75 let.
Ob njegovi smrti so vsi telefoni v
Ameriki njemu v čast molčali eno
minuto.

Danes prepredajo telefonske žice
ves svet — pod vodo, pod zemljo,

nad zemljo in celo v vesolju,
36.000 km visoko, so telekomuni¬
kacijski sateliti, ki omogočajo čez
9000 brezžičnih telefonskih pogo¬
vorov naenkrat. Tehnično na¬
predne države izpopolnjujejo in ši¬
rijo telefonsko omrežje, s čimer
dobivajo možnost komuniciranja z
ostalim svetom tudi oddaljenejši in
težko dostopni kraji. Slovenci smo
v Evropi po številu telefonskih pri¬
ključkov na tisoč prebivalcev na
precej visokem mestu, k čemer
nedvoumno veliko prispeva Iskrina
tovarna Telematika v Kranju, ki
sama razvija in izdeluje moderne in
kvalitetne telefonske aparate in ce¬
lotne centrale, ki jih tudi izvaža.
Današnji telefoni se od svojih za¬
četnih oblik precej razlikujejo. Če
so bila včasih ohišja iz porcelana,
medenine, železa ali bakelita, se
zanje v zadnjem času vse bolj upo¬
rablja plastika. Prej skoraj izključno
črni telefoni se sedaj izdelujejo v
živih barvah. Če se je prej gledalo

samo na funkcionalni, se sedaj
gleda tudi na estetski izgled. Prej
težki in robustni telefoni so sedaj
lahki in anatomsko oblikovani. Z
razvojem elektronike so se izpo¬
polnili tudi telefoni, ki sedaj omo¬
gočajo pomnenje zadnje klicne
številke, poznamo »elektronske
tajnice« in brezžični telefon. Tele¬
fon — »slušalko« lahko na eni
strani meje kupimo za smešno
nizko ceno, ki je do desetkrat
manjša od cen naših telefonov, že
v skoraj vsaki trafiki. Kot nekakšna
protiutež pa cene aparatov, nare¬
jenih natanko po vzoru tistih iz časa
med obema vojnama in še od prej,
dosegajo astronomske cene, a se
ljudje kljub vsemu pulijo zanje.

A. G. Bell, mož, ki je »naučil govoriti
žice«, je torej začel industrijo, ki se
je v dobrih 110 letih razvila prek
vseh pričakovanj, saj si sodobnega
življenja brez telefona ne moremo
več predstavljati.

Amand Papotnlk

DROBIR ZA USTVARJANJE

Kovinski svečnik

Na osnovi prikazane risbe izdelajte in dopolnite:
sestavno risbo,

kosovnico z vsemi potrebnimi podatki

(kos, predmet, material, mere, pozicija, opombe).

Po vaši risbi preidite na:

načrtovanje proizvodnega ciklusa,

izvedbo (izbira materiala, orodja, delovnih postopkov in

pristopov),

kontrolo dela (vmesna in končna).

Ob zaključku dela pa opravite še izračun vrednosti iz¬
delka.

1

MALE

ŽELEZNICE

Pokrajina

rafinerija

V zadnji številki Tima smo za našo maketo naredili hišo.
Upam, da ni ostalo le pri tej eni hiši, ampak da ste med
tem časom sami na tak ali podoben način izdelali hišic
za celo malo mesto. Ker pa živimo v času industrijske
proizvodnje, je skoraj pri vsakem mestu tudi kakšna to¬
varna. Zato bomo tudi na našo maketo postavili nekaj
podobnega — rafinerijo za predelavo surove nafte. Ob
mestu bomo pustili konec slepega tira in ob njem posta¬
vili našo tovarno. Na tir bomo pripeljali nekaj vagonov-
cistern, na dvorišče pa dve ali tri avtomobilske cisterne.
Seveda lahko v tujini kupite lično izdelane sestavne dele
za rafinerijo — kotle, stolpe in rezervoarje — vendar
smo se odločili, da bomo napravili vse sami iz predme¬
tov, ki jih zbiramo ob raznih priložnostih. Kar marsikdo
navadno zavrže, je lahko še kako koristno pri izdelavi
modelov.

Preden začnemo z delom, poglejmo, kaj je pravzaprav
rafinerija in čemu služi. Po domače povedano je to »to¬
varna«, kjer iz surove nafte, ki jo dobijo iz zemlje, prido-

TIM 3 • 111  • 86/87

Slika 1. Shema poteka procesa v rafineriji surove
nafte

bivajo bencin, petrolej, topila za lake, dizelsko gorivo,
kurilna in mazalna olja, parafin in bitumen. Na sliki 1 je
preprosta shema poteka procesa v rafineriji. Tudi v re¬
snici, ko gradijo pravo rafinerijo ali druge tovarne, stro¬
kovnjaki — pravimo jim tehnologi — najprej narišejo po¬
dobno shemo procesa, z angleškim izrazom ji pravimo
»flow sheet«, in šele potem na podlagi sheme izdelajo

Slika 2. Predmeti, iz katerih bomo napravili našo ra¬
finerijo. Lahko rečemo, da bomo uporabili samo za¬
vrtene predmete, največkrat razne škatlice In po¬
dobno

Slika 3. Najprej sl narišemo

tloris rafinerije v merilu

1:1

TIM 3 • 112  • 86/87

načrte in naročijo opremo. Na osnovi sheme si lažje
predstavljamo, kaj se dogaja s surovo nafto. Pripeljejo
jo z naftnih polj v velike rezervoarje (A), od koder jo s čr¬
palkami prečrpajo v peč (B), kjer se segreje na približno
240 °C. Del nafte izhlapi, hlapi pa prehajajo v destilacij¬
ski stolp (C). Na vrhu se zbirajo lažje sestavine nafte, ki
imajo nižje vrelišče, proti dnu stolpa pa težje z višjim
vreliščem. Hlapi na raznih mestih zapuščajo stolp in se
pri ohlajanju zopet zgostijo v tekočino. Tako dobimo z
vrha stolpa lahki čisti bencin, iz sredine motorni bencin,
spodaj pa topila za lake. Tisti del surove nafte, ki ni iz¬
hlapel, se prečrpa v drugo peč (D), kjer se segreje na
340°C, hlapi pa prehajajo v stolp (E) in se razporedijo
glede na težo in vrelišče. Pri ohlajanju dobijo petrolej in
gorivo za dizelske motorje. Ostanek iz peči vodijo v
tretjo peč (F), kjer je temperatura okoli 400°C, iz stolpa
(G) pa dobijo razna mazalna in kurilna olja. Ostanek iz te
peči je bitumen.

