35.V -S-
■y y -r, JV'-
1 Zahtevajmo čimprejšnjo ustanovitev dežele Furlanija-iulijska krajina
Narodna i Studijska; Knjižnica via Ge p j) TRIESTE
ELO
GLASILO AVTONOMNE TR2ASKE FEDERACIJE K RI.
Obnovljena izdaja - Leto XIII. - štev. 9 (561)
TRST - 14. JULIJA 1961
Posamezna številka 30 lir
m
Po letill sabotaže s strani vluile in Krščanske demokracije — pod vplivom desnice — so regio-|nalistične sile dosegle, da so v poslanski zbornici začeli razpravljali o vprašanju dežele Furlanija -Julijska krajina s posebnim statutom.
Toda sumu intenzivnejša in enotna borba vseh regionalističnih sil bo usitela preprečiti na-dal jn je i,zavlačevanje dejanske ustanovitve naše dežele. '
Zato so Pokrajinske zveze demokratičnih občin iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona sklenile, da bo
od 16. do 23. julija TEDEN PROTESTOV ZA DEŽELO Vabimo vse iskrene regionaliste, delavce in njihove organizacije, občine in pokrajine iz Furlanije in Julijske krajine, naj se udeležijo te masovne protestne akcije.
Pokrajinske zveze demokratičnih občin pozdravljajo sklep Delavske zbornice iz Pordenona, ki je napovedala protestno stavko zaradi zavlačevanja ustanovitve dežele ter vse druge pobude, ki jih imajo v načrtu štiri Delavske zbornice -CGIL in kmečke organizacije Furlanije in Julijske krajine, za pospešitev ustanovitve dežele.
V tej borbi so z nami regionalistične sile iz vse Italije. To so potrdile na sestanku Vsedržavnega sveta regionalističnega gibanja, ki je bil v 1 Florenci in na lil. vsedržavnem kongresu Zveze ■demokratičnih občin in pokrajin, ki je bil v Turinu. na katerih so bile soglasno sprejete resolucije, ki v celoti podpirajo naše akcije.
Povečajmo borbo za ustanovitev dežele že v letu l()()l. Tako bomo dali odločilen doprinos borbi za ustanovitev dežel, ki se vodi po vsej Italiji in postavili osnovo za gospodarski razvoj, avtonomijo krajevnih ustanov in zaščito pravic narodnih manjšin.
Pokrajinske zveze demokratičnih občin iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona
Naš odgovor ..Primorskemu dnevniku" in »Slovenski kulturno-gospodarski zvezi"
Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je objavila v Primorskem dnevniku svojo izjavo v zvezi z resolucijo vodstva Komunistične partije Italije o pravicah slovenske manjšine v Italiji. Ta izjava je bila objavljena z veliko zakasnitvijo. Zakaj to? Ali morda iz ljubezni do polemike?
Resolucija naše partije je kot važen politični činitelj zbudila veliko zanimanje med Slovenci in v vsem javnem mnenju. To tudi Slo-, venska kulturno-gospodarska zveza izrecno priznava in potrjuje v svoji izjavi, vendar pa istočasno skuša špekulirati, kot ob raznih drugih prilikah, z omenjeno're-
solucijo. Istočasno pa Slovenska kulturnogospodarska zveza skuša prikazovati to resolucijo kot dokument, ki paj ,bi bil proti liniji Tržaške federacije KPI in... proti Vi-daliju. Med drugim je v o-menjeni izjaVi rečeno, da bi moral dokument vodstva KPI «posebno v Trstu odpreti novo obdobje politike KPI do slovenske narodne manjšine».
In vendar je bilo že večkrat poudarjeno, da so zadevno resolucijo sestavili tržaški tovariši, člani deželnega komiteja KPI, na izrecno željo vsedržavnega Tajništva KPI. Med temi tovariši je tudi poslanec Vidah, ki je dal važen dopri-
Zakon za slovenske šole odobren tudi v senatu
Pretekli teden je tudi pristojna senatna komisija odobrila zakon za slovenske šole. Sedaj se pričakuje, da bo zakon objavljen v uradnem listu, nakar bo stopil v veljavo.. '
Kot je znano novi zakon predvideva slovenske šole samo na Tržaškem in na Goriškem. Zakonski predlog, ki so ga postavili komunisti, pa je predvideval slovenske šole tudi v Slovenski Benečiji, toda demokristjani in njihovi zavezniki so temu nasprotovali.
Komunisti so se zelo za-
vzemali za odobritev pravičnega zakona za slovenske šole, ki bi v celoti upošteval zahteve Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Dosegli so pomembna izboljšanja, toda z zahtevo, naj se slovenske šole ustanovijo tudi v Benečiji, niso drodrli.
Žalostno pa je dejstvo, da so se z demokristjanskimi diskriminacijskimi stališči, po katerih beneški Slovenci nimajo pravice do šol v materinem jeziku, strinjali celo nekateri slovenski lipar-ski prvaki.
Kongres Zoeze demoničnih občin in pohriiiin lo razpraolial M o slooenshi manjšini
V dneh od 28. do 30. junija P bil v Turinu HI. vsedržavni 'ongres Zveze demokratičnih "•'čin. Kongresa se je udeležilo ^ 1000 delegatov, ki so zusto-Mi okrog 40.000 krajevnih administratorjev.
Ta kongres je bil v resnici Jžcn političen dogodek. Udeležile so se ga tudi številne naj. finejše osebnosti raznih poli-'''"nih struj. Na njem so na ši-l’Ao razpravljali o važnih proemili, ki zadevajo krajevne "brave, avtonomijo itd.
Kongres so pozdravili tudi tu-!'nski župan Peyron. milanski I Pan Cassinis, brzojavna vošči-a Pa sta mu poslala tudi mini-l'fa Polla in Pastore. Še pose-'n poudarek pa je dala konusu udeležba delegacij iz tu-jj*6- Prisotne so bile delegacije i. Sovjetske zveze (v kateri je s tudi stalingrajski župan), iz ""Očije, Velike Britanije, Ju-""Uvije (v kateri so bili žu-iz Ljubljane. Pule in Za-;^ah Češkoslovaške in Nem-" demokratične republike. Kongres je otvoril prof. Pic-
(Poseben dopis za „Delo“)
cardi, ki pripada Radikalni stranki; kot govorniki pa so na. stopili še: senator Lanzetta (P. S.L), dr. Ciangaretti, ki pripada Vsedržavnemu iniciativnemu združenju za deželne ustanove, poslanec Guidi (KPI) in drugi. Tako v govorih omenjenih o-sebnosti kot v diskusiji, v katero so posegli številni delegati in povabljenci, so se postavljali v ospredje problemi ustanovitve dežel, avtonomije krajevnih u-stanov in zavrnitev pristranstva prefektur, v tesni povezavi s problemi gospodarskega razvoja mest, pokrajin in dežel.
Na kongresu je našo deželo zastopala številna delegacija, v kateri so bili župani, pokrajinski in občinski svetovalci raznih polititičnih tendenc. V delegaci, ji so bili tudi župan Pire, podžupan Cibie in občinski odbornik Milič iz Zgonika. V imenu naše delegacije je govoril tov. Mario Lizzerò, ki je obravnaval probleme naše dežele ter raz-
krinkal vladno odgovornost. Še posebej je objasnil temeljne zahteve slovenske manjšine in ožigosal negativno zadržanje, ki ga je predsednik vlade Fanfani pokazal oh priliki, ko so ga obiskali slovenski župani. Končno je tov. Lizzerò prikazal, da mora dežela, za katero se j«- izreklo skoraj vse slovensko prebivalstvo, zajamčiti narodne pra-vice manjšine. Na koncu gvoje-ga izvajanja je tov. Lizzerò predlagal odobritev naslednje resolucije, ki jo je kongres sprejel z aplavzom.
Resolucija
III. vsedržavni kongres Zveze demokratičnih občin, pokrajin in drugih krajevnih ustanov ponavljajoč zahtevo po ustanovitvi dežel s posebnim statutom;
— poudarja nujno potrebo po ustanovitvi V. dežele s
posebnim statutom, ki je predvidena v členu 116 ré-publiške ustave, to je dežele Furlanija-Julijska krajna;
— vabi vse parlamentarce, ki so iskreno naklonjeni re-gionalistični ureditvi in ki sodelujejo v ustavodajni komisiji poslanske zbornice, naj napravijo konec zaviranjem, ki jih postavljajo sovražniki deželnih ustanov ter preidejo k elaboraciji enot-nega zakonskega predloga statuta, o katerem, naj čim-prej razpravljata obe veji parlamenta;
— pripominja, da predstavlja uresničitev dežele Furlanija-Julijska krajina, edine izmed predvidenih dežel s posebnim statutom, ki še ni bila ustanovljena, odločilen korak naprej na poti k realizaciji deželne ureditve v vsej državi ;
— podčrtava dejstvo, da je deželna avtonomija na obmejnih področjih pogoj za
ISadaljvranje na 2. strani
nos pri elaboraciji omenjenega dokumenta.
Zelo je značilno, da je bila izjava Slovenske kulturno-gospodarske zveze sestavljena na predvečer obiska italijanskega ministra za zunanje zadeve v Beogradu in da jo je Primorski dnevnik objavil isti dan, ko je bilo objavljeno zaključno poročilo o italiansko-jugoslovanskih razgovorih. Znano je, da se je ob priliki obiska italijanskega ministra v Beogradu skrajno pretirano poveličevalo odnose med obema državama. «Primorski dnevnik« in Slovenska kulturno-gospodarska zveza nista tedaj govorila o slovenskih manjšinah in nista niti črhnila o tem, da med beograjskimi razgovori ni bila niti omenjena nobena konkretna obveznost glede Slovencev v Italiji.
Malo pred odhodom Se-gnija v Beograd je ministrski predsednik Fanfani zelo slabo, negativno, odgovoril na zahteve, ki so mu jih pre-dočili slovenski župani. To se je zgodilo v Trstu. V Rimu pa minister za notranje zadeve Scclba Ut sploh odgovoril na kritike, ki jih je iznesel poslanec Vidali v poslanski zbornici zaradi nespoštovanja pravic slovenske manjšine. Toda o tem sta molčala i «Primroski dnevnik i Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Tako prvi kot druga nista zahtevala, naj med beograjskimi razgovori vzamejo v poštev problem slovenske manjšine v Italiji. Oba sta molčala o tem. To pa zato, ker je tako, v tistem trenutku, zahtevala politika obeh vlad.
Pač pa sta prišla na dan, prav ob istem času, napad in obrekovalna insinuacija proti komunistom. Izjava Slovenske kulturno - gospodarske zveze trdi, da bi morali komunisti «nujno spremeniti svoje poglede», da bi morali «prenehati z napadi proti Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, kateri naj bi bili naperjeni proti njej, ker predstavlja interese slovenske skupnosti». Izjava, potem ko priznava, da se predstavniki KPI v izvoljenih organih: v parlamentu, v pokrajinskih in občinskih svetih vztrajno zavzemajo za uresničitev ciljev, ki so navedeni v resoluciji», da je bilo s strani KPI, posebno v Trstu, izvršenega premalo, da bi te zahteve prišle do izraza na široki fronti». Nato pa izjava nadaljuje, želeč, z zapleteno in namoč borno insinuacijo, naj komupisti dajo svojim članom in simpatizerjem nalogo, naj dosledno uporabljajo svoj materni jezik v javnih uradih, naj jim priporoče, da vpisujejo svoje otroke v slovenske šole itd., itd., zakaj zahteva, po prepovedi netenja šovinistične mržnje ne more biti učinkovita brez primerne mobi-
lizacije množic». Izhajajoč iz tega bi skoraj izglodalo, kot da naša Partija, to je tista partija, ki je vedno rpobili-zirala in mobilizira tudi danes tako slovenske kot' italijanske množice za mirno sožitje in enakopravnost tukajšnjega prebivalstva, potrebuje tovrstne pridige! '
Izjava Slovenske kulturno-gospodarske zveze nadalje insinuira, da je bila s strani komunistov opuščena vsaka dejavnost kulturnih organizacij in ponavlja neumestno polemiko z nami v zvezi z gospodarskimi, strokovnimi, obrtniškimi, kmečkimi in drugimi organizacijami.
V čem naj bi obstajali naši takoimenovani «napadi» na Slovensko kulturno-gospo-darsko zvqzo? Mi enostavno vztrajamo na stališču, da ta organizacija ne predstavlja slovenske skupnosti, kar trdijo voditelji Slovenske kultu rno-gospodarske zveze. Trdili smo, da je napačno, da je kmečka organizacija, v kateri so včlanjeni ali bi morali biti vanjo včlanjeni slovenski in italijanski kmetje, včlanjena v Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo. Izjavljali smo in to ponavljamo tudi danes, da nasprotujemo obrtniškim organizacijam, ki bi bile čisto slovenske ali čisto italijanske, kot bi bili nasprotni obstoju samo slovenskih ali samo italijanskih delavskih sindikatov, kajti to bi pomenilo razdvajanje, podžiganje nacionalizma in zapretje v ozek krog ter osamitev. In prav to je tisto, kar želijo nacionalisti.
Kar se tiče kulture: mi imamo prosvetna društva kot nekoč, delujemo po naših močeh za razvoj našega kulturnega udejstvovanja, prizadevamo si in si bomo vedno bolj prizadevali, da bi prišlo do še večjega razmaha na tem, tako važnem področju. Nekaj pa mora biti jasno pri tem, namreč, da mi nimamo sredstev. Zato tudi ne moremo tiskati našega dnevnika in niti tednika, zato ne moremo ustvariti našega stalnegd gledališča, ne moremo plačevati pevovodij itd. Toda delujemo vseeno in naš namen je, delovati vedno bolje. Združitev slovenskega prosvetnega delovanja je bistvenega in temeljnega pomena. V vsakem kraju, kjer žive Slovenci bi se morala ustvariti e-notna kulturna organizacija, ki hi delovala in ki bi imela ha demokratičen način izvoljeno vodstvo, katero'naj se izbere iz vrst organizacije same. Krajevna prosvetna društva naj bodo združena pod vodstvom koordinacijskega odbora, izvoljenega na občnem zboru krajevnih društev. Taka je bila rešitev, za katero smo se bojevali in za katero se bojujemo tudi danes. Toda, kdo se postavlja
(Nadaljevanje na 2. strani)
II. festival „Dela“ bo v Dolini
Vršil se bo v dneh od 2. do 4. septembra
Lani so naši tovariši iz dolinske občine priredili L festival «Dela» v Dolini. Predlagali so tudi, naj bi bil festival našega lista vsako leto v eni izmed vasi njihove občine. Njihov predlog je bil sprejet. Zato bo tudi II. festival «Dela» v Dolini. Vršil se bo v dneh od 2. do 4. septembra.
Tovariši v dolinski občini so že pristopili k predpripravam za ta veliki praznik. Med drugim so se že dvakrat sestali in razpravljali o problemih organiziranja festivalskih prireditev. Lanski festival je zelo dobro uspel, letošnji mora uspeti še bolje! Tako se glasi parola, ki kroži med našimi požrtvovalnimi tovariši v dolinski občini.
To smo želeli že v današnji številki našega glasila zapisati zato, da opozorimo tudi širšo javnost na ta veliki praznik, ki je velikega pomena za vse delavsko gibanje na Tržaškem in za Slovence iz vse dežele.
Festival «Dela» je prireditev, ki spada v okvir vsakoletne kampanje komunističnega tiska. Zato naj na festivalu pride konkretno do izraza najširša solidarnost z našim glasilom. Toda-ta festival mora biti tudi praznik vseh slovenskih delovnih ljudi naše dežele. Obenem pa mora biti ta festival tudi borbeni, manifestativni dan za naše narodne pravice.
Nasvidenje, torej, dragi prijatelji in tovariši, 2. 3. in 4. septembra v Dolini!
M. K-
Prispevki za tisk
V zadnjih tednih so naše sekcije izročile federalni administraciji naslednje prispevke za tisk :
Barkovlje 8.000 lir, Sv. Jakob 41.285, Tomažič 16.760, Sv. Vid-Sv. Just 3.200, Kolon-kovec 25.420, Stara Mitnica
11.000, Greta 21.135, Podlo-njer 18.600, Pratolongo 19.630, Rocoi 10.000 in Pončana
80.000.
m
Odločne akcije
za ustanovitev dežele
Pokrajinski festival «l’Unità» v Trstu. Nastop bolgarske folklorne skupine. Poleg narodnih plesov so folkloristi zape l tudi nekaj bolgarskih narodnih pesmi in igrali na tradicionalna glasbila.
V ponedeljek so se v čer-vinjanu sestali zastopniki Pokrajinskih zvez demokratičnih občin iz Furlanije in Julijske krajine. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi s čimprejšnjo ustanovitvijo dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom. Ugotovili so, da je ta problem postal vsedržavno vprašanje. Predstavniki pokrajinskih Zvez demokratičnih občin so pozdravili enotne delegacije, ki so sodelovale na nedavnem vsedržavnem zborovanju Iniciativnega odbora za deželne ustanove, ki je bil v Florenci in na III. vsedržavnem kongresu Zveze demokratičnih občin, ki je bil v Turinu. Tako na zborovanju v Florenci kot na kongresu v Turino so bile soglasno sprejete resolucije, ki pozivajo vse demokratične sile, naklonjene deželni ureditvi države.
Predstavniki pokrajinskih zvez so nadalje soglasno sklenili, da bodo povečali akcije zà ustanovitev dežele s posebnim statutom in da bodo napravili, kar je v njihovi moči za to, da se preneha sabotaža s strani vlade in Krščanske demokracije ter za to, da bo parlamentarna komisije za u-stavne zadeve izdelala statut za našo deželo.
Nadalje je bilo na sestan-
Pokrajinski festival „l’Unita' se je uspešno zaključil
V dneh od 29. junija do 2. julija je bil v Trstu pokrajinski festival lista «TOnita». Festival je trajal štiri dni, kar predstavlja pravo prvenstvo. Ugodno vreme je ned\omno prispevalo k velikemu uspehu vseh festivalskih prireditev.
Festival je hil v občinskem parku oh uliei Orlandini na Pončani, ki je hil za to priliko spremenjen v praveato naselje, (fdnosno sejmišče, .‘številni kjo-ski. ki so jih postavile razne mestne sekcije; so poskrbeli za razna okrepčila; partizanska zveza A N Pl pa je, poskrbela za bogat srečelov z nad 5.000 dobitki. Ista zveza je priredila tudi veliko tombolo, z dobitki, ki si znašali 100.000 lir. Nadalje je bila v parku lepa razstava knjig in tiska. Zelo veliko pozornost je vzbujala razstava slik o kubanski revoluciji, katero je nrcilII neki arhitekt iz Milana. Gradivo za to razstava je pri-
nesel poslanec Vidali s Kube. Zlasti to razstavo si je z veliko pozornostjo ogledala velika mno. žica obiskovalcev. Prvi dan festivala je bila tekma v sbtkanju «ex tempore», katere so se udeležili številni italijanski in slovenski umetniki iz vse dežele. Po tekmi so bila najboljša dela nagrajena, slike pa so bile raz-sftivljene v festivalskem parku.