Povedati moram, da je to le zelo preprost in načelen
opis delovanja rafinerije — toliko, da bomo vedeli, kaj
postavljamo. Dejansko ima vsaka rafinerija še veliko
več tehnoloških enot, tako za čiščenje in odstranjevanje
žvepla, za pretvarjanje ravnih ogljikovodikovih spojin v
obročaste, za hidrogeniranje, vakuumsko destilacijo in
podobno. Spoznali pa smo glavne sestavne dele rafine¬
rije — rezervoarje, peči in stolpe, ki so med seboj pove¬
zani s številnimi cevovodi.

Pri naši rafineriji bo konec koncev vseeno, kako bomo
postavljali in vezali posamezne sestavne dele; množica
valjastih predmetov, povezanih s tanjšimi in debelejšimi
žicami, bo dajala videz sodobnega industrijskega ob¬
jekta, čeprav ne bomo gradili rafinerije ravno po prika¬
zani shemi.

Kakor zadnjič pri izdelavi hiše, tudi danes najprej po¬
glejmo, kakšen material bomo uporabili! Preprosto po¬
vedano, rabili bomo vse, kar je valjaste oblike, ima pre¬
mer od 6 do 40 milimetrov in dolžino od 30 do 120 mili¬
metrov. Kot vidimo iz slike 2, so to aluminijaste škatle
petmetrskih zvitkov filma24 x 36 mm, ki bodo kot nalašč
za rezervoarje surove nafte. Za peči bomo vzeli po¬
dobne ožje škatle, kjer je bil samo en film, ali pa škatlico
od zdravil ali tulec rdečila za ustnice. Za stolpe bodo
najprimernejše steklene ali aluminijaste škatle boljših
cigar, lahko tudi podolgovate škatlice od zdravil ali
bombonov, pa tudi ohišje debelejših pisal (flumastrov ali
kemičnih). Kakšen manjši ležeči rezervoar bomo morali
narediti iz lesene okrogle palice, ki jo bomo odžagali na
primerno dolžino in na konceh lepo zaoblili. Za cevi
bomo rabili aluminijasto žico debeline 1,2 in 3 milimetre,
ki se da zelo lepo kriviti in rezati. Pri lepljenju bomo to¬
krat vzeli dvokomponentno epoksidno lepilo, ki zares
dobro veže kovino, steklo in tudi les.

Obseg in velikost rafinerije bo odvisen od razpoložlji¬
vega prostora na naši maketi, vendar manjša od 15 x 25
centimetrov skoraj ne more biti. Oblika se bo prilagodila
prostoru, enega od možnih primerov kaže slika 3 in tako
tudi začenjamo »načrtovati« našo rafinerijo. S črko A so
označeni štirje rezervoarji za surovo nafto, B so pa štiri
peči. Stolpe smo označili s črko C, zraven njih pa stojita
dva dimnika D. Na koncu so ležeči rezervoarji E in pa hi¬
šica F, od koder se upravlja ves rafinerijski proces. Ko
smo zbrali ves material, se lotimo izdelave. Najprej v
obliki tlorisa izžagajmo iz 5 mm vezane plošče osnovno
ploskev, na katero bomo postavili in prilepili rafinerijo.
Tak način ima dve dobri plati: prvič je veliko lažje in eno¬
stavneje postavljati rafinerijo na to ploščo na naši de-

Sllka 4. Na škatlo od cigar smo prilepili obroč Iz kar¬
tona, ki predstavlja obhodni balkon In vse skupaj
prebrlzgall z bronso

lovni mizi, kot pa se truditi s postavljanjem nekje na
odročnem delu makete, drugič pa lahko celotno rafine¬
rijo kadarkoli enostavno umaknemo z makete, če je
treba kaj popraviti na tirih makete. Na ploščo prilepimo
fin brusilni papir, ki ga pobarvamo z redko svetlosivo
tempera barvo, ki smo ji dodali še nekaj okra. Tako do¬
bimo vtis fine peščene podlage. Nato narišemo s svinč¬
nikom narahlo kroge, kamor bomo prilepili posamezne
dele rafinerije.

Sedaj se lotimo izdelave rezervoarjev, peči in stolpov!
Vse škatle bomo vzeli brez pokrovov. Da bodo vse
enake, jih bomo prepleskali z aluminijasto bronso, naj¬
bolje je, če kupimo barvo v razpršilni dozi. Res je nekaj
dražje, vendar je uspeh pleskanja dosti boljši. Predmete
bomo morali brzgati vsaj trikrat, vendar vsakokrat le na
tenko, toliko, da barva ne bo tekla po stenah. Za velike
rezervoarje bomo vzeli škatle od petmetrskih zvitkov
filma (brez pokrovov). Če pogledamo rezervoarje v re¬
snični rafineriji, ali pa tudi kupljene modele, imajo le-ti
stopnice, ograje in podeste, kjer lahko hodijo delavci, če
je treba kaj popraviti. Iz naših materialov bi težko napra¬
vili kaj podobnega, pa bomo pustili rezervoarje kar take.
Za stolpe bomo vzeli škatle od cigar. Tudi stolpi so
opremljeni s stopnicami in »balkoni«. Tu si bomo poma¬
gali tako, da bomo za balkone izrezali obročke iz tanjše
lepenke in jih prilepili po dva na vsak stolp, kot je raz¬
vidno s slike 4. Namesto lestev bomo prilepili dve nav¬
pični tanjši žici. Seveda bomo šele sedaj vse pobrizgali

TIM 3 • 113  • 86/87

Silka 6. Tako naj bi potekale cevne povezave med
posameznimi sestavnimi deli rafinerije. Za »cevi«
smo uporabili aluminijasto žico, ki se lahko reže In
krivi

z aluminijasto bronso. Za peči bomo uporabili škatlice
od filma, ki imajo premer kakih 15 milimetrov. Ležeče
rezervoarje za rafinerijske proizvode bomo naredili iz
lesene palice premera 8 milimetrov. Odžagali bomo štiri
40 milimetrov dolge kose in jih na obeh koncih zaoblili,
najprej z rašpljo, nato pa še z brusilnim papirjem. Ti re¬
zervoarji bodo nato prilepljeni na ogrodje, ki ga bomo
ukrivili iz 3 mm aluminijaste žice, kot je razvidno iz
slike5. Ko bodo prilepljeni, jih bomo pobrizgali z bronso.
Za dimnike bomo vzeli plastično ohišje pisala, ki ima
premer okoli 6 milimetrov. Z žagico bomo odžagali oba
konca, tako da bo dolžina kakih 12 centimetrov. Tudi
dimnike bomo pobarvali z bronso.

Manjka nam še hišica. Napravili jo bomo iz kartona na
način, kot smo opisali v prejšnji številki. Tloris hišice naj
bo 5x6 centimetrov, višina zadnje stene 3,5 in prve
stene 4,5 centimetra.Streha bo torej enokapnica, ki
visi nazaj. Okna naj bodo visoka 2,5 centimetra, ne po¬
zabimo vrat. Stene lahko pred lepljenjem pobarvamo s
tempero opekasto rdeče. Z mehkim svinčnikom nari¬
šimo vzporedne črte in menjajoče se pokončne, da bo
videti, kot da je hišica iz neometane opeke. Streho pre¬
pleskamo z bronso, ker je iz pocinkane pločevine.

Na rezervoarje, peči in stolpe z LETRASET črkami na¬
pišimo oznake, kot A1, A2, B1... in podobno. Sedaj je
treba vse prilepiti na podlago. Ker so škatle brez pokro¬
vov, bodo prilepljene na podlago le z robovi, zato je po¬
trebno močno lepilo. Vzeli bomo že omenjeno dvokom-
ponentno lepilo in ga malo bolj na debelo namazali na
robove, ki jih bomo nato pritisnili na podlogo. Lepilo se
bo nekoliko razlezlo in čvrsto povezalo predmet s ploš¬
čo. Pazimo, da bodo vsi sestvni deli obrnjeni tako, da
bodo vse oznake (črke in številke) na eni strani.
Naslednji dan pridejo na vrsto cevne povezave. Nače¬
loma potekajo cevi od rezervoarjev na peči, od tam na
stolpe in nato do ležečih rezervoarjev. Od glavnih rezer¬
voarjev do peči bomo vzeli 3 mm žico, naprej pa 2-mili-

Sllka 5. Iz aluminijaste žice smo ukrivili podstavek
In nanj prilepili ležeče rezervoarje

TIM 3 • 114  • 86/87

metrsko. Povezave naj bi potekale nekako tako, kot je
prikazano na sliki št. 6. Če pa se komu zdi pretežko na¬
rediti vse krivine, lahko zavije malo po svoje. Najprej
zmerimo razdalje med dvema deloma, ki ju bo povezo¬
vala cev in nato odrežemo približno tako dolg kos žice,
ki ga nato ukrivimo, kot zahteva povezava. Ko je cev
»ukrojena«, jo pomerimo in po potrebi še malo odščip-
nemo ali prekrivimo. Sedaj z dvokomponentnim lepilom
dobro namažemo oba konca žice, nekaj časa počaka¬
mo, da se lepilo že prične trditi, nakar pritisnemo žico ob
oba dela. Potrebno bo malo potrpljenja, ker bo treba
kakih 5 minut mirno držati žico v pravilnem položaju, da
se lepilo strdi. Včasih si lahko pomagamo s samolepil¬
nim trakom, ki začasno fiksira žico, ali s kakšno kljukico
za perilo. Ko se bo lepilo popolnoma strdilo, najbolje, da
počakamo do naslednjega dne. vzamemo tenak čopič
in strjeno lepilo prepleskamo z bronso.

Ob rafinerijskem kompleksu, na straneh, kjer ni tira,
lahko postavimo tudi ograjo. Na vsake 3 centimetre za¬
bijemo 2 centimetra dolg žebljiček tako globoko, da bo
kakih 15 milimetrov zunaj plošče. Na te žebljičke nave¬
žemo tenko bakreno žico (ki jo odvijemo z električnega
pletenega kabla), kot je razvidno s slike 7. Vodimo jo od
vrha enega žeblja na spodnji del drugega in zopet na vrh
tretjega, potem pa še v obratni smeri, tako da se žica
med dvema žebljičkoma križa. To delo je sicer malo
zamudno, vendar je lepo na pogled. Sedaj rafinerijo po¬
stavimo na predvideno mesto na maketi, na tir pripe¬
ljemo cisterne, pred hišico postavimo avtomobilčke in
videti bo kot prava tovarna. Na sliki 8 je rafinerija z moje

makete, ki je narejena iz opisanih materialov. Cevne
povezave so pač speljane poljubno. Za primerjavo je na
sliki 9 rafinerija iz kupljenih delov. Prav gotovo je ta
lepša, vendar če pomislimo, da bi morali zanjo odšteti
vsaj štiri stare milijone, zraven pa še ne bi imeli takega
veselja pri izdelavi, smo lahko z našo doma narejeno ra¬
finerijo kar zadovoljni in ponosni na svojo lastno delo.