Kot lansko leto sta tudi letos sekciji iz Pončane in Podlonjer. ja poskrbeli za svoje ločene nastope v festivalskem parku. Kulturni skupini obeh omenjenih sekcij sta nastopali vse štiri večere. To sta dve tipični skupini: prva se odlikuje z mladimi pevci, ki izvajajo znane italijanske popevke ob spremljavi malega orkestra, druga pa iz-\ a ja popularne Avsenikove popevke, izmenoma pa tudi italijanske popevke. Skupina iz Podlonjerja je letos nastopala v tipični narodni nosi tržaških
3LES
3tET'
P X
1
Pokrajinski festival «l'Unità» v Trstu. Nastop velike bolgarske folklorne skupine je silno navdušil številne gladelce.
«mandrjerjev» ter je zato vzbujala še posebno pozornost.
Nedvomno pa je bila poglavitna točka letošnjega festivala nastop velikega bolgarskega baleta iz Sofije. Ta balet je nastopil sicer samo en večer, to je v petek. Številno občinstvo, ki se jo za to priliko zbralo pred odrom je z veliko pozornostjo sledilo nehibnemu izvajanju tega priznan.ega ansambla, občudovalo čarobno bogastvo bolgarske folklore. ' čudovito lepe narodne noše in tipične godbene inštrumente.
Zadnji dan festivala je nastopil s svojim semastojnim koncertom obnovljeni slovenski moški pevski zbor iz Križa, ki ga vodi Francko Žerjal. Tudi za ta nastop je vladalo veliko zanimanje, saj se je omenjeni zbor, ki je bil v prejšnjih letih zelo znan daleč naokoli, tokrat prvič ponovno predstavil
Velik uspeh je imel tudi popularni italijanski pevec Jimmy Fontana, ki je zelo znan po svojem izvajanju popularnih i-talijanskih sodobnih popevk po televiziji. Tudi tržaška italijanska pevka Giulietta Pirri, ki je nastopala z znanim orkestrom Valisneri je bila deležna lepega uspeha.
Omeniti moramo še godbo iz Sv. Barbare in godbo «Rinaldi» iz Trsta, ki sta sodelovali na festivalu in bili deležni zares toplega sprejema s strani občinstva.
V soboto zvečer je bila na sporedu modna revija, katero so oskrbele znane, tvrdke Beltrame, Cavaliero in Vittadello.
V nedeljo zvečer je bilo politično zborovanje, na katerem so govorili sekretar naše Federacije tov. Sema, tov. Gombač, ki je govoril v slovenščini in član vodstva KPI tov. Natta, ki je nadomestil sen. Terraeinija, ki ni mogel priti v Trst zaradi obolelosti.
Splošna ugotovitev je, da je
tudi letošnji festival lista «PU* ni là», ki je bil obenem pokrajinski festival vsega komunističnega tiska, zelo dobro uspel. Ko to ugotavljamo, ne moremo mimo, ne da bi izrazili upanja in želje, da bi prav tako dobro uspel tudi II. festival našega «Dela», ki bo septembra v Dolini-
Odbor, ki je organiziral letošnji festival se tudi prek našega lista iskreno zahvaljuje vsem. ki so Sodelovali ali kakor koli prispevali k lepemu u-spehu. Letošnji uspeh, naj bo obenem spodbuda za nadaljnje delo.
ku v Červinjanu sklenjeno, l se okliče poseben «teden pr testov za deželo, ki bo traj; od 16. do 23. julija letos, tem tednu bodo demokratičl občinske uprave sklicale i redne seje občinskih sveto sestanke demokratičnih ski pin svetovalcev, ter enotr zborovanja po vsej Furlani in Julijski krajini. Na teh s jah, sestankih in zborovanji bodo izdelali resolucije, s k terimi bodo zahtevali sklic nje deželnega srečanja vsi krajevnih ustanov.
Na červinjanskem sestani i je bil pozdravljen tudi skic Delavske zbornice iz Porden na, ki je napovedala prot stno stavko v zvezi z zavlač vanjem ustanovitve dežele Fv1 lanija-Julijska krajina. Skl* njeno jc bilo tudi, da hod predstavniki Pokrajinskih zv< objavili poseben poziv, ki k tiskan na lepakih, s katerii bodo povabili vse prebivalsb in vse resnično regionalisti1 ne sile, naj se v sedanje! odločilnem trenutku borijo ) ustanovitev deželne avtonomij že v tem letu.
(Op. uredn. Omenjeni pozj objavljamo na prvi strani sta).
Kongres Zveze demokratičnih občin
(Nadaljevanje s 1. strani)
premostitev in za začetek reševanja peiečih problemov obnove in gospodarskega razvoja dežele;
— potrjuje nadalje, da je deželna avtonomija najučinkovitejše sredstvo za ves demokratičen razvoj in za zaščito narodnih pravic slovenske manjšine, ki jo jamči člen 6 republiške ustav?.
Dva Slovenca v Vsedržavnem svetu
Ob zaključku kongresa so bili izvoljeni vodilni organizmi Zveze. Še posebno važno je, da sta bila, v vsedržavni svet Zveze demokratičnih občin izvoljena kot predstavnika slovenske | manjšine: Dušan Lovriha, žu-' pan iz Doline in Karlo Gernie, ' občinski svetovalec iz Doberdo-lia. Tudi to dejstvo potrjuje, kakšno važnost pripisuje Zveza demokratičnih občin vprašanjem narodnih manjšin, m COLLI
Odgovor »Primorskemu" in SKGZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
proti taki rešitvi? To so prš tisti, ki so ustanovili Slove1 sko kulturno - gospodarsk zvezo in ki niso še razumel da morajo biti organizb slovenske skupnosti enotb ljudski napredni in dem kratični !
Primorski dnevnik 1 Slovenska kulturno - gosp darska zveza, naj si, končn1 nikar ne domišljata, da im ta opravka z revčki. Slovel ci so razumeli, da je bil izjava Slovenske kulturne gospodarske zveze posku metanja peska v oči. Pd blem slovenske manjšine Italiji je bil aktualen pra tako med obiskom ministt Segnija v Beogradu kot mei obiskom ministra Popovi1-v Rimu. In to tem bolj, pomislimo, da je prišlo mel tem časom tudi do negati' nega odgovora, ki ga je d11 predsednik vlade Fanfa11 slovenskim županom.
Vse to nam, spričo dogo1 kov, do katerih je prišlo zadnjem času, daje misli1 da je imelo Segnijevo pot1 vanje v Beograd namen p1 kazati, da se s slovensko b1 rodno manjšino dobro ravb Da tako mislimo, je dovbl ako preberemo oboj estra1! ske komplimente in pove1 čevanje vzglednih jugos'1’ vansko-italijanskih odnos0' Primorski dc ivnik in Sl1 venska kulturno-gospodai'-'d zveza sa molčala o tem ; p11 pa sla sprožila napad in sto insinuacij proti komu1 stom. Vse kaže, da sta to rila z namenom, da bi odv: nila pozornost od tega dd stva, saj se koncem koncf’ tudi Primorski dnevnik Slovenska kulturno - gosp^ darska zveza kažeta ^ «vladna» organa.
To smo morali poved® Še enkrat pa podčrtaval^ dà bomo odločno nadalje^ po borbeni poti, za obratb1 pravic Slovenec, na šird snovi in na osnovi prog1' matične in akcijske plat^s me resolucije vodstva b®-Partije.
e
, l pr
aj
ičr
i
to
ski
>tr
mi
s
nji
k
lic
'Si
n)
de
ot
ai
Fu
k!‘
oi
'V‘
ril
sti
je«
i i
nij
ozi
«
)
ra ret s k tel
«n
tu
m
,p‘
in
m
^ei
nil
n«
ku
’r<
3
ra
ne1
ji
nc<
ti'
dl
:a<
,oi
J
lit
jt»
pf
ni
ni
oi
■aJ|
cl!
sl«
;0'
51'
sH
P(
n
jit'
st«
ivi
id
c«(
ii
a1'
n'1
nit
?r!
(O'
■š
BRANILCI
MADRIDA
25 let je minilo od junaške protifašistične vojne v Španiji. Te obletnice se spomi-njamò tudi zato, ker je bilo med herojskimi borci mnogo tržaških, in goriških antifašistov, Slovencev in Italijanov. Tov. Vidali je bil komandant slavnega 5. republikanskega regimenta, ki se je ovekovečil v bojih za obrambo Madrida. Na sliki (desno); tov. Vidali in Lister v Madridu, (spodaj) bralnici Madrida, med katerimi sta tudi tov. Vidali in Longo. Spodnja slika ni bila doslej še nikjer objavljena.
Ob 25-letnici bojev
za obrambo republikanske Španije
Danes, po 25 letih, ki se kažejo kot stoletja zgodovine, gledamo na špansko prestolnico, spominjajoč se tistih 32 mesecev krvave vojne, mesecev polnih skrbi, junaških dni, ko je Madrid, od vseh strani obkrožen, izmučen zaradi bombardiranja, izdan od «demokratičnih» velesil, lahko računal samo na svoje ljudstvo, na mednarodno antifašistično solidarnost in na podporo Sovjetske zveze, a se je kljub, temu toliko časa zoperstavljal fran-kistom, črnosrajčnikom in hitlerjevskim izbranim gardistom.
To, kar smo videli v Španiji med državljansko vojno le v miniaturi, smo kmalu potem lahko videli v vrtincu druge svetovne vojne, ki je pogoltnil milijone človeških bitij ter uničil brezmejna bogastva. Monakovski pakt, ki je odprl vrata nacistični invaziji je imel svojega predhodnika v antiinterventističnem paktu zapadite demokracije, ki je zabodel v hrbet republikansko Soanijo.
Takoimenovane demokratične vlade, med katerimi je tudi italijanska vlada, smatrajo Španijo za svobodno državo. Španija je vključena v NATO. ZDA so sklenile s Francom vojaški sporazum, ki je omogočil postavitev ameriških vojaških oporišč v tej deželi. Tudi bonnska Nemčija je zahtevala pravico za ustanovitev svojih oporišč nh iberskem polotoku. In spričo splošnega nezadovoljstva, naraščajočih protestov, ,do katerih prihaja na deželi in v mestih in pri katerih so zastopani vsi socialni sloji, Franco, skupaj s kliko kapitalistov in militaristov, ki ga podpirajo, podprt od vvashing-tonske in londonske vlade, pripravlja postopno zamenjavo sedanjega režima z monarhijo,
Španija je danes kot vulkan. Uporniški vihar piha iz vseh strani, razgiblja kmete iz Estremadure, Andaluzije in Ca-stilije, pristaniščnike iz Bilbaa, Valenze in Barcellone .tekstilce iz Catalonije, rudarje iz Asturije, kovinarje iz Madrida.
Delavci, kmetje, srednji sloji, študenti in izobraženci čutijo, da se bliža trenutek..., zahtevajo amnistijo za tisoče političnih jetnikov, vrnitev stotisočev izgnancev. Mladina, ki je prežeta z borbenim duhom se združena odločno bori, zahteva enotnost in akcije ter hoče, naj se u-resniči to, kar je še do včeraj bilo lahko le sen, to je pridobitev svobode in konec tiranije !
VITTORIO VIDALI
PRISPEVKI ZA OBJEKTIVNO ZGODOVINO FAŠIZMA
Kako je fašizem nasilno spreminjal slovanske priimke v naši deželi
Tudi v današnji številki nadaljujemo z objavo gradiva za objektivno zgodovino fašizma. Naša želja je, da bi zlasti mlajša pokolenja od bliže spoznala, kaj vse je zagrešil fašizem proti našemu narodu, zlasti na Primorskem in v Trstu.
II.
Leta 1927 je fašistična vlada objavila zloglasni dekret o spremembi slovenskih in hrvatskih priimkov. Dekret je sicer govoril o «ponovni \jrnitvi prvotne oblike italijanskim priimkom, ki so bili v teku časa prevedeni v tuje jezike», vendar je v bistvu bilo povsem drugače. Šlo je namieč za načrtno in uradno popačenje vseh slovenskih in hrvatskih priimkov.
Fašisti so prvotno računali s tem, da bodo Slovenci in Flrvati trumoma menjavali svoje priimke. Toda pri tem so se krepko zmotili. Njihov dekret je zadel na gluha ušesa.! Le maloštevilne po-turicc so se poslužfle prostovoljno ome-njenega dekreta. Kpr ni prišlo do plebiscitarnega odziva |so se fašisti, oboroženi z zloglasnim dekretom, načrtno lotili spreminjevanja (priimkov. Prefekture v Trstu, Gorici in v Pulju so imenovale posebne «strokovne» komisije, katere so imele nalogo sestaviti sezname priimkov, ki naj se uradno spremenijo in popačijo. Te komisije so vključile v omenjene sezname enostavno vse slovenske in hr-vatske priimke. Tako je bilo n. pr. na seznamu tržaške komisije okoli 3000 priimkov. Ta seznam se je nanašal na več kot 60.000 oseb.
Te «strokovne» komisije se niso pri svojem delu držale nobenega pravilnika. Delale so tako kot so hotele. Slovenske in hrvatske priimke so popačevale po mili volji. Tako je prišlo celo do tega, da so trije bratje, ki so slučajno živeli v treh različnih pokrajinah, takorekoč kar čez noč, dobili tri različne priimke. N. pr. priimek Sirk so v tržaški pokra-
jini spremenili v Sirca; y I-Slri je Sirk postal Serchi, na Goriškem pa Sirtori. Podobnih primerov bi lahko našteli mnogo, toda že ta zelo zgovorno potrjuje našo gornjo trditev. Spremembe, kf so jih predlagale «strokovne» komisije, je laši-stični prefekt ali prefekturni komisar enostavno odobril, nakar je poslal prepis sklepa prizadetemu državljanu. Prepis dekreta se je takole glasil (objavljamo ga V italijanščini in sicer v enem primerku: «Il Prefetto di Trieste, veduto l'elenco dei cognomi da restituire in forma italiana, decreta: Il cognome del Sig. Daneu è restituito nella forma italiana di Danieli. Uguale restituzione è disposta per i suoi famìgliari. Il presente decreto sarà, a cura dell'autorità comunale, notificato aH’interessato ed avrà ogni altra esecuzione prescritta».
Povsem jasno je, da je bil zaman vsak ugovor proti nasilni spremembi, še več: celo nevarno je bilo protestirati proti nasilnemu popačenju priimka ali se mu kakorkoli zoperstavljati.
Žalostno je, da ta krivica še danes ni popravljena. Danes obstaj'a sicer možnost zahtevati vrnitev prvotne oblike priimka, toda za to je treba izrecno zaprositi. To je, ponavljamo, krivica, kajti Za potujčenje priimkov ni bilo treba prositi. Pravično in pošteno bi bilo, da bi sedanje republiške oblasti objavile poseben deklet ali zakon; s katerim bi bil enostavno razveljavljen zloglasni fašistični dekret iz leta 1927.
Tu pripominjamo, da je treba v tem smislu tolmačiti tudi stališče vodstva Komunistične partije Italije, katero je v svoji znani resoluciji o pravicah slovenske manjšine v Italiji izrecno poudarilo, da je potrebno doseči ustrezne zakonske odredbe, ki naj omogočijo Slovencem vrnitev prvotne oblike priimkov.
I Podobno kot s slovanskimi priimki
se je za časa fašizma godilo tudi z rojstnimi imeni. Ko so po letu 1923 prevzeli matične knjige občinski uradi so^ fašistični funkcionarji začeli zapisovati imena kot se jim je zljubilo. Mnogi funkcionarji so šli tako daleč, da so zapisovali imena celo proti volji roditeljev. Vsako ugovarjanje prizadetih je bilo zaman. V začetku je bila vsaka iniciativa prepuščena funkcionarjem samim, toda leta 1928 je izšel poseben fašistični zakon, ki je dal iniciativam občinskih funkcionarjev «zakoniti» pečat. Na osnovi tega zakona so enostavno spreminjali že prej zapisana rojstna imena. Dogajalo se je n. pr., da se je nekdo, ki se je prej imenoval Mirko enostavno znašel pred spremenjenim imenom. Cez noč je takorpkoč postal Federico; Milan je postal Emilio, Danilo, Daniele; Cvetka je postala Floriana; Slavka, Federica, itd. Koliko zmede jp vse to rodilo"! In ne samo zmede, marveč predvsem nezadovoljstva in krivic!
Enako kot s priimki in rojstnimi imeni se je godilo tudi s krajevnim' imeni. Prav za prav se je s krajevnimi imeni začelo še mnogo prej kot pa s priimki in rojstnimi imeni. Že leta 1923 je izšel kraljevski dekret, s katerim so bila odpravljena stoletja stara slovenska in hr-vatska krajevna imena. Namesto teh so bila uvedena novoskovana popačena imena. Sčasoma so šji fašisti tako daleč, da so celo v zasebnem pogledu prepovedovali uporabljati prejšnja krajevna imena. Rabo starih slovanskih krajevnih i-men so prepovedali celo v leposlovnih knjigah.
Tu smo navedli le nekaj primerov, ki smo jih sicer prikazali v zelo zgoščeni in omenjeni obliki, a že ti primeri zelo zgovorno pričajo o okrutnosti genocidne politike, ki jo je na vsej črti izvajal fašizem na naših tleh.
26 APRILA
CELEBRAZIONE DELLA RESISTENZA
l£ DITTATI)«
DEMOCRAZIA CRISTIANA
■
V'- ■
%
t
—!
s . vH
;g.
VENERDÌ 28 APRILE ALLE ORE 7
nella fR
CHIESA DELLA S.S. IMMACOLATA
VIA GARIBALDI
1 sarà celebrata una Messa In suffragio di
BENITO MUSSOLINI
E DEI CADUTI PER LA PATRIA
„ ;
K:, La Cittadinanza È imrilalà ad Intervenire
a a*«* »»«»rai on« «
..........
Tri značilne slike z Goriškega. Zgoraj : Spomenik, ki so ga postavili revanšisti D’Annunziu pri Tržiču; sredi: «antifašistični» lepak, s katerim je KD «proslavila» letošnji praznik zmage nad nacifaši-zmom ; spodaj : no, vsak komentar bi bil odveč. Ko so komunisti protestirali v go-riškem občinskem svetu zaradi poveličevanja fašizma in revanšizma se jim llpar-ski prvak odv. Sfiligoj ni hotel pridružiti. Tudi s tem je pokazal koliko velja njegovo «slovenstvo^».»
Kulturno-prosvetni obzornik
Kriški zbor zopet poje...
Pevski zbor «Vesna» iz Križa se je po daljšem molku zopet oglasil. Prejšnjo nedeljo je nastopil na festivalu lista «l’Unità» v Trstu.
Odkrito moramo priznati, da nam je oživitev tega zbora napravila veliko veselje, saj smo v resnici že dalj časa pogrešali kriške pevce, ki so prejšnja leta tako po-gostoma nastopali na raznih kulturnih prireditvah in tudi na radiu. To veselje pa je tem večje, ker so v obnovljenem zboru v večini mladi fantje, katerih v prejšnjem zboru ni bilo. To dejstvo spodbija med drugim tisto malodušje, ki se pojavlja v zadnjem času pri marsikomu in marsikje; spodbija pa tudi zgrešeno mnenje, po katerem naj bi današnja mladina ne kazala pravega zanimanja za zborovsko petje, ki ima pri Slovencih že stare tradicije. Kriški primer nam zgovorno potrjuje, da zanimanje za tako petje še obstaja, seveda pa je potrebno, da se po temu pravilno ravna.