Slika 8. Rafinerija je sestavljena In jo lahko posta¬
vimo na maketo. Ta na sliki je nekoliko drugačna od
te, ki jo opisujemo v članku, sicer so pa uporabljeni
Isti predmeti

Slika 9. Tako pa Izgleda rafinerija, ki je sestavljena Iz
sestavnih delov, kupljenih v tujini

Slika 10. Detajl z modela rafinerije na sliki 8. Tu vidi¬
te, kako se z lepilom pritrdijo cevi. Trojni cevovod je
speljan od večjih rezervoarjev k manjšim po pod¬
stavkih

TIM 3 • 115  • 86/87

DROBNJA

RIJE

Kaj je
skrito v
kocki?

To je stara severnoruska uganka.
V kocko, ki je sestavljena iz šestih
deščic, so v starih časih skrili
kakšno dragoceno reč.

Oglejte si sliko. Skrivnost kocke je
v sestavnem delu številka tri, ki
služi kot zapah. Če hočete odpreti
skrivališče, morate potisniti ta ele¬
ment navzgor, nato pa ga poriniti
proti notranjosti kocke.

Za izdelavo potrebujete šest deš¬
čic dimenzije 65 x 40 x 6 mm. Se¬
veda je takšna velikost neobvezna
— če takšnih deščici nimate ali če
želite izdelati kocko drugačne veli¬
kosti, si sami določite druge mere.
Velikost skrivnostne kocke določa
širina deščic. Če je ta širina enaka
Bmm, potem je dolžina utora pri
grobo obdelani deščici A = B +
3 mm. Druga razmerja naj ostanejo
takšna, kot so na sliki.

Izdelovanje naše skrivnostne
kocke je zelo resno delo. Vsako
podrobnost morate narediti nadvse
vestno in natančno. Les deščic
mora biti obvezno suh. Ko izdelate
posamezne deščice, jih skrbno
obdelajte s smirkovim papirjem.
Sestavni del številka 3 napravite
nazadnje. Preden v deščici nare¬
dite utor, morate sestaviti vseh pet
drugih delov. Navodilo za to, kako
jih morate sestaviti, vidite na slikah
1 in 2. Nato izmerite špranjo med
sestavnima deloma 1 in 2, kamor
boste potisnili deščico 3. Ko jo iz¬
gotovite, jo potisnite na svoje
mesto. Oglejte si sliko 3. Po¬
membno je naslednje — deščico tri

morate izdelati tako, da se boste
morali nekoliko potruditi, ko jo
boste potiskali na svoje mesto
Deščica se nato sama zaskoči za
sestavni del številka 2 in vaša
uganka je pripravljena za razvoz¬
lavanje. Na sliki je prikazano tudi
to, kakšna je videti kocka, kadar je
sestavljena.

TIM 3 • 116* 86/87

ZA KANČEK
KEMIJE

Bojan Rambaher

Poskusi z malto in
cementom

Kot vemo, je malta zmes peska,
vode in gašenega apna, velja pa za
enega izmed najuporabnejših in
najpomembnejših veziv v gradbe¬
ništvu. Uporabljamo jo pretežno pri
gradnji iz zidakov in podobno. Na
večjih gradbiščih imajo zidarji dan¬
danes vsakovrstne sestavine, iz
katerih mešajo malto. Te sestavine
so pripravljene že vnaprej. Včasih
so si morali na primer gašeno apno
pripraviti sami, in to tako, da so ga¬
sili žgano (negašeno) apno z vodo.
Ne da bi se tega zavedali, so bili
priče kemične reakcije, ki teče po
naslednji formuli:

CaO + H 2 O -► Ca(OH )2

Žgano apno, kemični oksid apna
CaO, gasimo z vodo H 2 O, in pri
tem nastane gašeno apno oziroma
hidroksid apna Ca(OH) 2 . Če bi se
hoteli sami prepričati, kako poteka
ta kemična reakcija, bi morali biti
izredno pazljivi, ker je gašeno apno
jedko! Kemična reakcija pri gaše¬
nju je zelo burna, apno v vodi br¬
bota in večkrat tudi poškropi okoli¬
co, tako da morate prav tako paziti,
da vam ne brizgne v oči. Zato vam
tudi priporočamo, da te poskuse
delate pod nadzorom izkušenega
vodje ali pri pouku pod vodstvom
odrasle osebe.

Če nekaj majhnih koščkov žga¬
nega apna (ne večjih od lešnika)
vržete v stekleno ali drugo pri¬
merno posodo in nanje postopoma
pazljivo dolivate majhne količine
vode in pri tem mešate, bo iz tega
nastala gosta kaša. Če dodate še
več vode, bo iz te kaše nastalo ap¬

neno mleko, ki ga uporabljamo pri
beljenju sten. No, če apneno mleko
še bolj razredčite, dobite tako ime¬
novano apneno vodo, ki jo včasih
uporabljamo v laboratoriju kot ke¬
mični reagent.

Malta se sčasoma strdi, kar do do¬
ločene mere povzroči reakcijo kal¬
cijevega hidroksida Ca(OH) 2 , torej
gašenega apna, z ogljikovim diok¬
sidom CO 2 , ki se nahaja v zraku.
Pride do kemične reakcije, ki jo
lahko v obliki formule napišemo
tako:

Ca(OH )2  + CO 2  -> CaC03 + H 2 O

Po reakciji nastane trdi apnenec, v
vodi netopno ogljikovo apno, kalci¬
jev karbonat CaC03. O nastanku
apnenca se lahko prepričate tudi
sami pri poskusu z apneno vodo, ki
poteka po naslednjem postopku:
vzamite daljšo slamico ali stekleno
cevko in pihnite skoznjo v apneno
vodo v epruveti ali posodi, tako da
zabrbota in se speni. Voda se za
trenutek skali, ker v njej zaradi iz-
dihnjenega ogljikovega dioksida, ki
pride iz pljuč, nastane filna usedli¬
na, kalcijev karbonat.

O prisotnosti kalcijevega karbo¬
nata v malti se pri krožku lahko
prepričate z naslednjim poskusom.
Na odlomljen košček posušene
malte kapnite razredčeno klorovo¬
dikovo (solno) kislino HCI. Bodite
nadvse pazljivi, ker je jedka! Malta
začne šumeti, ker se začne razvi¬
jati ogljikov dioksid po naslednji
reakciji:

CaCČ3 + 2HCI ->■ CaCl 2  + H 2 O +
CO 2 .

V gradbeništvu običajno uporab¬
ljajo ne samo apno, ampak tudi
cement (portlandski cement), ki je
najvažnejša sestavina pri pripravi
betona, betonskih premazov in po¬
dobno. Beton se strjuje hitreje kot
apnena malta. Kemične reakcije, ki
potekajo pri tem, so mnogo bolj za¬
pletene, tako da o njih sedaj ne
bomo govorili. Poskušajte se pre¬
pričata le o trdnosti cementa. Za ta
poskus si v dveh posodah pripra¬
vite nekoliko cementne mešanice.

V eni posodi z mrzlo vodo, v drugi
pa z vodo, ki naj ima okoli 50 °C.
Obe mešanici napravite iz enake
mešanice vode in cementa, na
primer iz 100 g cementa in 25 ml
vode, pri tem pa z uro merite čas od
trenutka, ko ste v cement prilili
vodo. Iz obeh mešanic napravite
po en »kolač« in čez nekaj minut v
oba kolača zapičite nož. Če se za¬
reza hitro zalije in postopoma izgi¬
ne, se cement še ni začel strjevati.
Po eni ali dveh urah se začne nato
cement močneje strjevati in zareze
v cementnih kolačkih v tem ob¬
dobju praviloma ostanejo nezalite.
Ko pa se nam po pol dneva, ozi¬
roma po šestih, osmih urah ne po¬
sreči več zarezati v cement, se
glavno obdobje strjevanja cementa
že končuje. S poskusom se prepri¬
čamo, da se cement, pomešan s
toplo vodo strjuje hitreje od cemen¬
ta, ki je pomešan z mrzlo vodo.
Vaša dolžnost pa je, da ugotovite,
koliko krajši je ta čas.

TIM 3 • 117  • 86/87

NA

KRATKO

Bojan Rambaher

Kako
spraviti
ladjo prek
hriba?

V članku bi vas radi seznanili s po¬
membnim tehničnim problemom in
njegovimi možnimi rešitvami. Pro¬
met po vodi je namreč v marsičem
cenejši od prevoza po cesti ali že¬
leznici. Reke, kopenski kanali in
prelivi se lahko ponašajo že skoraj
z gostoto prometa na avto cestah.
Tudi če zanemarimo nedokončani
kanal Ren—Munchen—Dunaj in
Dunaj—Laba—Odra, je srednja
Evropa prepletena z mrežo kana¬
lov, ki se kajpada neekonomično
zvijajo, da bi se izognili dokaj po¬
gosto posejanim pogorjem na svoji
poti. Vendar so morali tam, kjer
ovinek okoli gričevja ali pogorja ni
bil možen, kljub vsemu zgraditi
plovne komore. To je najgospo-
darnejša različica s stranskimi
vodnjaki, vendar pri njej prihaja do
občutnih časovnih izgub. Na me¬
stih, kjer plovne komore ustvarjajo
neizogibne vodne »stopnice«, iz¬
gubljajo ladje s čakanjem pred vrati
komore dragocen čas. To je že
pred sto leti privedlo do načrtov za
dvigala za ladje. Zamisel, da bi
čolne in celo morske ladje lahko
prevažali po mnogotirni železnici,
kot prikazuje slika utopičnega na¬
črta inženirja Eadsa iz leta 1897, ni
uresničljiva, predvsem zaradi
omejene trdnosti ladijskega trupa.

Ladje lahko prevažamo samo v nji¬
hovi »naravni sredini« —v vodi. (O
izjemah bomo spregovorili kdaj
drugič.) Vsako do sedaj naprav¬
ljeno dvigalo ladjo torej le spusti v
zaporno vodno korito. Ko se zapro
vodotesna vrata zapornega korita,
lahko nastali bazen z vodo in ladjo
dvignemo. Da bi zmanjšali velikan¬
ski upor, ki je potreben za preme¬
stitev bremena (okoli pet tisoč ton),
uporabljamo preprost fizikalni trik,
katerega princip vam bomo posku¬
šali opisati.

Dvigala s plovci: ta dvigala spa¬
dajo k najstarejšim tipom in so izra¬
zito nemška posebnost. Eno izmed
njih, ki stoji nedaleč od Magde¬
burga pri jezeru Rothensee (A), je
še vedno uporabno in dviguje ladje
devetnajst metrov visoko. Maso
čolna in korita z vodo izravna par
votlih plovcev (a), ki se premikajo v
skoraj petdeset metrov globokih
vodnjakih.

Gibljivi del dvigala je hidravlično
uravnotežen, tako da je za dviga¬
nje potrebna dokaj majhna moč (v
bistvu nadomeščamo samo izgube
zaradi trenja in podobno). Dva
elektromotorja z močjo 44 kW po¬
ganjata orjaške matice, katerih le¬
žišča so pritrjena k premikajočemu
se koritu. Navpično gibanje korita
omogočajo štiri mogočna vretena,
tako da pot do jezera Rothensee
traja le tri minute. Pomislili so tudi
na natančno vodoravno lego korita
in ga v ta namen opremili s poseb¬
nim sistemom vreten. Če bi se ko¬
rito kakorkoli nagnilo, bi pri orjaški
teži vode to lahko imelo katastro¬
falne posledice. Dvigalo ima zaple¬
ten sistem tesnil. Pred vdorom
vode morata biti dobro zatesnjeni
tako pregradi, ki zapirata zgornji in
spodnji kanal, kakor tudi oba konca
korita. Ko se po dvigu na zgornji
položaj korito zaustavi, se vrinejo
med korito in kanal še posebna do¬
datna tesnila. V nasprotnem pri¬
meru bi namreč zaradi neizogib¬
nega presledka med koritom in ka¬
nalom voda padala skozi špranjo in
dvigalo bi bilo podobno Niagarskim
slapovom.