Naš intervju: Francko Žerjav pripoveduje...
di zaposlitve izselili v Avstralijo, deloma pa tudi v Kanado, Francijo in v druge države. Zatem pa so nastopile še druge težave. Moto-skuterji in televizija so negativno vplivali tudi na naš prejšnji zbor. Oboje je oviralo redni potek pevskih vaj in, seveda, tudi nastopov. Sčasoma pa je zanimanje tako za motoskuterje kot za televizijo začelo pojenjati. V resnici so danes tako mo-toskuterji kot televizija nekaj čisto vsakdanjega.
Ko je prejšnji zbor utihnil, smo se preostali ljubitelji lepe slovenske pesmi zbrali le še v kakšni vaški osmici. Pri dobri domači kapljici se je razvnela tudi lepa domača pesem, istočasno pa tudi pogovor o tem, kako bi zopet oživeli pevski zbor. Mnogo smo razpravljali o tem. Dvakrat smo poskusili, da bi ga obnovili, toda brez uspeha. Pred približno štirimi meseci pa smo se z vso resnostjo lotili dela. Tokrat smo tudi uspeli. No, in danes je rezultat tega dela viden. Danes imamo zbor. In to je važno.
VPRAŠANJE: Omenili ste, da je vaša želja imeti močan pevski zbor. Ali bi povedali koliko pevcev je v no-
vem zboru, kako je z vajami, koliko krat na teden vadite?
ODGOVOR: V sedanjem zboru je 35 pevcev. Pevske vaje imamo dvakrat na teden, v torek in v petek. Vaje potekajo kar dobro. Udeležba in tudi točnost sta kar dobra. Vendar pa bi želel, da bi bila tako udeležba kot točnost še boljša. Upam, da se mi bo ta želja v bodoče izpolnila.
VPRAŠANJE: Koliko pesmi ste do sedaj naštudirali?
ODGOVOR: Naštudiranih pesmi je točno deset. Seveda bo potrebno nekatere še nekoliko izpopolniti.
VPRAŠANJE: Ali bi mi povedali kakšne načrte imate za bodoče?
ODGOVOR: Tudi to vam lahko povem. V najkrajšem času se bomo skušali naučiti toliko pesmi, da bomo lahko priredili samostojni koncert. Ce bo ilo vse v redu, bomo tak koncert imeli že oktobra.
VPRAŠANJE: Kakšno je vaše mnenje o današnji mladini? Ali kaže ta mladina zanimanje in veselje do zborovskega petja?
ODGOVOR : Odgovor na to vprašanje bo kratek: tudi
današnja mladina kaže zani-1 manje in veselje do zborovskega petja. To je razveseljivo in obenem tudi vzpodbujajoče.
Tako se je zaključil moj pogovor s tovarišem Frančkom. Rad bi ga bil vprašal še marsikaj drugega, toda njemu se je mudilo. Vračal se je namreč z dela in vlak je že čakal na odhod, zvečer pa so bile pevske vaje na programu.
Za zaključek želim tudi jaz poudariti par stvari : Zares je zelo razveseljivo, da je ponovno oživel kriški pevski zbor, prav tako pa je razveseljivo, da mladina kaže zanimanje do lepe slovenske pesmi, kot je poudaril pevovodja tov. Žerjav.
Tako mlademu zboru kot njegovemu pevovodji, tovarišu Frančku Žerjavu tudi v imenu naših bralcev in ljubiteljev. slovenske pesmi, želim mnogo, mnogo uspehov!
MIRKO KAPELJ
70-letnica rojstva Sergeja Prokofjeva
Preteklega maja ' so v Moskvi svečano proslavili 70-let-nieo rojstva slovitega Sovjetskega skladatelja Sergeja Prokofjeva. Kot je znano so Prokofjeva dela zelo cenjena ne _________.....................
le v SZ temveč po vsem svetu. I je zelo obogatila Spomine na Ta dela postavljajo v svoje tega velikega glasbenega u-programe najodličnejši orke-1 stvarjalca.
stri ZDA, Latinske Amerike, Italije, Velike Britanije, Francije in drugih držav. Prokofjev je ustvaril 7 simfonij, 8 orkestralnih koncertov, 8 oper, in 7 baletov, med katerimi je zlasti znana opera «Vojna in mir», ki je povzeta po slovitem romanu L. Tolstoja in balet «Julija in Romeo». Prokofjev je uglasbil tudi številne zborovske skladbe, skladbe za simfonične orkestre in oratorije, skladbe za pet gledaliških predstav in sedem filmov, med katerimi sta filma «Aleksander Nevski» in «Ivan Grozni».
Pred kratkim je poteklo o-sem let od smrti tega skladatelja. Za to priliko je izšla v SZ obsežna knjiga o njegovem življenju in delu. Nova knjiga
. V
jan
tu
Skt
zar
(lev
sve
'tj(
Pri
nje
ta
ko
sel
To
ski
ne hi I sta
n«
in(
sle
Tr
fo
ka
rk
J
da
ha
Rt
Si
Ri
Vc
$k
$k
fj;
Obnovljeni kriški zbor vodi naš dobri prijatelj tovariš Frančku Žerjav, čigar požrtvovalna dejavnost je znana že iz prejšnjih let.
Pred nekaj dnevi sem srečal tov. Frančka Žerjava v mestu. Naprosil sem- ga za mali intervju, kateremu se je rade volje odzval ter na postavljena vprašanja tako-le odgovoril :
VPRAŠANJE: Tov. Frančku, priznati moram, da me je vest o obnovitvi vašega zbora zelo razveselila in to 'tem bolj, kar je v obnovljenem zboru mnogo novih, mladih obrazov. Ali bi povedali kaj o tem, kako ste zbor ponovno sestavili? To bo verjetno zanimalo tudi številne bralce našega lista in ljubitelje lepe slovenske pesmi.
ODGOVOR: V Križu je bila vedno zelo čutena potreba po močnem pevskem zboru, po takem zboru, ki bi dostojno predstavljal našo vas, ki ima lepe in, rekel bi, že stare tradicije na tem področju.
Pred leti smo imeli močan pevski zbor, ki pa se je sčasoma začel rušiti. Prve težave so nastopile zaradi odhoda večjega števila dobrih pevcev iz vasi. Ti so se žara-
i Ernest Hemingway !
ÌleiiaHaii>u*iiauaiiaiiaii*HiiieiiiiiaiiaiiaiiiiieMineiteMiiiiM«iiaiiiiieiienaiieniiiaiiaii*ii«ii*i
STAREC NA MOSTU
V nedeljo, 2. julija je umrl I sloviti ameriški pisatelj, Nobelov nagrajenec, Ernest Hemingway. Umrl je zadet od strela lovske puške.
Ernest Hemingway se je rodil leta 1898. Bil je sin zdravnika v Oak Parku v državi Illinois. Imel je lepo in zanimivo mladost. Preživel jo je v michiganskih gozdovih ob svojem očetu. Z njim je hodil po zdravniških poteh in na lov. To dobo je kasneje opisal v knjigi, ki nosi naslov «V naši dobi». Potem je šel Hemingway v šole, po dovršeni šoli pa je postal novinar. Med prvo svetovno vojno je prišel kot prostovoljec v Italijo. Bil je dvakrat odlikovan in enkrat hudo ranjen. Bil je tudi v španski državljanski vojni. Znan je bil tudi kot strasten in spreten lovec.
Po prvi svetovni vojni se je za dalj časa nastanil v Parizu, kjer se je posvetil pisateljevanju. Toda sredi bučnega velemestnega življenja je obujal spomine na življenje v michiganskih gozdovih in na uničujočo vojno v Italiji. Učil se je pisati pri nekaterih starejših ameriških pisateljih: pri Twainu, Andersenu in drugih, vendar pa je čutil, da ni kos delu, ki se ga je lotil. To svoje Spoznanje je opisal v knjigi «Smrt popoldne», ki je izšla leta 1932. Med drugim je tako-le pisal o sebi:
«Takrat sem skušal pisati in sem odkrival, da je glavna težava, razen v tem, da spoznam, kaj resnično ču-
tim; v nasprotju s tem, kaj naj bi čutil po mnenju drugih; v tem, da natanko do-ženem, kaj se dogaja v resnici: kakšna so dejstva, ki so izzvala moja čustva... resnično dejstvo, zaporedje gibanja in dejstvo, ki je porodilo čustvo... Skušal sem se naučiti, da bi pri pisanju začenjal z najbolj preprostim...». In prav v tem se je začela njegova slava.
Potem je šla Hemingwa-yeva pisateljska pot naglo navzgor. Med drugim naj tu omenimo najvažnejša njegova dela: «Sonce tudi vzhaja», «Slovo od orožja», v kateri opisuje doživetja na soški fronti, «Možje brez žensk», «Peta kolona», v kateri opisuje dogodke iz španske državljanske vojne, «Komu zvoni» v kateri prav tako opisuje špansko državljansko vojno ter «Starec in morje» (iz katerega je povzet tudi odlomek, ki ga objavljamo tu spodaj).
Ob cesti je sedel starec z jekleno obrobljenimi naočniki in v zelo prašni obleki. Čez reko je bil postavljen pontonski most in čezenj so šli vozovi, kamioni, možje, ženske in otroci. Vozovi, ki so jih vlekle mule, so se majali gor po strmem klancu od mosta in vojaki so pomagali s tem, da so tiščali prečke koles. Kamioni so težko škripali navzgor in proč, prehitevajoč vse drugo, in kmetje so težko stopali po prahu, ki je segal do gležnjev.
Toda starec je sedel, ne da bi se ganil. Bil je preutrujen, da bi bil šel še naprej.
Moja naloga je bila, naj grem čez most, raziščem mostišče na drugi strani lit odkrijem, do kod je napredoval sovražnik. Opravil sem to in se vrnil čez most. Zdaj ni bilo več toliko voz in pešcev je bilo zelo malo, starec pa je bil še vedno tam.
«Od kod prihajaš?» sem ga vprašal.
«Od San Carlosa», je rekel in se nasmehnil.