Na manjših kanalih, za ladje z no¬
silnostjo do petsto ton, ponekod v
Evropi in Kanadi uporabljajo tako
imenovana batna dvigala. Princip
delovanja batnih dvigal spominja
na delovanje hidravlične stiskalni¬
ce. Pri enakem premeru dolgih
podpornih batov (p) sta obe koriti
natančno uravnoteženi in tudi tukaj
je potrebno le malo sile, da spra¬

vimo sistem v gibanje. Če ste pre¬
pričani, da je korito, v katerem se
nahaja ladja, težje od korita, ki je
napolnjeno samo z vodo, si zaslu¬
žite iz fizike nezadostno. Po Arhi¬
medovem zakonu ladja po vplutju v
korito izrine natančno toliko vode,
kolikršna je njena masa, tako da
prikazan sistem ostane v ravnotež¬
ju.

Za hitro dvigovanje ladij danes naj¬
večkrat gradijo dvigala s protl-
utežml. Korito je s sistemom jekle¬
nih vrvi obešeno prek škripčevja, ki
je nameščeno na vrhu jeklene ali
železobetonske konstrukcije. Na
koncih jeklenih vrvi so obešene
mogočne protiuteži (z). To je prin¬
cip delovanja. V resnici je sama
oprema dvigal mnogo bolj zaplete¬
na. Vrvi so mogočni jekleni preple¬
ti, na katere je korito na raznih me¬
stih obešeno s pomočjo velikih vi¬
jakov z mehanizmom, ki omogoča
ohranitev vodoravne lege korita, če
se izjemoma poruši njegova stabil¬
nost. Jeklene vrvi so tako močne in
težke, da bi se že zaradi njihove
spreminjajoče se dolžine uravno¬
vešenost sistema porušila. Zaradi
tega so spodaj k protiutežem pritr¬
jene težke členaste verige (v). Če
se protiutež spusti proti betonski
podlagi, se zvišuje teža jeklenih
vrvi na drugi strani, vendar se
hkrati zmanjšuje tudi teža verige, ki
se pod protiutežjo polega na tla.
Okoli sto kilometrov od Berlina, na
eni izmed najstarejših evropskih
ladijskih poti Odra—Havel—Laba,
prav sredi občine Niederfinovv (B),
že več kot pol stoletja zanesljivo
deluje vodno dvigalo opisanega
tipa s 85 metrom dolgim, 12 metrov
širokim in 2,5 metra globokim kori¬
tom. Ko ladja zapluje iz Odre v ko¬
rito in se zapro vrata korita in kana¬
la, štirje elektromotorji, katerih
zobniki ležejo v nazobčane trame
podpornikov orjaške jeklene kon¬
strukcije, spravijo korito z ladjo v
borih petih minutah šestintrideset
metrov visoko nad ravnino spod¬
njega odseka. Avtomatično zates-
nitev korita in odpiranje vrat ka¬
nala in korita vse dni opazuje tudi
na tisoče turistov, za katere so na
vrhu dvigala, podobno kot pri je¬
zeru Rothensee, zgradili razgledni
hodnik.

Ladjo bi načeloma do gornjega ko¬
rita lahko vlekli tudi z vitlom ali elek¬
trično lokomotivo, ki bi se premi¬
kala po bregu kanala. Leta 1969 so
na stranskem kanalu v Liineburgu
spustili v promet mnogo moder-

TIM 3 • 118 • 86/87

batno dvigalo

dvigalo s plovci

vrvno
dvigalo
s proti
utežmi

korito z vodnim klinom

poševno tirno dvigalo

91» t

TIM 3 • 119  • 86/87

nejše dvigalo takšnega tipa z
dvema neodvisnima in premikajo¬
čima se koritoma za čolne, grajene
po evropskih normativih, z nosil¬
nostjo do 1350 ton. Z energijo, ki je
enaka storilnosti avtobusnega mo¬
torja, v treh minutah dvignejo ladjo
v višino šestintrideset metrov. Na¬
prava je nadomestila osemnajst
plovnih komor, ki so leta in leta za¬
drževale hiter promet po kanalu.
Poševna ladijska dvigala so do
pred kratkim gradili kot tako ime¬
novane ladijske železnice. Ladja
na spodnjem odseku zapluje v ko¬
rito, to pa se v vzdolžnem ali preč¬
nem položaju na železniškem pod¬
vozju s kolesi z visoko nosilnostjo
premika po položni progi. Pred
kratkim zgrajeno poševno ladijsko
dvigalo v mestu Arzviller v Franciji
(D) ima le eno korito s protiutežmi.

Z ladjo v njem premaguje višino šti-
riinštirideset metrov, pri tem pa mu
za pogon zadostujeta dva elektro¬
motorja po 90 kW! Še večja »ladij¬
ska železnica« se nahaja pri mestu
Ronqieres v Belgiji, kjer so zgradili
dve vzdolžni koriti, ki se premikata
po 236 kolesih. Višinsko razliko
gladin, ki znaša sedemdeset me¬
trov, korito po nagnjeni ravnini dol¬
žine 1430 metrov premaga v pet¬
najstih minutah.

Rekordno veliko poševno ladijsko
dvigalo so pred kratkim dokončali
ob robu krasnojarskega jezu na
Jeniseju. Korito z nosilnostjo 1500
ton na 156 kolesih premaguje vi¬
šinsko razliko sto štiriindvajset me¬
trov. Poganja ga hidromotor z na¬
zobčanimi kolesi, ki se prilegajo
zobcem v tirnicah. V ravnini krone
jezu je več tečajev, kjer enostran¬
sko zaporno korito nasede, se z
ladjo vred zavrti in spusti na gla¬
dino Jeniseja. Pri tej operaciji pre¬
potuje ladja na kolesih 1500 me¬
trov.