To je bil njegov rojstni kraj, zato mu je bilo prijetno, ko ga je omenjal in nasmehnil se je.
«Skrbel sem za živali», je pojasnil.
«O», sem dejal, ne da bi bil povsem razumel.
«Da», je rekel, «ostal sem, da sem skrbel za živali. Bil sem zadnji, ki sem zapustil San Carlos».
Ni mu bilo videti, da bi bil ovčar ali kravar; gledal sem njegovo črno, prašno obleko, sivi, prašni obraz In naočnike z jeklenim robom, ter sem rekel : «Kakšne živali pa?»
Razne živali», je rekel In zmajal z glavo. «Moral sem jih zapustiti».
Opazoval sem most in A-friki podobno pokrajino E-brove delte ter se vpraševal, kako dolgo bo še trajalo, preden bomo zagledali sovražnika, ves čas sem poslušal, da bi ujel prve šume, ki bi naznanili tisti zmerom skrivnostni dogodek z ime-
nom «stik s sovražnikom», starec pa je vedno sedel tam.
«Kakšne živali so bile?» sem vprašal.
«Tri vrste živali skupaj», je razložil. «Dve kozi, mačka in še štirje pari golobov».
«Pa si jih moral zapustiti?» sem vprašal.
«Da. Zaradi topništva. Kapitan mi je naročil, naj odidem zaradi topništva.»
«Pač nimaš nič družine?» sem vprašal in opazoval drugi konec mostu, kjer se zadnjih nekaj voz naglo spuščalo po položnem bregu.
«Ne», je rekel, «samo živali, ki sem jih prej naštel. Mački seveda nič ne bo. Mačka zna sama poskrbeti zase, toda ne morem si misliti, kaj bo z drugimi».
«Kateri politični skupini pripadaš?» sem vprašal.
«Nobeni politični skupini», je dejal. «Sedeminšestdeset let imam. Prišel sem dvajset kilometrov daleč in zdaj mislim, da ne morem več naprej».
«Tu ni dobro ostajati», sem rekel. «Če moreš do tja-gori, kjer se cesta odcepi proti Tortoni, so kamioni».
«Malo bom še počakal», je rekel, «potem pa grem. Kam pojdejo kamioni?»
«Proti Barceloni», sem mu povedal.
V tisto smer ne poznam nikogar», je rekel, «toda prav lepo se ti zahvaljujem. Še enkrat se ti prav lepo zahvaljujem».
Pogledal me je z zelo paz-
nim, utrujenim pogledom, in kjer je moral z nekom deliti svoje skrbi, je rekel : «Mački ne bo nič, ne dvomim. Zavolja mačke se ni treba nl£ vznemirjati. Toda druge. Le kaj misliš, kaj bo z drugimi?»
«O, verjetno jo bodo kar dobro odnesle».
«Misliš?»
«Zakaj ne», sem rekel in gledal na drugi breg, kjer zdaj ni bilo nič več voz.
«Toda, kaj bodo počele, ko pride topništvo, ko je bilo meni naročeno, naj odidem zaradi topništva?»
«Ali si pustil golobnjak odprt?» sem vprašal.
«Sem».
«Potem bodo odleteli».
«Da, gotovo bodo odleteli-Toda druge. Bolje, da ne mislim na druge», je dejal.
«Če si se odpočil, bi bilo treba iti», sem priganjal-«Vstani in poskusi hoditi»-«Hvala tl», je rekel, se spravil na noge, omahoval na eno in na drugo stran In potem sedel nazaj v prah.
«Skrbel sem za živali», je rekel medlo, toda ne več meni. «Samo za živali sem skrbel».
Nič se ni dalo narediti * njim. Bila je velikončna nedelja in fašisti so napredovali proti Ebru. Bil je siv, neoblačen dan, nebo je bilo nizko, tako da njihova letala niso vzletela. To In pa dejstvo, da znajo mačke skrbeti zase, to je bila vsa sreča, kar je je bilo name* njeno staremu.
M
h;
V
t),
V;
",
r,
i«
I i n i •> 1 (
II
■•rt«;? -SS-BP-S SFo? p £ 5 ps.a PP-SZS'srS-gg'S&W,
za SDoMnje elitnega sestava v devinska-nahraiski alni
V zadnjem času, znani itali- njati etnični sestav občine, kar janski šovinistični krogi v Tr-| izrecno določa tudi Londonski
lu — in ne samo v Trstu — skušajo dvigati precej hrupa Zaradi stališča, ki ga je zavzel devinsko - nabrcžinski občinski svet v zvezi z načrtom za drad-Djo novih stanovanskih hiš za Priseljence v Sesljanu. Zadržanje omenjega občinskega sveta skušajo ti krogi tolmačiti kot dejanje proti istrskim izseljencem in proti Italijanom. To seveda ne drži, kajti devin-sko-nabrežinski občinski svet ne nasprotuje Italijanom kot 'akim, pač pa stoji odločno na stališču, da se ne sme sprcml-
Izidi izpitov
tia strokovni šoli
. Nižji tečajni izpit Drž. nižje ■ndustrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan) so v poletnem foku 1961 opravili naslednji kandidati:
a) pred izpitno komisijo v
Trstu
Josip Antonič (odlično), Bogdan Bogateč, Vojko Bucavelli, Davorin Ciacchi, Marijan Cuk, Rado Danieli, Edvin Glavina, ^dvan Krašovec, Ivan Kocman, Radoslav Nabergoj (odlično), Vojko Pahor, Aleksander fkerlj, Mihael Skerk, Just Skrij, Edvard Terčič, Gvido Žerjal, Emil Ferfoglia, Edvin Gre-kori, Boris Husu, Julij Kravos, favel Mahnič, Ivan Micheli, Vojko Sossi, Edvard Stokelj, oriino Tomasetig, Franko Volfi; Sonja Božič, Miranda Bra-jaševec, Emilija Cergolj, Cvetka Cettul, Nadja Coretti, Ro-oca Giacomini, Nadja Kozina '.odlično), Nada Poden, Darija Poles, Valda Rizzotti, Ana Marija Serli, Modra Stefani, Nadja Trobec, Nadja Žagar, Marija Cetin. Vojmira Grego-ri, Silvana Hrvatin, Ana Mafija Opara, Nadja Pichel, Lav-ra Pisani (odlično), Sonja Salili, Nadja Vodopivec, Cvetka 'erjal, Ana Žnidarčič (odlič-fo), Mirjam Ceodek (privati-stka).
b) Pred izpitno komisijo na
°PaNAH:
Vladimir Calzi, Mirian Carli, franc Komar (odlično), Danijo Kižmančič. Henrik Mulič, Milan Zucchi, Ibin Cesar (privatisi), Aleksander Cergol (odlično), Ser-«ij Mahnič, Aleksander Kra-jfar, Leopold Skerlavaj, Sto-)an Sossi L, Stojan Sossi II., Jfojko Vičič, Alojij Vidali (od-
. Elizabeta Ban (odlično), Er-fosta Bresciani, Livija Carli, J^facijela Ferluga, Zvonimira ,5 "stin, Roža Krizmančič, Mari-" Lavrenčič, Sonja Hrovatip, arta Sossi, Aleksandra Sto-''"r, Marta Skerlavaj. i.o) Pred izpitno komisija v "AJIREZINI-SV.KRIŽU :
, Bogdan Cante, Ladislav Ko-au, Ladislav Sardoč, Rudolf tanissa, Boris Zaccaria, Vojko Sirk,
i Maria Busan, Vera Carli (odono), Katjuša Pernarčič, Maj-
£dlično)Ut,a' S°ni;' Cossutta
P0UPNl'd ÌZPÌtn° komisiio v , Nevo Corbatti, Vladimir Fur-V Branko Santi (odlično).
Ne-So-
[h
£
.Majda Jecorg (odlično), : Cosina Slavica Lovriha, Ota, Ksenija Smotlak.
sporazum, na osnovi katerega se je Tržaško ozemlje vrnilo pod italijansko upravo.
Iz pisma, ki ga je devinsko-nabrcžinski župan pisal ustanovi Julijskih in dalmatinskih beguncev je med drugim razvidno sledeče: «...Zgraditev 268 stanovanj v Sesljanu, bi na umeten način spremenila etnični sestav občine, na škodo slovenskega prebivalstva, kar je v očitnem protislovju z določili Londonskega sporazuma, ki sta ga podpisali tako Italija kot Jugoslavija. Zgraditev novih naselij za begunce v devinsko - nabrežtnski občini ni kočno niti v gospodarskem interesu beguncev samih».
Tudi iz tega pisma izhaja zelo jasen zaključek. Sklep dc-vinško-nabrežinskega občinskega sveta je torej logičen in vsestransko na mestu.
njen naslov je: «Aspetti del
movimento operaio a Trieste, dalle origini alla fine del, la prima guerra mondiale». Deio je napisal lovariš G. Piemon. tese. Celotna vsebina je razdeljena na 36 poglavij.
Nova knjiga, ki jo je založila naša Federacija, je naprodaj ludi pri Centru za širjenje tiska, v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 41*046 in 44-047. Knjiga stane 2000 lir.
Knjiga o tržaškem delavskem gibanju
Pred kratkim je izšla nova knjiga o življepju in bojih trza. škega delavskega razreda. Knji-ga je pisana v italijanščini,
Palčič razstavlja
Mnogo obetajoči in še mladi tržaški slikar Klavdij Palčič razstavlja vrsto svojih del v znani kavarni «Monce-usio» v Trstu, ul. Carducci 27. Razstavljenih je vsega skupaj 12 del. Razstavo je organiziral Tržaški univerzitetni umetnostni center. Mladi slikar, ki je slušatelj ti^ žaške univerze, je doslej razstavljal svoja dela v Trstu, Gorici in v Ljubljani. Našim bralcem priporočamo, da obiščejo sedanjo razstavo.
Zaključek šolskega leta
Tržaški festival «PUnita». Kulturna skupina iz Podlonjerja
Tudi letos so skoraj vse slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem ostale zveste starim tra-diciam. Za zaključek šolskega leta so bile skoraj na vseh šolah običajne kulturne prireditve in t radicijonalne razstave ročnih del. To je vsekakor zelo lepa tradicija in je prav da se je ohranila do današnjega dne, kakor bo tudi prav ako se bo ohranila tudi v bodoče. Tako kulturne prireditve tako tudi razstave prikazujejo uspeh, ki so ga učenci dosegli med šolskim letom, obenem pa so tudi prikaz prizadevanj vzgojiteljev.
Žal, nam skopo odmerjeni prostor ne dopušča, da bi opisovali vse kulturne prireditve ali razstave. Zato se moramo zadovoljiti s tem, da v pričujočem sestavku le kronološko zabeležimo kar je mogoče.
Prva šolska prireditev je bila na Opčinah. IXa tej prireditvi, ki je bila v Prosvetnem domu, so sodelovali skoraj vsi učenci. Program je bil zelo obsežen in pester. Zlasti pohvale vreden je bil nastop pevskega zbora, ki je zares ubrano zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Tudi v Trebčah so se zelo dobro izkazali. Uprizorili so igro «Mačeha in pastorka n. Za prireditev je vladalo zelo veliko zanimanje, zato je bila dvorana Ljudskega doma v resnici pretesna, da bi komodno sprejela vse prijatelje šolske mladine.
Šola v Šem pola ju je imela na programu igro «Mogočni prstanu, šola v Mačkovljah-Prebe-negu pa «Rdečo kapico». Zelo lepo so se izkazali tudi šolski pevski zbori v Gropadi, na Ka-tinuri in v Zgoniku, ki so izvedli prav lepe programe. V Gropadi so imeli tudi igro «Dve Marički», v Zgoniku pa «Siroto Jerico». Skromnejša a morda prav zato še bolj ljubka je bila prireditev V Sesljanu. Prireditve s pestrim sporedom so bile tudi v Ricmanjih, na Ka-tinori, v mestni šoli v ul. Sv. Frančiška in drugod.
Zelo lepo so bile uren jene šol-
ske razstave na nižji gimnaziji v Trstu, na kateri so vzbujali veliko pozornost zlasti geometrijski liki, linorezi, ženske naglavne rute in modelirani izdelki iz mavca.
Prav tako posrečene razstave so bile tudi na nadaljevalnih strokovnih šolah in tečajih v Rojanu, na Opčinah, Dolini in v Križu - Nabrežini. Zlasti na-brežinska šola se je zelo lepo izkazala s kamnitimi izdelki.
Nekatere šolske razstave so si ogledali tudi višji predstavniki šolskih oblasti, med katerimi je bil tudi šolski skrbnik.
Uradno šolstvo leto se je zaključilo. V teh dneh polagajo izpite maturanti. Mnogo osnovnošolskih otrok je že odšlo v počitniške kolonije, številni srednješolci pa na taborenje. Vsem njim in onim, ki so ostali doma, kakor tudi vsem vzgo-
jiteljem želimo, da bi srečno in v zadovoljstvu preživeli zoslur žene počitnice ter nabrali novih energij za bodoče naloge-
Šolska obvestila
Ravnatelji vseh nižjih srednjih šol obveščajo starše, da je rok za vpisovanje v I. razred Državne srednje šole, Industrijske in Trgovske šole ter vseh strokovnih tečajev do 25. julija, za učence, ki so izdelali V. razred osnovne šole.
DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 44-046 In 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi) - Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 12.
ŽALOSTNA VEST S KONKONELA
Trije mrliči v dveh tednih
Obvestilo
Združenja
Italija-ZSSR
^druženje Italije.ZSSR in l^fter za kulturne stike z deže--> ljudske demokracije v
jJ'K ul. S. Nicolò 11, II, tel.
'J03 javljala, da je knjiž-^ 8 odprta vsak dan od 16.30 y 19.30. Na razpolago so so-^ ‘ski dnevniki in revije, glav-, _ fevije ostalih socialističnih j( in knjige (romani, klasiki v raznih jezikih.»
S Konkonela smo prejeli zelo žalostno pisrtio. Njegova vsebina je sledeča :
Smrtna kosa nam je v 14 dneh pokosila kar tri ugledne vaščane.
Dne 26. junija je po dolgi in mučni bolezni umrl sekretar na. še celice, tov. Romart Ferluga,
star .'>6 let. Pokojni tovariš je bil vzoren družinski oče, marljivi delavec in požrtvovalni aktivist, tako na političnem kot na kulturnem polju. Za časa o-svobodilne borbe je deloval tudi kot aktivist na terenu. Bil je zelo spoštovan tako med delavci, kjer je bil zaposlen, kot med vaščani. To je še enkrat potrdila zelo velika udeležba pri po-
grehu. Ob odprtem grobu mu je govorila tov. Bernetičeva iz Trsta ter izrazila svojcem sožalje tudi v imenu federalnega ko-mitrja KPI.
Istega dne kot tov. Koman je umrl tudi njegov sorodnik Ivan Ferluga, star 60 let. Pokojni je bil zaposlen pri tehničnem ura. du v Trstu. Tudi on je bil zelo priljubljen tako med delavci kot med vaščani, kar je potrdi, la tudi velika udeležba pri pogrebu.
V nedeljo 9. julija pa je umrl še tretji vaščan, Nini Ferluga. Star je bil 67 let. Pokojni je bil znan kot poštenjak in zaveden rojak, pa tudi kot gostilničar. Pred leti je imel gostilno
na Opčinah, kasneje pri Banih, končno pa v Trstu, zato je bil zelo poznan tako na podeželju kot v mestu in celo onstran meje, saj je znano, da v njegovo tržaško gostilno zahaja mno-go turistov. Bil je tudi vzoren družinski oče.
Vsem trem žalujočim družinam in njihovim sorodnikom iz. ražajo vaščani svoje iskreno sožalje.
Naj bo vsem trem pokojnim lahka domača gruda, katero.so tako ljubili in ji ostali zvesti do prezgodnje smrti !
Tudi naš list izraža iskreno sožalje žalujočim družinam.
Najboljša kvaliteta Naj nižje cene!!
M
trg Goldoni - ulica Carducci
Obleke - krila - bluze Moške obleke - hlače poletni jopiči
za moške - ženske - dečke in deklice
Menci IIIIIIIDELIO
Trst - Ulica Dante št. 12 - telefon 37*861
V popolnoma prenovljeni in povečani trgovini dobite veliko izbiro najboljših oblek za moške, ženske in otroke
Kar se tiče samo ime
cen, pa je že
VITTADELLO
najzanesljivejše jamstvo absolutne konkurence.
Obiščite
nas in ne bo žal
vam
Kdor enkrat kupi
pri VITTADELLO
se bo vedno poslužil
pri VITTADELLO
Konfekcije VITTADELLO
Trst - Ulica Dante št. 12 - tel. 37-861
Živeti in delovati
v imenu miru
Ob 20-letnici nacističnega napada na ZSSR Veterani velike domovinske vojne pripovedujejo...
22. junija je poteklo dvajset let od o-nega tragičnega dneva, ko je nacistična Nemčija, brez vsake vojne napovedi, z vso svojo silo navalila na Sovjetsko zvezo. Tako se je začela velika domovinska vojna, ki je povzročila .toliko žrtev sovjetskim narodom. Na sovjetskih bojiščih se ni odigravala samo usoda Sovjetske zveze, marveč usoda vsega človeštva. Patriotizem, odločnost in junaštvo sovjetskih državljanov, pod vodstvom Leninove partije, so bili poglavitni činitelj za poraz sovražnika. Sovjetsko ljudstvo je z odločno borbo obranilo socialistične pridobitve, ohranilo socialistični režim, izbojevalo svobodo in zaščitilo meja Sovjetske zveze ter rešilo evropske narode izpod suženjstva nemškega imperializma.
Sovjetsko ljudstvo je že pred časom zacelilo rane, ki so mu jih prizadejale hitlerjanske horde in danes uspešno gradi komunizem; vendar pa je ohranilo še vedno živ spomin na veliko tragedijo in zato dela vse kar je v njegovi moči, da bi preprečilo novo svetovno vojno.
Na tem mestu objavljamo nekaj izjav, ki so jih dali legendarni preživeli borci sovjetske domovinske vojne. Iz vseh teh izjav preveva ena sama velika želja, to je želja po miru.
JAKOV PAVLOV, heroj Sovjetske zveze, ki se je udeležil številnih bitk za o-brambo Stalingrada in ki danes vodi neko tiskarno v Novgorodu, piše tako-le:
MIR JE NAJVAŽNEJŠA STVAR
«Ko je fašistična Nemčija napadla SZ sem bi! pri vojakih. Ta napad je bil za sovjetske borce, ki so se med prvimi postavili po robu napadalcem, zares trda preizkušnja.
Nikoli ne bom pozabil bojev pri Stalingradu, katerih sem se osebno udeležil. Tedaj sem imel čin starejšega vodnika. Borili smo se za vsako ped zemlje, za vsako hišo, za vsako nadstropje hiše...
Minila so leta. Danes ni na obrazu sovjetskih otrok, in ne samo otrok, niti sence strahu. Toda mi vemo, da to nekaterim ni po volji. Mi vemo, da bi sc nekateri še vedno radi igrali z ognjem...
Danes je mir najvažnejša stvar. Tudi jaz osebno potrebujem mir zato, da koristim svoji domovini.- Moja žena, ki je učiteljica, potrebuje mir za to, da lahko vzgaja mlada pokolenja. Tudi moj desetletni sin potrebuje mir, saj ima pred seboj svoje življenje. In vse sovjetsko ljudstvo potrebuje mir in dela za mir...».