Na kanalu Du Midi pri mestecu
Montech so dali Francozi v promet
neobičajni tip poševnega koritnega
dvigala z vodnim klinom (C). Ob
robovih 440 metrov dolgega trape¬
zastega korita se premikata dve
električni lokomotivi na pnevmati¬
kah. Ščit s tesnilom, s katerim sta
lokomotivi vzajemno povezani,
rine pred seboj vodni klin, v njem
pa potiskata naprej ladje z nosil¬
nostjo do tristo ton. Pet minut
zatem, ko spodaj ladja pod dvig¬
njenim ščitom zapluje v korito, je
plovilo že pol kilometra daleč in pri
tem premaga višinsko razliko dvaj-'
setih metrov.

TIMOVI

OGLASI

PRODAM tire po HO sistemu (9
ravnih, 2 kretnici, 15 krivih po
21 cm in 7 krivih po 27 cm) in po¬
stajo. P rodam še šest krivih tirov
po N sistemu in različen elek¬
tronski material: upore, diode,
tranzistorje, kondenzatorje itd.
David Bembič
Dolinska 22e
66000 Koper

PRODAM DV napravo Graupner
T 1014, 2 servo mehanizma in
ostali modelarski material. Po¬
drobnejše Informacije na tel.
(061) 226-241, vsak dan popold¬
ne.

Miha Kušar
Dolenjska cesta 110
61000 Ljubljana

PRODAM komplet za izdelavo
ladje BOUNTY, cena 10.000 din,
ter nekaj hiš in materiala za ma¬
keto po HO sistemu.

Tomaž Jamšek
Vanganelska 43 c
66000 Koper

KUPIM 4—6-kanalno DV na¬
pravo (kompletno). PRODAM pa
MAX O.S. DV 20 (eksplozivni
motorček), dele za HO železnico
In avtocesto.

Peter Ramšak
Bevče 30 a
63320 Titovo Velenje
tel. (063) 854-107

NUJNO kupim horizontalni
Izhodni transformator (anodnl
transformator) za televizor Snl-
Ijalls 402 DE sovjetske izdelave.
Aleksander Irlčanln
Prisoje 8
66000 Koper

PRODAM maketo male železnice
po N sistemu in originalno ka¬

seto z 10 programi za ZX Spec-
trum.

Matej Majnik
Luznarjeva 20
64000 Kranj
tel. (064) 21-200

KUPIM CB postajo, po možnosti
z anteno.

Tone Levlčnlk
Podgorica, Soteska pot 90
61231 Črnuče

KUPIM balso (1,2, 5, 3 mm, koli¬
čina po dogovoru), papir za pre¬
krivanje kril, potrebujem tudi
načrte daljinsko vodenih jadral¬
nih modelov.

Boštjan Jerončič
Grlvška pot 26
56270 Ajdovščina
tel. (065) 61-460

PRODAM 4-kanalno mešalno
mizo stroboskop (v ohišju), kal¬
kulator SHARP EL-530, Pony
ekspres, adapter Philips, potap¬
ljaško svetilko In fotoaparat Be-
rette.

Dušan Novak
Gor. Zamence 3 a
68000 Novo mesto

PRODAM nov japonski motor¬
ček na notranje Izgorevanje OS
MAX SRS 40 RC 6,5 cm, rabljeni
motorček SUPER TIGRE G 21
5ccm in motorček MWS
2,5 CCM z RC vpllnjačem In iz¬
pušno cevjo.

Janez Melanšek
Šalek 23

63320 Titovo Velenje
tel. (063) 858-266

PRODAM RC napravo Graupner
JR 3014 (14 kanalov, vgrajen
mešalnik In dual rate), s 4
servo-motorjl, 2 motorja na ža-
rllno svečko Cox Baby bee
(0,8 ccm) In OS Max (5ccm),
akumulatorja Varta 1,2 Ah, 8,4 V
In 6 V, Varta baterijo za štart mo¬
torjev na žarllno svečko 5,4 Ah.
Elektromotor JUMBO 9V, dve
desni In eno levo eliso za 5 ccm
motorje, model letala Robbe
Lord, gorivo Titan G 12 in nekaj
modelarskega materiala (balsa,
bovdni, folija...). Prodam pa tudi
2 seta Rotring peres (Rapidograf
In 2000).

Andrej Mertelj
Langusova 32
64240 Radovljica
tel. (064) 74-872

TIM 3 • 120  • 86/87

ZANKE
IN UGANKE

Pavle

Gregorc

ENAKOZVOČNICE

Zlogovni

magični

lik

V posamezno polje vpišite po en
zlog besede, ki jo zahteva opis
pod posamezno številko.
Vodoravno In navpično:

1 težavna telesna vaja, ki zahteva
veliko spretnosti, pa tudi drznosti,

2 del optike, nauk o barvah, 3 po¬
tapljaška priprava za večje morske
globine, 4 rjava krava z belimi li¬
sami, 5 pogovorna pritrdilnica.

največje industrijsko središče v Bosni, ima pre¬
mogovnik, topilnico železa, jeklarno in koksarno,
8. priimek atentatorja na avstrijskega prestolona¬
slednika Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 (Gavri-
lo) — načelo, osnovno vodilo.

Črke na poljih s krogci dajo naziv za trd, visok
moški klobuk za svečane priložnosti, ki je
homonim za geometrijsko telo valj.

Enakozvočnica ali s tujko homonim je beseda,
ki se enako glasi, ima pa dva ali več pomenov.
Primer: MATICA je 1. »kraljica« čebel v panju
in 2. sestavni del vijaka. Za objavljeno uganko
so zbrane enakozvočnice, ki imajo en pomen
v tehniki ali znanosti.