PIOTR VERŠIGORA, heroj Sovjetske zveze, bivši partizan, pisatelj, piše: PREBIVALCI ZEMLJE, ČUVAJTE MIR!
«Pred dvajsetimi leti, pred napadom nemških fašističnih hord, sem bil režiser v kinematografskih študijih v Kijevu. Pripravljal sem se na snemanje filma iz življenja sibirskih kmetov. Kruta vojna, ki so jo sprožili nacistični napadalci je preprečila uresničitev mojih načrtov. Pridružil sem se ljudski milici zato da se borim proti "nepovabljenim gostom". Med vojno sem videl, kaj vse so sposobni narediti ljudje, ko se borijo za ohranitev svojega življenja, svobode in neodvisnosti. Napisal sem okrog 4000 strani o trdih preizkušnjah, ki so jih doprinesli sovjetski ljudje. Sedaj sem dokončal roman, ki nosi naslov "Rojstna hiša” -in v katerem govorim o miroljubnem delu bivših borcev... Ta moj roman je obenem vabilo prebivalcem zemlje, naj bodo stalno na straži, naj se borijo za mir in zato, da ne bi nikoli več prišlo do vojne na zemlji!»
sončnega dne se je mladina iz tedanjega letonskega okraja Ludza zbrala z namenom, da zgradi novo športno igrišče. Toda nenadoma je prišla grozna novica : fašistična Nemčija je napadla Sovjetsko zvezo.
Velika nevarnost je pretila moji domovini in jaz, tedaj sem bil star dvajset let, sem skupno s tisoči drugih leton-skih mladincev prostovoljno stopil v borbo za njeno obrambo. Skoraj vsa vojna leta sem se boril v partizanih. S partizani sem prehodil leningrajsko pokrajino, Belo Rusijo in Letonijo. Mnogo sem pretrpel, mnogo mislil. Trpljenje ljudstva je povzročilo meni zelo žalostne občutke. V sovražnem zaledju smo videli porušene tovarne, opustošena polja. Fašisti so vse opustošili. Ti vandali so streljali starčke, žene, otroke, ki niso bili ničesar krivi. In mi partizani smo jih maščevali.
Po vojni se je meni in mojim dragim zopet odprla pot sreče, dela in ustvarjanja.
Mnogo ljudi po vsem svetu in mnogo veteranov druge svetovne vojne vedno pogosteje misli na to, kaj je potrebno storiti za preprečitev novega svetovnega klanja. Tudi jaz mislim na to, kaj je treba storiti za odstranitev velike nevarnosti, In jaz mislil, da je potrebno, da vsi partizani miru sveta združijo vse svoje napore za to, da preprečijo pogubonosne načrte tistilj, ki kujejo novo svetovno vojno.
Povsem jasno je, da mir ne pride sam od sebe ampak da ga je treba izbojevati. Zato, komur je drago življenje, komur je pri srcu sreča svojih otrok, mora narediti vse, kar je v njegovi moči za to, da bodo ria zemlji vedno cvetele rože sreče' in da bo ta sreča vladala po vsem svetu.
Zato kličem: Vojno vojni, svetu mir!»
ZAHAR SOROKIN, heroj SZ, bivši aviatičar, piše :
UPAMO, DA NAŠI OTROCI NE BODO POZNALI VOJNE!
«Topovi so grmeli, sirene tulile, bombe žvižgale... Stal sem pred ruševinami hiše v plamenih. Njeni stanovalci so bili že mrtvi. Želel sem se dvigniti proti nebi-, braniti, rešiti to ljudstvo! Toda to mi je bilo onemogočeno. Letališče je bilo bombardirano in vsa letala, na njem so bila uničena.
ki sem ga dočakal v Sebastopolu, to je na dan, ko je fašistična Nemčija zahrbtno napadla Sovjetsko zvezo. Sam sebi sem prisegel, da se bom boril proti smrti, da se bom za vsako ceno boril za zmago.
Kmalu zatem sem bil premeščen na Sever. Jeseni istega leta sem skupno z drugimi piloti ščitil ladje, ki so vzdrževale zveze med zavezniškimi pristanišči in Murmanskom. Neka letalska bitka je bila posebno srdita. V njej sem sklatil nacistični bombnik, drugega pa sem Zadel s peruti mojega letala. Prisiljen sem bil pristati na nekem zaledenelem jezeru. Na ledu sem se srečal s tremi nacističnimi piloti zrušenega letala. Znašel sem se v edinstveni bitki, v kateri sem končno zmagal. Toda sem prvič zmagal nad smrtjo.
Po treh dneh tavanja po snegu in ledu brez vsake jedi, so mi zmrznile noge. Šele četrti dan sem dospel do naših. Tako sem se znašel v tišini neke bolnice. Ko sem se prebudil z dolgega spanja... mi je zdravnik povedal, da so mi amputirali noge in da ne bom mogel več le-
teti. Jaz sem mu odgovoril : letel...
Še boi
Leta 1942 sem se zopet povzpel na 1< talo. Imel sem umetne noge. In še sel nadaljeval boje... Do konca vojne sel sklalil še drugih 18 nemških letal.
Vojna je končala Menjal sem poklii Hotel sem govoriti ljudem o vojni. P< stal sem novinar. Napisal sem več knji med katerimi so "Ne pristajaj", polarnem Severu!’, ”Tovariši-sobojevniki| Vsa ta dela sem posvetil tistim, ki dali svoja življenja v borbi proti fašizmj
Danes, ob dvajsetletnici začetka ne ške agresije se obračam na vas, moji gleški vojni tovariši, major Rook, ka tan Ross, podpolkovnik Ishervvood, st rejši vodnik How, do vas ameriški kolj gi, z željo, da bi slišali apel vašega bij šega tovariša v vojni, apel, ki se gla —: Naredimo kar je v naši moči, da t bi naši sinovi poznali vojne, njenih g zot in tragedij! Naše države so bil zaveznice v drugi svetovni vojni, kd more preprečiti, da bi bile zaveznice tu< v miru?»
(Ob obletnici vstaje slovenskega ljudstva)
01
Jugoslovanski narodi v teh dneh svečano proslavljajo dvajseto obletnico oborožene vstaje proti nacifašističnim osvajalcem. Pravilno je, da se te zgodovinske obletnice spomnimo tudi mi, ki smo v skupni borbi dali sorazmerno velik delež.
— Prokleti — je vpila neka žena — vsi bomo umrli...
Tak je moj spomin na 22. junij 1941,
Julij 1941...
V Jugoslaviji so počile prve uporniške puške kot daljen odmev ruskih topov.
* Na Primorskem so ljudje začeli stikati glave. V razgovorih sta se vedno bolj če-šče ponavljali dve besedi, ki so jih ljudje izgovarjali kot svojo veliko nado in bojno geslo: Rusija, Jugoslavija... Oče je pomislil na puško, ki jo je bil zakopal ob razpadu cesarske Avstrije, sin njegov, nasilno vključen v Mussolinijevo vojsko, pa je začel razmišljati, kako bo dezertiral. Vedno ostrejši pogledi so spremljali črnosrajčnike... Ljudje so pozabili na stare prepire. Nekaj je prišlo vanje, kakor pride pomladni veter prek Krasa, Nanosa in Krna ter razmaje drevesa.
Zakaj je oče pomislil na zakopano puško
■en
hu
VILIS SAMSON, heroj Sovjetske zveze, sekretar Akademije znanosti Leton-ske sovjetske socialistične republike, pravi med drugim:
VOJNO VOJNI, MIR SVETU!
«Bilo je junija 1941. Nekega lepega,
Univerza v Moskvi — žarišče nove kulture
ji i
In je začel sin razmišljati kako bo dezUte tiral iz kasarne?
Zato, ker je prišel pravi čas! Tako se govorilo med ljudmi.
Dezertirali so fantje, iz Sicilije in K u labri je. Peš so potovali domov, po tov0^_ nih vlakih so se skrivali. Doma so dobf puške, katere so njih očetje izkopali brez velikih besed, ponoči, na skrivn« so odšli... Še prej pa so jim dekleta P' pravila obleko.
«Sedaj je pravi čas,» so dejali lju<*) in... septembra meseca leta 1941., ko nemški tanki drveli proti Moskvi, ko J nemška letala sipala na London smrt razdejanje, je prva primorska partizani'1 skupina izvršila prvo akcijo.
Vse to so zgodovinska dejstva, pa prav so rimski imperialisti in fašisti go' rili drugače.
Tudi Primorska se je borila, nasta. so organizacije in se razraščale, mala 1 ta, ki je izvedla prvo partizansko akci se je večala... Postopoma se je val razvi* po vsej Primorski in končno se je dežela zagnala... Ni je bilo vasi, ki bi dala partizana...
Ti veliki poleti in vzponi ljudstva sovražnika zmedli. Jeklen obroč terO> in nasilij, ki je z njim sovražnik ljudst’ vklepal, je pod pritiskom vzpona p(^ Skozi razpoko so se prelile nove sile, ki so organizirale v čete, odrede in briga1 Toda sovražnik, se je zbral, pripravil na< in udaril. Zagorele so vasi. Na Krasu starega očeta živega pribili na križ. V ter so mučili, posilili dekleta, zaklali ol’ ka, hkrati pa so po dobro pripravljen« načrtu udarili na partizane. Nastopila
trda preizkušnja.
Primorska je stokala...
Prišlo Je leto 1943.
V Trstu so delavci zaplenili skladi^ Q orožja. Tako so se partizani lahko bot1 ^ tudi proti nemškim tankom. Partizan1* ^ so se pridružili novi rekruti. Italijan* tovariši, delavci iz Trsta in Tržiča. Pri’ so k partizanom z vzkliki: «Naj živi ' munizem! — proč s fašisti!»
...Končno je bil skupni sovražnik p°' žen. Partizani so zmagali!
(Povzeto iz beležnic primorskega partizan*1
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si