1. prebivalec države v zahodni Evropi z glavnim
mestom Pariz — ključza vijake in matice, pri kate¬
rem se da ena čeljust premikati vzporedno k
drugi, 2. časovno razdobje rok — strokovni znan¬
stveni izraz, 3. divji kozel, ki živi visoko v skalah —
v fiziki količina, ki je določena z eno samo šte¬
vilčno vrednostjo, ne pa tudi s smerjo (nasprotje
vektorja), 4. povzročitelj nesreče — zakrivljen
nož, 5. priimek dveh sodobnih slovenskih sklada¬
teljev in klavirskih pedagogov, bratov (Janko in
Anton) — ekvator, 6. prvi pesnik (Valentin) —
električni prevodnik, 7. del očesa v sredini šareni-
ce, ki se glede na jakost svetlobe zoži ali razširi —

Rešitve ugank

Križanka. Vodoravno: smet, glas,
trma, rast, —e, okras, —r, kk, Tim,
Se, lik, —ž, kih, otor, tona, aceton,
kadmij, oval, ocet, sir, —v, ata, md,
nit, ik, —, kisik, —-t, nerv, Sivi, avto,
krak.

Posetnica: Josef Ressel.

GESLO NAGRADNE KRIŽANKE JE: VARČUJ,MO Z
ENERGIJO

Knjižno nagrado, znanstvenofantastični roman
Kurta Vonneguta Sirene s Titana prejmejo:

Jernej Gubaš
Gračišče 6

66272 Slovensko Gračišče
Albin Barbič
Dolenjske toplice 53 a
68350 Dolenjske toplice
Andrej Glavaš
Šerkova 3
61000 Ljubljana

NAGRADNA

SLIKOVNA

KRIŽANKA

Iskra

NADREZKAR

• dvojna izolacija *

• močan motor

• zelo ugodno razmerje med močjo in maso ter veliko število vrtljajev
z velikim vrtilnim momentom omogoča vse načine rezkanja

• gredi so natančno uležajene s krogličnimi ležaji, kar zagotavlja dolgo
življenjsko dobo

• ergonomsko oblikovana ročaja za lahko in zanesljivo vodenje stroja
po obdelovancu

• ohišje nadrezkarja je izdelano iz nelomljive in izolacijske plastične
mase

• čvrsto podnožje ima veliko odprtino, ki omogoča dobro preglednost

• enostavna nastavitev globine rezkanja

• predhodna nastavitev treh različnih globin rezkanja

• snovni pribor: stransko vodilo, šestilo, stročnica 08mm, kopirna
puša 02Omm in ključa 14 ter 17

model

moč

število vrtljajev
globina rezkanja

NR 808A
850 W
2400/min
0—50 mm

premer vpenjalnega trna 8 mm
masa 2,7 kg

—


<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="k3KjOCv1Jm78lo6v1UQuHRdsUh1J4KRo5WQqlOm6FZEO5C81MheOy2c4esYxSrV/S0cPHhPQfcgYZ/X9tmYhgkwOD2HnooCkGE5enYX8Aol9fURs/dZyTsjWAChhrOL99j+l4oOORwLLa9lSdlX2pA==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="9jTE8TeVTJZnhaTf4WQtrtMATBWPzND/caxJAKM67i0Meg5JJId1scxLSm7h3tmmPZT/Gnw+Nq+1u+XQkCoqE5ICgKAEAbjUBJtS38GCJCj7SGTU+/W4XsbwMSuESuKZz01U3o5xLi8cnpwBadhyV0tVybitzDghefewZMJmmpkHRaAB7eRm5BJwB1cEGe1KhGX76lhoKGo8hghtI5KKJMd0/H3Yvl3LRXOMW+skIz80PeSg56NtcnRqlrSQta8jXgnaWnlccVX2JkL6HolXQZPy8holDrepE+7gBZJCzKinULha7XVUQ0VdFfEgzgJHFHm0+ge7tzy4bTDIeCIPqmj/j75C32Nfvb954gTfCfl/y5bP4Jv/ZLkhS8hFw6RlkUN33GiY53nZFpsvQF+Z9f45Nl8xZiB2gYa97j09PuPlDTN3SrWFHoqyUqEnosaAa76r2gr8t/v6djhcgamjnx5HhnRONgUe+rLytqlXyC2MqilvLvLLbLyQTio0nTRgoOoW4qb+JkmRtN+ssnJtI8S8gYJCln3ky7k2XghKbteYsy8uFbum7tcOzmpxv/t/0020N9Ug3+wP7AVyDpzDinJDpluqK0tJXMMAjxtBTlt3gEU1C4uPkaZeSWtBJL7im435VlHwJaA5wbqE0LsMEIqqB+ZgZ8EtCtHOHgr2kQFsf9kLd1XT7qDmw/vfhdVPhQJ7Pl22IVubjvlIUFGrLQ/ZqCpdOVq9OvsTzdXLZZG71w1k2oJssRgNKfMWv/Xgf4FPTX8+M8tcukOOQGaRDSOpWD49YiEy1aPxY+Yt0fQMRpjJoh+hVNQPwEdv/4jKkDTAVvT5R/4xBsZ1ELWNZmyj8jwekQD4UJBhgA8PmfsgVDlKM9Pt4FyYTgEc7bXMUH8xPQcH++BRKYVa90vrlrIcZpWn6u6yFVIODB1lob361EQbHFGPhYZd4O0Ca2mvDM6kEVL1cXDObnr8ORw2iqZJ+ne53PbsTki9ssRyZ9HQOKAqgFwD/xRx6TVz6aTkF5P/Eu3QpDnkumsn3/KZHqvOx18F73wAGfnoh0c2qJkdMVAnzX7H23Nu2+HyzpvDWWLghqWfOWZ4tM/vL4B0pVsKofbcaRNflvSvn25byGRin1cpHhi6dAK3E/84Q2FBAnbc6e6aVOo1hclJJ5Xm01oRXzaKvcc0vIEGqBpZ3hsdfkNWsS5plUmNQjkFm5kzjtpsTqOB7IplFm9yRDNxzqkw71hNMmKTABMAcSh9hEk=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>